DIGITALNA ZDRAVSTVENA PISMENOST ŠTUDENTOV ZDRAVSTVENE NEGE

(1)

UNIVERZA V LJUBLJANI ZDRAVSTVENA FAKULTETA ZDRAVSTVENA NEGA, 1. STOPNJA

Karin Zajc

DIGITALNA ZDRAVSTVENA PISMENOST ŠTUDENTOV ZDRAVSTVENE NEGE

Diplomsko delo

DIGITAL HEALTH LITERACY OF NURSING STUDENTS

Diploma work

Mentorica: viš. pred. dr. Marija Milavec Kapun Somentorica: asist. Tina Gogova

Recenzentka: doc. dr. Andreja Kvas

Ljubljana, 2021

(2)

(3)

ZAHVALA

Iskreno se zahvaljujem svoji mentorici, ki me je spodbujala pri pisanju diplomskega dela, ko nisem našla motivacije, da je bila ves čas potrpežljiva z mano, me bodrila in usmerjala, predvsem pa hvala za vso strokovno podporo in pomoč. Obenem hvala tudi somentorici in recenzentki za vso dodatno pomoč.

Hvala tudi moji družini, ki mi je stala ob strani in verjela vame. Posebna hvala mojemu sinu Alexu in partnerju, ki sta mi zgolj s svojo prisotnostjo vlivala voljo za končanje študija.

In hvala vsem prijateljem, ki so bili z mano med študijem in pisanjem diplomskega dela ter mi čustveno pomagali.

“Verjemi, da zmoreš, in si že na pol poti do cilja.”

– Theodore Roosevelt

(4)

(5)

IZVLEČEK

Uvod: Zdravstvena pismenost je koncept, ki je vse bolj prisoten tudi v našem okolju, vendar še ni vsem dobro poznan. Digitalna zdravstvena pismenost je posameznikova spretnost za iskanje zdravstvenih informacij pri doseganju optimalne ravni zdravja in dobrega počutja ter reševanja izzivov v zvezi z zdravjem. Svetovni splet je postal sinonim za iskanje zdravstvenih informacij, vendar kaže, da je bolj malo znanega o spretnosti posameznikov glede iskanja in ocenjevanja uporabnosti pridobljenih informacij v povezavi z zdravjem. Digitalna zdravstvena pismenost lahko pomembno vpliva tako na ključne kompetence študentov kot tudi njihovo prihodnjo delovno uspešnost. Namen: Namen diplomskega dela je raziskati digitalno zdravstveno pismenost med študenti zdravstvene nege in ugotoviti, kako iščejo zdravstvene informacije na internetu v povezavi z reševanjem lastnih zdravstvenih težav. Metode: Uporabljen je bil kvantitativni pristop s pomočjo razširjenega vprašalnika Electronic Health Literacy Scale, ki je pogosto uporabljen merski instrument za preverjanje e-zdravstvene pismenosti. Uporabili smo priložnostni vzorec. V raziskavo, ki je potekala med novembrom 2018 in marcem 2019, je bilo vključenih 186 študentov 2. in 3. letnika zdravstvene nege na Zdravstveni fakulteti Univerze v Ljubljani. Rezultati: Anketiranim študentom zdravstvene nege se zdi svetovni splet koristen za sprejemanje odločitev o lastnem zdravju (M ± SD = 3,3 ± 0,9), prav tako se jim zdi uporaben za dostopanje do digitalnih zdravstvenih vsebin (M ± SD = 3,9 ± 1,0). Anketiranci so pri samoocenjevanju digitalne zdravstvene pismenosti v povprečju dosegli 29,62 točke na lestvici od 8 do 40. Diskusija in zaključek: Digitalna zdravstvena pismenost med anketiranimi študenti zdravstvene nege v izbrani izobraževalni ustanovi je v povprečju dobra, kljub temu ima več kot četrtina slabo digitalno zdravstveno pismenost. Zato bi bilo smiselno pridobivanje digitalnih zdravstvenih kompetenc vključiti v program izobraževanja bodočih zdravstvenih delavcev in v prihodnosti preučevati ta fenomen tako med študenti kot zdravstvenimi delavci ter pri tem uporabiti tudi druge, bolj specifične instrumente.

Ključne besede: digitalna pismenost, iskanje zdravstvenih informacij, zdravje, eHealth Literacy Scale, kompetence študentov

(6)

(7)

ABSTRACT

Introduction: Health literacy is an increasingly frequent concept in our environment, but not yet well known to everyone. Digital health literacy is an individual's ability to seek health- related information in achieving an optimal level of health and well-being, as well as addressing challenges related to health. Internet has become synonymous to the search of health-related information. However, very little is known about the skills of individuals, who search for and evaluate the usefulness of the obtained health information. Digital health ability can influence vital student`s competencies as well as their future work performance. Purpose: The purpose of this thesis is to explore digital health literacy among nursing students. In addition, we want to determine how they search for health-related information on the Internet while trying to solve their own health problems. Methods: In this thesis we employed a quantitative approach using the Electronic Health Literacy Scale, which is a commonly used instrument to measure eHealth literacy. We used a convenience sample. The research took place between November 2018 and March 2019, and included 186 second- and third-year nursing students at the Faculty of Health Sciences in Ljubljana. Results: The surveyed nursing students find the Internet helpful for making decisions concerning their own health (M ± SD = 3,3 ± 0,9), as well as useful for accessing digital health content (M ± SD = 3,9 ± 1,0). In the self-assessment of digital health literacy, the respondents on average reached 29.62 points on a scale of 8 to 40. Discussion and conclusion: Digital health literacy among the surveyed nursing students of the selected educational institution is on average good, although more than a quarter of them have poor digital health literacy. Therefore, it would be reasonable to include the acquisition of digital health competencies in the education program of future health professionals, and to study this phenomenon in the future among both, the students and health professionals, using other, more specific instruments.

Keywords: digital literacy, health information search, health, eHealth Literacy Scale, student’s competence

(8)

(9)

KAZALO VSEBINE

1 UVOD ... 1

1.1 Zdravstvena pismenost ... 2

1.2 Digitalna zdravstvena pismenost ... 4

2 NAMEN ... 6

3 METODE DELA ... 7

3.1 Merski instrumenti e-zdravstvene pismenosti ... 7

3.2 Opis vzorca ... 8

3.3 Opis poteka raziskave in obdelave podatkov ... 8

4 REZULTATI ... 9

4.1 Iskanje zdravstvenih informacij na internetu ... 9

4.2 eHEALS dimenzije glede na letnik študija ... 13

4.3 Preostale trditve glede na letnik študija ... 14

4.4 Dimenzije eHEALS glede na spol... 16

4.5 Trditve glede na spol ... 17

4.6 Dimenzije eHEALS glede na predhodno izobrazbo ... 19

4.7 Trditve glede na predhodno izobrazbo ... 20

4.8 Dimenzije eHEALS glede na način študija ... 22

4.9 Preostale trditve glede na način študija ... 23

5 RAZPRAVA ... 25

6 ZAKLJUČEK ... 28

7 LITERATURA ... 30

(10)

(11)

KAZALO SLIK

Slika 1: Trditve glede na letnik študija ... 16

Slika 2: Preostale trditve glede na spol ... 18

Slika 3: Dimenzije eHEALS-E lestvice glede na predhodno izobrazbo ... 20

Slika 4: Trditve glede na predhodno izobrazbo ... 22

(12)

(13)

KAZALO TABEL

Tabela 1: Z zdravjem povezane informacije na internetu ... 10

Tabela 2: Uporaba interneta za iskanje z zdravjem povezanih informacij... 11

Tabela 3: Namen iskanja informacij o zdravju ... 12

Tabela 4: O iskanju informacij o zdravju na internetu ... 13

Tabela 5: Kolmogorov-Smirnov test: spol glede na letnik študija ... 14

Tabela 6: Mann-Whitney test: trditve glede na letnik študija ... 14

Tabela 7: Mann-Whitney test: trditve glede na letnik študija 2 ... 15

Tabela 8: Mann-Whitney test: Trditve glede na spol ... 17

Tabela 9: Mann Whitney test: Trditve glede na spol 2 ... 18

Tabela 10: Kruskal-Wallis test: trditve glede na predhodno izobrazbo ... 19

Tabela 11: Kruskal-Wallis test: trditve glede na predhodno izobrazbo ... 21

Tabela 12: Mann-Whitney test: trditve glede na način študija ... 23

Tabela 13: Mann-Whitney test: trditve glede na način študija 2 ... 24

Tabela 14: Dimenzije ... 25

(14)

(15)

SEZNAM UPORABLJENIH KRATIC IN OKRAJŠAV

eHEALS Electronic health literacy scale (lestvica digitalne zdravstvene pismenosti) eHEALS-E Electronic health literacy scale – extended version (lestvica digitalne

zdravstvene pismenosti – razširjena različica) SZO

mHealth

Svetovna zdravstvena organizacija Mobile Health – mobilno zdravje

(16)

(17)

1

1 UVOD

Zdravstvena pismenost se je kot koncept prvič pojavila sredi sedemdesetih let prejšnjega stoletja (Babnik et al., 2013), zadnji dve desetletji pa se teoretična in empirična dela usmerjajo k problemom, ki so povezani z zdravstveno pismenostjo (Speros, 2005).

Raziskave, ki povezujejo zdravstveno pismenost z zdravstvenim znanjem in vedenjem, zdravstvenimi izidi, zdravstvenimi neenakostmi in povečanjem stroškov zdravstvene obravnave, se pojavljajo po vsem svetu. Glede na pomembnost zdravstvene pismenosti je smiselno preučiti razpoložljiva orodja, ki zagotavljajo zdravstveno pismenost pacientov (Mancuso, 2009). Svetovni splet, v nadaljevanju internet, je postal orodje za iskanje zdravstvenih informacij, vendar so strokovnjaki na področju javnega zdravja opazili, da je malo znanega o spretnosti posameznikov pri njihovi pismenosti na področju elektronskega zdravja (Nguyen et al., 2016).

Nedavne rekonceptualizacije zdravstvene pismenosti so se razširile preko tradicionalne pismenosti. Briones (2015) jo opisuje kot sposobnost branja, pisanja in govorjenja ter primernega uporabljanja prebranih vsebin pri reševanju zdravstvenih težav in matematičnih spretnosti za širše obravnavanje interakcije pacientov v zdravstvenem okolju. Z obsežno uporabo interneta za iskanje zdravstvenih informacij je treba zdravstveno pismenost oblikovati tako, da bo vključevala spretnosti, ki so potrebne za iskanje informacij (Saffarzadeh, 2015). E-zdravstvena pismenost je opredeljena kot sposobnost iskanja, razumevanja in ocenjevanja zdravstvenih informacij iz elektronskih virov ter uporabe pridobljenega znanja za obravnavanje ali reševanje zdravstvenega problema (Norman, Skinner, 2006).

Digitalna pismenost je posameznikova temeljna zmožnost, da deluje v digitalnem svetu. Je zmožnost varne in kritične uporabe tehnologij na različnih področjih, ključni sestavni del pa je digitalna kompetenca (Javrh et al., 2018). Internet in njegov učinek naraščata, posledično postaja digitalna pismenost pomemben dodatek k tradicionalnim zdravstvenim spretnostim (Vaart, Drossaert, 2017). Čeprav je problem nizke zdravstvene pismenosti zelo razširjen, ga pogosto ne prepoznamo, saj te človekove spretnosti ni mogoče prepoznati zgolj z opazovanjem ali pogovorom (Horvat et al., 2018). Digitalna pismenost pomembno vpliva tako na ključne kompetence študentov kot tudi njihovo prihodnjo delovno uspešnost (Pirzada, Khan, 2013).

(18)

2

Digitalna pismenost je še v začetni fazi razvoja, zato raziskovalci (Pohl et al., 2016; Watkins, Xie, 2014) opozarjajo na pomembnost raziskav, ki morajo biti dobro zasnovane za empirično preverjanje razvijajočih se teoretičnih modelov. Za zdravstvene delavce je z vidika uspešne promocije zdravja pomembno, da razumejo interakcije med digitalno, zdravstveno in osnovno funkcionalno pismenostjo uporabnikov zdravstvenih storitev (Baum, Fisher, 2014).

Digitalna tehnologija je relativno nov vir zdravstvenih informacij, ki zahteva nov sklop spretnosti na področju zdravstvene pismenosti. Dostop do interneta je skoraj neomejen, saj 89 % odraslih v ZDA uporablja internet za dostop do zdravstvenih informacij (Han et al., 2018). Spretnost elektronske zdravstvene pismenosti omogoča pacientom iskanje ustreznih zdravstvenih informacij na spletnih mestih (Petrič et al., 2017).

Ob veliki količini različnih kakovostnih zdravstvenih informacij, ki so vsem dostopne na internetu, je digitalna oziroma zdravstvena e-pismenost ključnega pomena za sprejemanje optimalnih odločitev o lastnem zdravju in dobrem počutju. Digitalna pismenost je posameznikova spretnost za iskanje zdravstvenih informacij, razumevanje, oceno pomembnosti in kakovosti najdenih informacij ter sposobnost njihove uporabe za širitev lastnega zdravja, rešitev zdravstvenih problemov ter ohranjanje in krepitev zdravja (Pohl et al., 2016; Norman, Skinner, 2006).

Raziskovalca Neter in Brainin (2012) sta odkrila, da so mladi bolj izobraženi v e-zdravju, vendar ni opaznih razlik med spoloma. Pomembna razlika se je pokazala pri osebah s kronično boleznijo, saj je njihova digitalna zdravstvena pismenost bistveno nižja.

1.1 Zdravstvena pismenost

Kanj in Mitic (2009) navajata, da je zdravstvena pismenost razumevanje, vrednotenje in smiselno uporabljanje informacij o zdravju glede na lastno zdravstveno stanje s ciljem njegovega izboljšanja. Pomembno je, kako posameznik dojema zdravstvene informacije in ali je sposoben pravilnega razumevanja, da bo znal izluščiti bistvo in namen sporočila.

Ubavić in sodelavci (2015) citira novejšo definicijo, ki pravi, da je zdravstvena pismenost povezana s pismenostjo in zajema človekovo znanje, motivacijo in usposobljenost za iskanje, razumevanje, ocenjevanje in uporabo zdravstvenih podatkov za presojo in odločanje o tem pri zdravstveni oskrbi, preprečevanju bolezni in krepitvi zdravja v vsakdanjem

(19)

3

življenju z namenom ohranjanja ali izboljšanja kakovosti življenja. Zdravstvena pismenost je opredeljena kot stopnja, do katere ima posameznik sposobnost prejemati, obdelovati in razumeti osnovne zdravstvene informacije, ki so potrebne za sprejemanje ustreznih zdravstvenih odločitev (Horvat et al., 2018).

Prvo natančnejšo opredelitev zdravstvene pismenosti je leta 1998 podala Svetovna zdravstvena organizacija (SZO), čeprav so koncept poznali že v sredini sedemdesetih let.

Opredeljuje jo kot skupek kognitivnih in socialnih spretnosti, sposobnost dostopanja do informacij, njihovo razumevanje in kritično ovrednotenje pri ohranjanju zdravja (SZO, 1998). Ameriški nacionalni zdravstveni svet k razlagi zdravstvene pismenosti dodaja, da gre pri tem tudi za posameznikovo sprejemanje informacij o zdravju, stopnjo izobrazbe in kulturno ozadje (Kempner, 2003).

Po mnenju Drenovšček Hafner (2008) je zdravstveno pismen vsak človek, ki razume zgodnje simptome bolezni, poišče pravega zdravnika in razume pomen natančnega upoštevanja navodil za zdrav življenjski slog. Vse pridobljene informacije v svojem življenju uporablja v skrbi za lastno zdravje.

Zdravstvena pismenost je pomembna za vse odrasle, saj predstavlja zmožnost sprejemanja in razumevanja ob pridobivanju zdravstvenih informacij in storitev zase ter hkrati za potrebe svojih otrok ali staršev. Je proces, ki traja celo življenje, pomembno vlogo pa imata tudi okolje in družba. Omejena zdravstvena pismenost je močno povezana z družbenoekonomskimi dejavniki, kot so izobraževanje, dohodek in zaposlitev, narodnost, rasa in starost (Ubavič et al., 2015).

Z izboljšanjem dostopa ljudi do zdravstvenih informacij in njihove sposobnosti, da jih uporabijo učinkovito, je zdravstvena pismenost bistvena za opolnomočenje posameznika.

Nizka raven zdravstvene pismenosti vpliva na človekovo sposobnost, da sprejema informirane odločitve o svojem zdravju, in je prisotna v vseh državah. Raziskava, opravljena v ZDA, je pokazala, da tretjina angleško govorečih pacientov ne zna prebrati ali ne razume osnovnih zdravstvenih besedil. Starejši in ljudje s splošno slabim zdravstvenim stanjem so bili zdravstveno najmanj pismeni (Kempner, 2003).

Višja stopnja izobrazbe je pogojena tudi z večjo zdravstveno pismenostjo, kar pomeni, da so bolj izobraženi posamezniki sposobni boljše samooskrbe, ustrezneje pristopajo k izboljšanju zdravstvenega stanja in pravočasno poiščejo pomoč. Zaradi preventivne skrbi za svoje

(20)

4

zdravje so stroški zdravstvene obravnave nižji in v primeru obolevnosti bolje razumejo navodila, kar vodi k hitrejšemu okrevanju (Babnik et al., 2013; Drenovšček Hafner et al., 2008). Dobra zdravstvena pismenost opolnomoči ljudi, da z naučenimi veščinami prevzemajo nadzor in skrb nad svojim zdravjem, kar koristi tudi družbi (Kumaresan, 2013).

Podlaga za zdravstveno pismenost je funkcionalna zdravstvena pismenost, ker opredeljuje vse veščine, ki posamezniku omogočajo razumevanje bolezenskega stanja in posledično delovanje v zdravstvenem sistemu. Obsega tudi znanja, ki omogočajo posamezniku delovanje v družbi. Zdravstvena pismenost predstavlja nadgradnjo funkcionalne pismenosti, saj jo nadgradi z dodatnimi kompetencami, ki omogočajo iskanje informacij in vsakodnevno ohranjanje zdravja ter dobrega počutja v danih situacijah. Vse to se odraža v interaktivni in kritični pismenosti (Babnik et al., 2013).

Ker se definicije med seboj razlikujejo, splošno uveljavljen, standardni model zdravstvene pismenosti ne obstaja. Modeli vsebujejo skupne točke in hkrati razlike, skupni značilnosti vseh modelov pa sta dve. Zdravstvena pismenost je večdimenzionalni pojem in opaziti je upoštevanje osebnih in sistemskih dejavnikov pri posameznikovi stopnji zdravstvene pismenosti (Bratuž, 2017).

Nutbeam (2000) je sestavil model, ki zajema tri tipe zdravstvene pismenosti:

 funkcionalna zdravstvena pismenost zajema veščine branja, pisanja in razumevanja pisnih zdravniških navodil in ustno predanih informacij. Nanaša se na veščine, ki so potrebne za vsakodnevno delovanje v družbi;

 interaktivna zdravstvena pismenost obsega naprednejše kognitivne in pismene sposobnosti, ki skupaj s socialnimi veščinami vplivajo na koristno pridobivanje informacij o zdravju in njihovi uporabi v vsakodnevnih situacijah;

 kritična zdravstvena pismenost se nanaša na kritično presojo informacij o zdravju ter zmožnost izboljšanja posameznikovih življenjskih situacij in socialnih sposobnosti.

1.2 Digitalna zdravstvena pismenost

Čeprav se beseda pismenost v osnovi nanaša na branje in pisanje, se s predpono »digitalno«

njen pomen spremeni v veliko več. Središče digitalne pismenosti sta branje in pisanje, vendar

(21)

5

zaradi nenehno spreminjajočih se načinov uporabe tehnologije, sporočanja in sprejemanja informacij preko spleta vključuje široko paleto kognitivnih in tehničnih znanj (Heitin, 2016).

Pojem e-zdravstvena pismenost, imenovana tudi digitalna ali elektronska zdravstvena pismenost, se nanaša na sposobnost iskanja, razumevanja in ocenjevanja informacij o zdravju, ki jih posameznik pridobi preko elektronskih virov in na podlagi katerih sprejema nadaljnje odločitve o svojem zdravju (Stellefson et al., 2011).

Uporabniki interneta in ostale napredne tehnologije, ki so elektronsko zdravstveno pismeni, se znajo orientirati v poplavi vseh informacij in virov, prepoznajo relevantnost znanstvenih vsebin in kritično presojajo podatke. Vse to od njih zahteva obvladovanje več znanj in spretnosti hkrati (Norman, Skinner, 2006).

Petrič in sodelavci (2017) opisujejo, da e-zdravstvena pismenost izvira iz večdimenzionalnega koncepta zdravstvene pismenosti, in sicer se nanaša na kognitivne in socialne veščine za pridobivanje, obdelavo in razumevanje zdravstvenih informacij za delovanje v sodobnem zdravstvenem okolju. Poleg tega je opismenjevanje e-zdravja tudi človekova sposobnost za učinkovito uporabljanje interneta, ki pacienta vodi do uspešnega samozdravljenja ali učinkovitejšega stika z zdravniki.

Smith in Magnani (2019) omenjata tudi mobilno zdravje (mHealth – mobile health), kjer gre za izvajanje digitalnih zdravstvenih storitev z mobilnimi napravami, ki ponujajo možnosti za nadzor nad kroničnimi nenalezljivimi boleznimi. Vendar mHealth predstavlja dodaten izziv digitalne zdravstvene pismenosti, ki dopolnjuje splošno in zdravstveno pismenost.

Collins in sodelavci (2012) omenjajo, da so se izzivi z nizko zdravstveno pismenostjo začeli kazati, ker so naraščala pričakovanja, da potrošniki s pomočjo mobilnih naprav učinkoviteje dostopajo do spletnih portalov, kjer dobijo potrebne informacije v zvezi s svojim zdravjem.

Sharma in sodelavci (2019) v svoji raziskavi, kjer so s pomočjo vprašalnika eHEALS (electronic Health literacy scale) anketirali študente zdravstvene nege, ugotavljajo, da petina anketiranih večkrat na dan uporablja svoje mobilnike in internet za vprašanja v zvezi z zdravjem. Te ugotovitve prikazujejo potencial interneta kot želeni kanal za krepitev zdravja mladih.

(22)

6

2 NAMEN

Namen diplomskega dela je raziskati koliko so študenti zdravstvene nege digitalno zdravstveno pismeni in ugotoviti, kako iščejo zdravstvene informacije na internetu v povezavi z reševanjem lastnih zdravstvenih težav.

Cilj je odgovoriti na raziskovalno vprašanje, koliko so študenti Zdravstvene fakultete Univerze v Ljubljani, smer Zdravstvena nega digitalno zdravstveno pismeni.

Oblikovali smo naslednje hipoteze:

Hipoteza 1: Študenti Zdravstvene fakultete Univerze v Ljubljani, smer Zdravstvena nega, so digitalno zdravstveno pismeni.

Hipoteza 2: Študenti Zdravstvene fakultete Univerze v Ljubljani, smer Zdravstvena nega, iščejo koristne in relevantne vire na internetu.

Hipoteza 3: Obstajajo razlike po posameznih dimenzijah digitalne zdravstvene pismenosti glede na predhodno izobrazbo študentov, vključenih v raziskavo.

(23)

7

3 METODE DELA

Uporabljen je bil kvantitativni pristop, izvedli smo anketiranje med študenti zdravstvene nege.

3.1 Merski instrumenti e-zdravstvene pismenosti

Orodje za oceno e-zdravstvene pismenosti eHEALS je bilo razvito za obravnavo potreb po ocenjevanju pismenosti e-zdravja za širok spekter populacije. eHEALS je orodje, ki ga lahko upravlja zdravstveni delavec in temelji na posameznikovem dojemanju lastnih spretnosti in znanja. Pogosteje kot posameznik uporablja digitalno tehnologijo, verjetneje je, da bo razvil veščine za uporabo tega orodja. Zato so mladi idealna skupina za preizkušanje merila e-zdravstvene pismenosti (Norman, Skinner, 2006).

Orodje je bilo oblikovano na podlagi večdimenzionalnega modela, ki tvori e-zdravstveno pismenost. Merski instrument je preprost in razumljiv ter uporaben v več različnih okoljih.

Ima osem enot za ocenjevanje posameznikov pri uporabi e-zdravstvenih informacij. Orodje eHEALS lahko uporabljajo zdravstveni delavci in je v prvi vrsti zasnovan za ugotavljanje splošne ocene, povezane z e-zdravjem, in hkrati za obveščanje o načrtovanju krepitve zdravja pri posameznikih. Testiran je bil na populaciji mladih, saj je v tem starostnem obdobju uporaba tehnologije najbolj razširjena. eHEALS je bil preveden v več jezikov, v osnovi pa je v angleškem jeziku (Norman, Skinner, 2006). Njegovo nadgradnjo je oblikoval Petrič s sodelavci (2017) z Extended eHealth literacy scale (eHEALS-E).

Tennant in sodelavci (2015) opisujejo, da je bil eHEALS razvit kot sistem za učenje in ključno orodje za ocenjevanje posameznikovih kompetenc pri uporabi interneta in drugih tehnologij, povezanih z njim. Ker je tehnološki razvoj zelo hiter in je družba, ki ga uporablja, vedno bolj kompetentna, je eHEALS postal precej pomanjkljiv, kar je kasneje potrdil tudi Norman (2006), zato je v nadaljnjih študijah podal predlog za obnovo. Obstoječim kazalnikom so dodali dodatne, saj ni bilo smiselno spreminjati vseh, ker bi lahko pomembno vplivali na celovitost instrumenta. Dopolnili so ga z merjenjem veščin in nalog, kot so samozavest pri izražanju samega sebe v spletnih družbenih interakcijah, sposobnost za pridobivanje strokovnih nasvetov, sposobnost krmarjenja skozi informacije, pridobljene

(24)

8

preko mobilnih naprav, in sposobnost izbrati ustrezen način filtriranja pri pridobivanju zdravstvenih informacij.

V raziskavi smo uporabili razširjeno različico eHEALS-E, ki nadgrajuje vprašalnik eHEALS, enega izmed najpogosteje uporabljenih merilnih instrumentov za preverjanje pismenosti preko e-zdravja (Petrič et al., 2017).

3.2 Opis vzorca

Uporabili smo priložnostni vzorec, v katerem je sodelovalo 187 študentov, ki so izpolnjevali vključitvene kriterije redni ali izredni študent drugega (37 %) in tretjega (67 %) letnika dodiplomskega študija zdravstvene nege na Zdravstveni fakulteti Univerze v Ljubljani. 86 % anketiranih je bilo ženskega in 14 % moškega spola.

3.3 Opis poteka raziskave in obdelave podatkov

Študente smo povabili k izpolnjevanju anketnega vprašalnika med prisotnostjo na fakulteti.

Anketiranje je potekalo od novembra 2018 do marca 2019. Vsi udeleženci so bili seznanjeni, da je sodelovanje v anketi prostovoljno in da v zameno ne bodo nagrajeni. Študentom je bila posredovana povezava do spletnega vprašalnika, ki je bil pripravljen na platformi 1ka.

Predviden čas izpolnjevanja je bil pet minut, zbrane podatke smo izvozili v 1ka, sledila je obdelava podatkov s pomočjo programa SPSS. Za prikaz skupnih lastnosti smo uporabili aritmetično sredino, mediano in modus, spremenljivost statističnih enot pa predstavili s standardnim odklonom in razponom vrednosti. V tabelah so rezultati predstavljeni s pomočjo neparametričnega Mann-Whitney testa in Kolmogorov-Smirnov testa, s katerimi smo potrdili hipoteze.

(25)

9

4 REZULTATI

Največ anketirancev je v zvezi (37%) , a ne živijo s partnerjem, skoraj enak delež je samskih (36%), 25 % je poročenih ali jih živi v izvenzakonski skupnosti, le 1,6% jih je navedlo odgovor drugo. Največ anketirancev živi v vaški skupnosti, in sicer 41 %, le nekaj manj jih prihaja iz mestne skupnosti (39%) , ostali so iz primestnega okolja (20%). Srednjemu družbenemu sloju pripada 96% anketirancev, spodnjemu in zgornjemu sloju obakrat po 1%, odgovor »ne vem« je navedlo 2% anketiranih.

Na vprašanje o predhodni stopnji in smeri izobrazbe smo dobili odgovore 43% anketiranih.

Večina anketirancev, ki je podala odgovor, navaja, da so obiskovali srednjo zdravstveno šolo (75%). Nekaj anketirancev navaja gimnazijsko izobrazbo (13%), nekaj jih našteva srednje šole (8%), le dva anketiranca navajata predhodno dokončan univerzitetni študij.

Večina anketirancev je študirala redno (70%), izredno 29%, le dva anketiranca (1%) sta izbrala odgovor drugo (eden od njiju navaja, da je občan, drugi je brez statusa). Med anketiranci, ki so odgovorili na vprašanje o letniku študija, jih večina navaja (65%), da obiskujejo 3. letnik, ostalih 35% pa 2. letnik.

4.1 Iskanje zdravstvenih informacij na internetu

V tem poglavju so podani rezultati raziskave o značilnostih anketiranih študentov glede iskanja informacij o zdravju na internetu, kakovosti informacij, namena iskanja in o možnostih, ki jih ponuja internet na tem področju.

Glede kakovosti so se anketiranci na lestvici od 1 (sploh se ne strinjam) do 5 (popolnoma se strinjam) v povprečju večinoma strinjajo, da znajo ločiti nizkokakovostne vire od visokokakovostnih virov informacij o zdravju na internetu (PV = 3,9). S tem se nekaj manj kot polovica anketirancev večinoma strinja, 25 % se jih popolnoma strinja, 24 % pa se jih deloma strinja, deloma ne strinja s trditvijo. Manjšina se jih sploh ne strinja oz. večinoma ne strinja s trditvijo. Prav tako se v povprečju večinoma strinjajo, da vedo, kje na internetu je mogoče najti koristne informacije o zdravju (PV = 3,8), 22 % se jih s tem popolnoma strinja, 24 % pa se jih deloma strinja, deloma ne strinja s trditvijo. Glede na povprečje se prav tako večinoma strinjajo, da vedo, kako najti koristne informacije o zdravju na internetu (PV = 3,8). Večinoma se strinjajo tudi, da vedo, kako uporabljati internet za iskanje

(26)

10

odgovorov na vprašanja glede zdravja (PV = 3,8), manj kot 10 % se jih sploh ne strinja oz.

večinoma ne strinja s to trditvijo. Enako stopnjo strinjanja ima v povprečju tudi trditev

»Vem, kako si pomagati z informacijami o zdravju, ki jih najdem na internetu« (PV = 3,8), s čimer se večinoma strinja skoraj polovica (49 %) vprašanih. Le nekoliko manj se jih v povprečju strinja s trditvama »Vem, kateri viri informacij o zdravju so na voljo na internetu«

in »Imam dovolj znanja za oceno kakovosti virov informacij o zdravju na internetu«

(PV = 3,7). Še vedno se v povprečju z obema trditvama večinoma strinjajo. V povprečju se deloma strinjajo, deloma ne strinjajo, da menijo, da so informacije o zdravju, ki jih najdejo na internetu, zelo uporabne za sprejemanje odločitev o njihovem zdravju (PV = 3,0), saj je tako odgovorilo 41 % anketirancev.

Tabela 1: Z zdravjem povezane informacije na internetu

Za anketirance v povprečju drži, da jim je znano, da so na internetu dostopne znanstvene raziskave na področju medicine (PV = 4,22). Prav tako zanje v povprečju drži, da jim je znano, da na internetu lahko dostopajo do strokovnih virov informacij o zdravju (npr.

Medicina danes, ABC zdravja, Moje zdravje ipd.), kar drži za nekaj manj kot polovico anketirancev (46 %). V povprečju zanje drži tudi, da če informacij o zdravju na internetu ne razumejo, raje koga vprašajo za pojasnilo, kot o zaključkih sklepajo sami (PV = 3,70). V povprečju za anketirance niti drži niti ne drži, da iz informacij o zdravju na internetu z lahkoto razberejo bistvo (PV = 3,47). Za 43 % anketirancev to niti ne drži niti drži, za 41 %

V kolikšni meri se strinjate z navedenimi trditvami glede iskanja z zdravjem povezanih informacij na internetu?

Povprečje Std. odklon Vem, kateri viri informacij o zdravju so na voljo na

internetu. 3,7 0,9

Vem, kje na internetu je mogoče najti koristne informacije

o zdravju. 3,8 0,9

Vem, kako najti koristne informacije o zdravju na internetu.

3,8 0,9

Vem, kako uporabljati internet za iskanje odgovorov na svoja vprašanja glede zdravja.

3,8 0,9

Vem, kako si pomagati z informacijami o zdravju, ki jih najdem na internetu.

3,8 0,8

Imam dovolj znanja za oceno kakovosti virov informacij o zdravju na internetu.

3,7 0,9

Znam ločiti nizkokakovostne vire od visokokakovostnih virov informacij o zdravju na internetu.

3,9 0,8

Menim, da so informacije o zdravju, ki jih najdem na internetu, zelo uporabne za sprejemanje odločitev o mojem zdravju.

3,0 1,1

(27)

11

pa drži. V povprečju za anketirance niti drži niti ne drži, da si na internetu raje preberejo kratke in preproste zdravstvene razlage kot strokovno zapletene pojasnitve (PV = 3,17). Prav tako v povprečju zanje niti drži niti ne drži (PV = 3,18), da iz informacij o zdravju na internetu z lahkoto pridobijo poglobljeno razumevanje zdravja in bolezni. Tudi trditev

»Včasih ne vem, kje začeti iskati informacije na internetu o zdravju, ko se soočam z zdravstveno težavo« je v povprečju ocenjena z niti drži niti ne drži (PV = 2,98). Nekaj manj kot tretjina anketirancev pravi, da ta trditev zanje niti ne drži niti drži, za 28 % jih to drži, za 27 % pa ne drži. Nekoliko manj za anketirance drži, da na internetu po navadi ne najdejo zase uporabnih zdravstvenih informacij (PV = 2,67) in da pogosto ne razumejo terminologije, ki jo uporabljajo nekateri zdravstveni viri na internetu (PV = 2,60). Trditvi v povprečju za anketirance še vedno niti držita niti ne držita.

Tabela 2: Uporaba interneta za iskanje z zdravjem povezanih informacij V kolikšni meri držijo oz. ne držijo za vas? Povprečje Std. odklon Na internetu po navadi ne najdem zase uporabnih

zdravstvenih informacij. 2,67 0,815

Znano mi je, da so na internetu dostopne znanstvene

raziskave na področju medicine. 4,22 0,792

Včasih ne vem, kje začeti iskati informacije na internetu o zdravju, ko se soočam z zdravstveno težavo.

2,98 1,034

Znano mi je, da na internetu lahko dostopam do strokovnih virov informacij o zdravju (npr. Medicina danes, ABC zdravja, Moje zdravje ipd.).

3,93 0,904

Pogosto ne razumem terminologije, ki jo uporabljajo

nekateri zdravstveni viri na internetu. 2,60 0,890

Na internetu si raje preberem kratke in preproste zdravstvene razlage kot strokovno zapletene pojasnitve.

3,17 1,062

Iz informacij o zdravju na internetu z lahkoto razberem

bistvo. 3,47 0,785

Če informacij o zdravju na internetu ne razumem, raje koga vprašam za pojasnitev, kot o zaključkih sklepam sam/-a.

3,70 0,998

Iz informacij o zdravju na internetu z lahkoto pridobim

poglobljeno razumevanje zdravja in bolezni. 3,18 0,879 V povprečju drži, da jim je pomembno, da informacijo, povezano z zdravjem, ki so jo našli na internetu, preverijo še drugje (npr. pri zdravniku, prijateljih, sorodnikih, v knjigah) (PV = 4,0). To drži skoraj za polovico anketirancev. V povprečju niti drži niti ne drži, da informacije o zdravju, ki jih najdejo na internetu, z lahkoto povežejo z ostalimi

(28)

12

informacijami, ki so jih dobili drugje (PV = 3,4). Prav tako v povprečju niti ne drži niti drži, da jim je iz informacij o zdravju na internetu včasih težko razumeti ključne informacije, pomembne za njihovo zdravje, in da jih velika količina informacij o zdravju na internetu po navadi zmede (PV = 3,0). Ko na internetu najdejo informacijo, ki je v nasprotju s tem, kar so do zdaj vedeli o svojem zdravju, jih to frustrira (PV = 3,0). Če informacij o zdravju na internetu ne razumejo, si poskušajo razlago oblikovati sami (PV = 2,9). V povprečju za anketirance ne drži, da ko na internetu najdejo zase uporabno informacijo o zdravju, jih ne zanima, kdo je njen avtor. Prav tako v povprečju zanje ne drži, da mislijo, da lahko zaupajo večini informacij o zdravju, ki jih najdejo na internetu. Za anketirance v povprečju tudi ne drži, da se zadovoljijo s prvim zdravstvenim virom na internetu, ki poda odgovore na njihova vprašanja (PV = 2,0).

Tabela 3: Namen iskanja informacij o zdravju

Namen iskanja informacij Povprečje Std. odklon Če informacij o zdravju na internetu ne razumem, si

poskušam razlago oblikovati sam/-a.

2,9 1,0

Iz informacij o zdravju na internetu mi je včasih težko razumeti ključne informacije, pomembne za moje zdravje.

3,1 0,9

Velika količina informacij o zdravju na internetu me po navadi zmede.

3,0 0,9

Ko na internetu najdem zase uporabno informacijo o zdravju, me ne zanima, kdo je njen avtor.

2,4 1,1

Mislim, da lahko zaupamo večini informacij o zdravju,

ki jih najdemo na internetu. 2,1 1,0

Pomembno mi je, da informacijo, povezano z zdravjem, ki sem jo našel/-a na internetu, preverim še drugje (npr.

pri zdravniku, prijateljih, sorodnikih, v knjigah).

4,0 0,9

Zadovoljim se s prvim zdravstvenim virom na internetu,

ki poda odgovore na moja vprašanja. 2,0 0,9

Informacije o zdravju, ki jih najdem na internetu, z lahkoto povežem z ostalimi informacijami, ki sem jih dobil/-a drugje.

3,4 0,8

Ko na internetu najdem informacijo, ki je v nasprotju s tem, kar sem do zdaj vedel/-a o svojem zdravju, me to frustrira.

3,0 1,0

Anketiranci se v povprečju deloma strinjajo, deloma ne strinjajo, da je iskanje informacij o zdravju na internetu izboljšalo njihovo razumevanje simptomov, zdravstvenega stanja in načinov zdravljenja, o katerih so želeli izvedeti več (PV = 3,4), da jim omogoča seznanjanje z napredkom na zdravstvenem področju (PV = 3,4), da jih je spodbudilo k samostojnemu

(29)

13

izvajanju aktivnosti (PV = 3,3), da jim je omogočilo razmišljanje o drugih možnostih zdravljenja (PV = 3,3), da jim omogoča na podlagi na internetu pridobljenih informacij postavljati vprašanja svojemu zdravniku (PV = 3,2) in da je izboljšalo njihovo zmožnost skrbeti za svoje zdravje (PV = 3,1). Prav tako se deloma strinjajo, deloma ne strinjajo, da jim je omogočilo, da se bolj zavedajo pravic, ki jim pripadajo v okviru zdravstvenega zavarovanja (PV = 3,1), in da je iskanje informacij o zdravju na internetu okrepilo njihov občutek gotovosti vase ob obisku zdravnika (PV = 2,8). V povprečju za anketirance ne drži (PV = 2,4), da jim omogoča, da zdravniku pokažejo na internetu najdene informacije v zvezi z njihovim zdravjem. Ta trditev sploh ne velja za 26 % vprašanih.

Tabela 4: O iskanju informacij o zdravju na internetu

Iskanje informacij o zdravju Povprečje Std. odklon Je izboljšalo mojo zmožnost, da skrbim za svoje zdravje. 3,1 0,9 Mi omogoča, da na podlagi na internetu pridobljenih

informacij postavljam vprašanja svojemu zdravniku (znam vprašati zdravnika).

3,2 1,0

Mi omogoča, da zdravniku pokažem na internetu najdene informacije v zvezi s svojim zdravjem.

2,4 1,1

Je okrepilo moj občutek gotovosti vase ob obisku zdravnika.

2,8 1,0

Je izboljšalo moje razumevanje simptomov,

zdravstvenega stanja in načinov zdravljenja, o katerih sem želel izvedeti več.

3,4 0,9

Mi omogoča seznanjanje z napredkom na zdravstvenem področju.

3,4 0,9

Me je spodbudilo k samostojnemu izvajanju aktivnosti (npr. obisk specialista, sprememba telesne aktivnosti ali prehranjevalnih navad).

3,3 0,9

Mi je omogočilo, da razmišljam o drugih možnostih zdravljenja.

3,3 0,9

Mi je omogočilo, da se bolj zavedam pravic, ki mi pripadajo v okviru zdravstvenega zavarovanja.

3,1 1,0

4.2 eHEALS dimenzije glede na letnik študija

S pomočjo Kolmogorov-Smirnov testa smo preverili, ali se dimenzije lestvice eHEALS glede na neodvisno spremenljivko »letnik študija« porazdeljujejo normalno. Ugotovili smo, da porazdelitev odvisnih spremenljivk (šest spremenljivk – dimenzij) v vsaj eni skupini (glede na letnik študija) odstopa od normalne, zato smo za ugotavljanje razlik v ocenjevanju

(30)

14

dimenzij glede na letnik študija uporabili neparametrični Mann-Whitney test za dva neodvisna vzorca. Rezultate smo prikazali tudi s pomočjo opisnih statistik.

Tabela 5: Kolmogorov-Smirnov test – spol glede na letnik študija Spol

Kolmogorov-Smirnov Statistic df Sig.

Prepoznavanje virov. moški 0,152 27 0,109

ženski 0,177 160 0,000 Prepoznavanje kakovosti in

pomena.

moški 0,113 27 0,200^* ženski 0,136 160 0,000 Razumevanje informacij. moški 0,185 27 0,019 ženski 0,124 160 0,000 Zaznana učinkovitost. moški 0,138 27 0,200^* ženski 0,115 160 ,000 Preverjanje informacij. moški 0,134 27 0,200^*

ženski 0,173 160 0,000 Biti pameten na internetu. moški 0,204 27 0,005 ženski 0,109 160 0,000

Kot vidimo v tabeli 6, ne obstaja statistično značilna razlika pri ocenjevanju nobene od dimenzij lestvice e-HEALS glede na letnik študija, saj je vrednost statistične značilnosti v vseh primerih večja od p.

Tabela 6: Mann-Whitney test – trditve glede na letnik študija Mann-

Whitney U Wilcoxon

W Z Asymp. Sig. (2- tailed)

Prepoznavanje virov 4066,000 6551,000 –,083 0,934

Prepoznavanje kakovosti in

pomena 3921,000 6406,000 –,492 0,622

Razumevanje informacij 3702,000 10605,000 –1,105 0,269 Zaznana učinkovitost 3856,500 10759,500 –,675 0,499 Preverjanje informacij 3909,500 10812,500 –,528 0,597 Biti pameten na internetu 4008,000 6493,000 –,245 0,806

4.3 Preostale trditve glede na letnik študija

Tudi za ta sklop trditev smo preverili normalnost porazdelitve glede na letnik študija.

Ugotavljamo, da porazdelitev posameznih odvisnih spremenljiv (trditev) odstopa od normalne glede na letnik študija vsaj v eni skupini. Za ugotavljanje razlik smo torej uporabili neparametrični Mann-Whitney test.

(31)

15

Glede na vrednost p vidimo, da obstaja statistično značilna razlika glede na letnik študija le pri ocenjevanju ene trditve, in sicer »Informacije o zdravju, ki jih najdem na internetu, z lahkoto povežem z ostalimi informacijami, ki sem jih dobil/-a drugje«, vrednost statistične značilnosti je manjša od p in znaša 0,007.

Tabela 7: Mann-Whitney test – trditve glede na letnik študija 2 Mann-

Whitney U Wilcoxon

W Z Asymp.

Sig. (2- tailed) Vem, kako si pomagati z informacijami o

zdravju, ki jih najdem na internetu.

4006,500 6421,500 –,092 0,927 Znano mi je, da so na internetu dostopne

znanstvene raziskave na področju medicine.

3902,000 6387,000 –,597 0,551

3974,500 10877,500 –,360 0,719

4093,000 6578,000 –,006 0,995

3208,500 5693,500 –2,697 0,007

Ko na internetu najdem informacijo, ki je v nasprotju s tem, kar sem do zdaj vedel/- a o svojem zdravju, me to frustrira.

3676,000 6161,000 –1,222 0,222

Na osnovi povprečnih vrednosti smo ugotovili, da za študente tretjih letnikov statistično značilno bolj drži, da informacije o zdravju, ki jih najdejo na internetu, z lahkoto povežejo z ostalimi informacijami, ki so jih dobili drugje (PV = 3,54), kot za študente drugih letnikov (PV = 3,26).

(32)

16

Slika 1: Trditve glede na letnik študija

4.4 Dimenzije eHEALS glede na spol

S pomočjo Kolmogorov-Smirnov testa smo preverili, ali se dimenzije lestvice eHEALS glede na neodvisno spremenljivko »spol« porazdeljujejo normalno. Ugotovili smo, da porazdelitev odvisnih spremenljivk v vsaj eni skupini (glede na spol) odstopa od normalne, zato smo za ugotavljanje razlik v ocenjevanju dimenzij glede na spol uporabili neparametrični Mann-Whitney test za dva neodvisna vzorca. Rezultate smo prikazali tudi s pomočjo opisnih statistik.

Kot vidimo v tabeli 8, ne obstaja statistično značilna razlika pri ocenjevanju nobene od dimenzij lestvice e-HEALS glede na spol.

3,77 4,19 3,97 2,46

3,26 2,90

3,76 4,25 3,91 2,44

3,54 3,08

0,00 0,50 1,00 1,50 2,00 2,50 3,00 3,50 4,00 4,50 Vem, kako si pomagati z informacijami o zdravju, ki jih

najdem na internetu.

Znano mi je, da so na internetu dostopne znanstvene raziskave na področju medicine.

Znano mi je, da na internetu lahko dostopam do strokovnih virov informacij o zdravju (npr. Medicina…

Ko na internetu najdem zase uporabno informacijo o zdravju, me niti ne zanima kdo je njen avtor.

Informacije o zdravju, ki jih najdem na internetu, z lahkoto povežem z ostalimi informacijami, ki sem jih…

Ko na internetu najdem informacijo, ki je v nasprotju s tem, kar sem do sedaj vedel/-a o svojem zdravju, me…

tretji drugi

(33)

17

Tabela 8: Mann-Whitney test – trditve glede na spol Mann-

Whitney U

Wilcoxon W

Z Asymp. Sig. (2- tailed) Prepoznavanje virov 1859,000 14739,000 –1,181 0,238 Prepoznavanje kakovosti

in pomena

1660,000 14540,000 –1,948 0,051

Razumevanje informacij 1791,000 2169,000 –1,428 0,153 Zaznana učinkovitost 1986,500 14866,500 –,677 0,499 Preverjanje informacij 1993,500 14873,500 –,653 0,514 Biti pameten na internetu 1894,000 14774,000 –1,033 0,302

4.5 Trditve glede na spol

Tudi za ta sklop trditev smo preverili normalnost porazdelitve glede na spol. Ugotovili smo, da porazdelitev posameznih odvisnih spremenljivk odstopa od normalne glede na spol vsaj v eni skupini. Za ugotavljanje razlik smo torej uporabili neparametrični Mann-Whitney test.

Ugotovili smo statistično značilne razlike glede na spol le pri ocenjevanju ene trditve, in sicer »Ko na internetu najdem zase uporabno informacijo o zdravju, me ne zanima, kdo je njen avtor« (p = 0,030).

(34)

18

Tabela 9: Mann-Whitney test – trditve glede na spol 2

Mann-

Whitney U

Wilcoxon W

Z Asymp.

Sig. (2- tailed) Vem, kako si pomagati z informacijami

o zdravju, ki jih najdem na internetu.

2127,500 14847,500 –,080 0,937 Znano mi je, da so na internetu dostopne

znanstvene raziskave na področju medicine.

1839,500 14719,500 –1,364 0,172

1919,000 14799,000 –,991 0,322

1615,500 1993,500 –2,171 0,030

1832,500 14712,500 –1,372 0,170

2118,000 14998,000 –,169 0,866

Na podlagi izračuna povprečnih vrednosti smo ugotovili, da za ženske statistično značilno bolj drži, da ko na internetu najdejo zase uporabno informacijo o zdravju, jih ne zanima, kdo je njen avtor (PV = 2,51), kot za moške (PV = 2,04), kot je razvidno na sliki 2.

Slika 2: Preostale trditve glede na spol

3,78 4,33 4,04 2,04

3,59 3,04

3,76 4,21 3,91 2,51

3,41 3,01

0,00 0,50 1,00 1,50 2,00 2,50 3,00 3,50 4,00 4,50 5,00 Vem, kako si pomagati z informacijami o zdravju, ki jih

Znano mi je, da na internetu lahko dostopam do strokovnih virov informacij o zdravju (npr. Medicina…

Ko na internetu najdem zase uporabno informacijo o zdravju, me niti ne zanima kdo je njen avtor.

Informacije o zdravju, ki jih najdem na internetu, z lahkoto povežem z ostalimi informacijami, ki sem jih dobil/-a…

Ko na internetu najdem informacijo, ki je v nasprotju s tem, kar sem do sedaj vedel/-a o svojem zdravju, me to…

Ženski Moški

(35)

19

4.6 Dimenzije eHEALS glede na predhodno izobrazbo

S pomočjo Kolmogorov-Smirnov testa smo preverili, ali se dimenzije lestvice eHEALS glede na neodvisno spremenljivko »predhodna izobrazba« porazdeljujejo normalno.

Ugotovili smo, da porazdelitev odvisnih spremenljivk (6 spremenljivk – dimenzij) v vsaj eni skupini (glede na predhodno izobrazbo) odstopa od normalne, zato smo za ugotavljanje razlik v ocenjevanju dimenzij glede na predhodno izobrazbo uporabili neparametrični Kruskal-Wallis test. Rezultate smo prikazali tudi s pomočjo opisnih statistik.

Kot je razvidno v tabeli 10, obstaja statistično značilna razlika le pri ocenjevanju dimenzije

»biti pameten na internetu« (p = 0,029).

Tabela 10: Kruskal-Wallis test – trditve glede na predhodno izobrazbo

Chi-Square df Asymp. Sig.

Prepoznavanje virov 4,360 3 0,225

Prepoznavanje kakovosti in pomena 0,639 3 0,888

Razumevanje informacij 7,526 3 0,057

Zaznana učinkovitost 3,917 3 0,271

Preverjanje informacij 2,549 3 0,466

Biti pameten na internetu 9,036 3 0,029

Na podlagi povprečnih vrednosti na sliki 3 vidimo, da se najpametneje pri iskanju zdravstvenih informacij na internetu vedejo tisti z najvišjo predhodno izobrazbo – višja šola ali več (PV = 4,33), sledijo tisti s srednjo zdravstveno šolo (PV = 3,60), nato tisti z drugo srednjo šolo (PV = 3,49), najmanj pametno pa se na internetu pri iskanju zdravstvenih informacij vedejo tisti s predhodno izobrazbo gimnazija (PV = 3,42).

(36)

20

Slika 3: Dimenzije lestvice eHEALS-E glede na predhodno izobrazbo

4.7 Trditve glede na predhodno izobrazbo

Tudi za ta sklop trditev smo preverili normalnost porazdelitve glede na predhodno izobrazbo.

Ugotovili smo, da porazdelitev posameznih odvisnih spremenljivk (trditev) odstopa od normalne glede na predhodno izobrazbo vsaj v eni skupini. Za ugotavljanje razlik smo uporabili neparametrični Kruskal-Wallis test.

Obstaja statistično značilna razlika glede na predhodno izobrazbo pri ocenjevanju trditve

»Znano mi je, da so na internetu dostopne znanstvene raziskave na področju medicine«

(p = 0,022). Prav tako obstaja glede na predhodno izobrazbo statistično pomembna razlika pri ocenjevanju trditev »Informacije o zdravju, ki jih najdem na internetu, z lahkoto povežem z ostalimi informacijami, ki sem jih dobil/-a drugje« (p = 0,046) in »Ko na internetu najdem

3,95 3,81 3,01

3,26 3,47 3,42

3,70 3,71 2,91

3,11 3,52

3,60

3,85 3,74 3,00

3,17 3,56 3,49

4,17 3,89 2,08

2,99

3,83 4,33

0,00 0,50 1,00 1,50 2,00 2,50 3,00 3,50 4,00 4,50 5,00 prepoznavanje virov

prepoznavanje kakovosti in pomena razumevanje informacij zaznana učinkovitost preverjanje informacij biti pameten na internetu

Višja šola in več Nezdravstvena srednja šola Srednja zdrasvtvena šola gimnazija

(37)

21

informacijo, ki je v nasprotju s tem, kar sem do zdaj vedel/-a o svojem zdravju, me to frustrira« (p = 0,008).

Tabela 11: Kruskal-Wallis test – trditve glede na predhodno izobrazbo

Chi-

Square

df Asymp.

Sig.

Vem, kako si pomagati z informacijami o zdravju, ki jih najdem na internetu.

1,124 3 0,771 Znano mi je, da so na internetu dostopne znanstvene

raziskave na področju medicine.

9,613 3 0,022 Znano mi je, da na internetu lahko dostopam do strokovnih

virov informacij o zdravju (npr. Medicina danes, ABC zdravja, Moje zdravje ipd.).

2,233 3 0,525

0,429 3 0,934 Informacije o zdravju, ki jih najdem na internetu, z lahkoto

povežem z ostalimi informacijami, ki sem jih dobil/-a drugje.

7,997 3 0,046

11,880 3 0,008

Na podlagi povprečnih vrednosti na sliki 4 vidimo, da trditev, da jim je znano, da so na internetu dostopne znanstvene raziskave na področju medicine, najbolj drži za tiste, katerih predhodna izobrazba je gimnazija (PV = 4,51), podobno drži tudi za tiste s predhodno višjo šolo ali več (PV = 4,50). Nekoliko manj drži za tiste s srednjo zdravstveno šolo (PV = 4,14), najmanj pa za tiste z drugo srednjo šolo (PV = 4,00).

Za anketirance, katerih predhodna izobrazba je gimnazija, najbolj drži, da informacije o zdravju, ki jih najdejo na internetu, z lahkoto povežejo z ostalimi informacijami, ki so jih dobili drugje (PV = 3,69), nekoliko manj to drži za tiste s predhodno izobrazbo na drugi srednji šoli (PV = 3,62), še nekoliko manj za tiste s predhodno srednjo zdravstveno šolo (PV = 3,34), najmanj pa za tiste s predhodno izobrazbo na višji šoli ali več (PV = 3,17).

Za anketirance s predhodno gimnazijsko izobrazbo najbolj drži, da ko na internetu najdejo informacijo, ki je v nasprotju s tem, kar so do zdaj vedeli o svojem zdravju, jih to frustrira (PV = 3,49), nekoliko manj to velja za tiste s predhodno srednjo zdravstveno šolo (PV = 2,93), še nekoliko manj pa za tiste s predhodno drugo srednjo šolo (PV = 2,85).

Najmanj to drži za tiste, ki imajo višjo šolo ali več (PV = 2,17).

(38)

22

Slika 4: Trditve glede na predhodno izobrazbo

4.8 Dimenzije eHEALS glede na način študija

S pomočjo Kolmogorov-Smirnov testa smo preverili, ali se dimenzije lestvice eHEALS glede na neodvisno spremenljivko »način študija« porazdeljujejo normalno. Ugotovili smo, da porazdelitev odvisnih spremenljivk (šest spremenljivk – dimenzij) odstopa od normalne v obeh skupinah, zato smo za ugotavljanje razlik v ocenjevanju dimenzij glede na način študija uporabili neparametrični Mann-Whitney test. Rezultate smo prikazali tudi s pomočjo opisnih statistik.

Kot vidimo v tabeli 12, ne obstaja statistično značilna razlika pri nobeni preučevani dimenziji glede na način študija, saj je izračun vrednosti statistične značilnosti v vseh primerih večja od 0,05.

3,85 4,51 3,79 2,36

3,69 3,49

3,73 4,14 4,00 2,44

3,34 2,93

3,69 4,00 3,69 2,46

3,62 2,85

4,00 4,50 3,67

2,33

3,17 2,17

0,00 0,50 1,00 1,50 2,00 2,50 3,00 3,50 4,00 4,50 5,00 Vem, kako si pomagati z informacijami o zdravju, ki jih

Znano mi je, da na internetu lahko dostopam do strokovnih virov informacij o zdravju (npr. Medicina

danes, ABC zdravja, Moje zdravje ipd.) Ko na internetu najdem zase uporabno informacijo o

zdravju, me niti ne zanima kdo je njen avtor.

Informacije o zdravju, ki jih najdem na internetu, z lahkoto povežem z ostalimi informacijami, ki sem jih

dobil/-a drugje.

Ko na internetu najdem informacijo, ki je v nasprotju s tem, kar sem do sedaj vedel/-a o svojem zdravju, me to

frustrira.

Višja šola in več Nezdravstvena srednja šola Srednja zdrasvtvena šola gimnazija

(39)

23

Tabela 12: Mann-Whitney test – trditve glede na način študija

Mann-

Whitney U

Wilcoxon W

Z Asymp. Sig. (2- tailed) Prepoznavanje virov 3164,500 4704,500 –1,258 0,208 Prepoznavanje kakovosti in

pomena

3222,000 4762,000 –1,075 0,283 Razumevanje informacij 3235,000 4775,000 –1,029 0,304 Zaznana učinkovitost 3306,000 4846,000 –,820 0,412 Preverjanje informacij 3355,000 11870,000 –,674 0,500 Biti pameten na internetu 3536,500 5076,500 –,117 0,907

4.9 Preostale trditve glede na način študija

Za ta sklop trditev smo preverili normalnost porazdelitve glede na način študija. Ugotovili smo, da porazdelitev posameznih odvisnih spremenljiv (trditev) odstopa od normalne v obeh skupinah. V analizo nista bila vključena dva anketiranca, ki sta navedla drugačen status. Za ugotavljanje razlik smo torej uporabili neparametrični Mann-Whitney test.

(40)

24

Tabela 13: Mann-Whitney test – trditve glede na način študija 2

Mann-

Whitney U

Wilcoxon W

Z Asymp.

Sig. (2- tailed) Vem, kako si pomagati z informacijami

o zdravju, ki jih najdem na internetu.

3293,500 4833,500 –,832 0,405 Znano mi je, da so na internetu

dostopne znanstvene raziskave na področju medicine.

3420,000 4960,000 –,515 0,607

3532,500 12047,500 –,136 0,892

3050,000 11565,000 –1,635 ,102

3266,000 4806,000 –1,011 ,312

3091,500 4631,500 –1,517 ,129

(41)

25

5 RAZPRAVA

V raziskavi smo iskali odgovor, koliko so študenti Zdravstvene nege na Zdravstveni fakulteti Univerze v Ljubljani digitalno zdravstveno pismeni in ugotovili, da anketiranci dobro prepoznavajo vire na internetu, pa tudi kakovost in pomen informacij. V povprečju znajo preveriti informacije, ki jih najdejo na spletu. Ugotavljamo, da se znajo vesti na internetu, ko govorimo o iskanju zdravstvenih informacij na spletu. Nekoliko slabše razumejo informacije na internetu, slabša je tudi zaznana učinkovitost iskanja informacij.

Tabela 14:Dimenzije

n Mean Std. odklon

Prepoznavanje virov 187 3,77 0,84

Prepoznavanje kakovosti in pomena 187 3,73 0,64

Razumevanje informacij 187 2,91 0,68

Zaznana učinkovitost 187 3,14 0,48

Preverjanje informacij 187 3,52 0,55

Biti pameten na internetu 187 3,56 0,71

Pred začetkom raziskave smo si postavili tri hipoteze in prva je potrjena, saj so študenti Zdravstvene fakultete v Ljubljani, smer Zdravstvena nega digitalno pismeni. S postavljeno drugo hipotezo in dobljenimi rezultati opažamo, da so še možnosti za izboljšave na tem področju, saj smo pričakovali, da bodo vrednosti pri vprašanju iskanja koristnih in relevantnih virov na internetu višje. Tretja hipoteza nam je podala odgovor v povezavi s predhodno izobrazbo in iskanju informacij povezanih z zdravjem na internetu in kaže na to, da se znajo anketiranci z višjo stopnjo izobrazbe ali predhodno zdravstveno šolo najpametneje vesti na internetu.

Kot navaja Heitin (2016) se beseda pismenost v osnovi nanaša na branje in pisanje, vendar se s predpono »digitalno« njen pomen spremeni v veliko več. To se je v naši raziskavi kazalo v tem, da so študenti na osnovna vprašanja o iskanju informacij odgovorili z boljšimi rezultati kot kasneje, ko so se vprašanja poglobila. Zdravstvena pismenost je eden izmed elementov, ki nakazuje, da se posamezna družba razvija in obenem vpliva na razvitost države (Hozjan, 2011). Zdravstveno pismen naj bi bil vsak, ki razume zgodnje simptome bolezni in natančnejša navodila za zdrav življenjski slog ter v primeru poslabšanja poišče strokovno pomoč. Vse informacije, ki jih pridobi na podlagi tega, naj uporabi v skrbi za svoje zdravje (Drenovšček Hafner, 2008).

(42)

26

Bodoči zdravstveni delavci bi morali biti dobro (digitalno) zdravstveno pismeni, tako bodo kot strokovnjaki znali dvigati nivo pismenosti pacientov in uspešno vključevati v proces obravnave razpoložljive digitalne tehnologije. Če primerjamo našo raziskavo Petriča in sodelavcev (2017) so rezultati zelo podobni, saj so imeli anketiranci v njihovi raziskavi prav tako visoko stopnjo znanja o krmarjenju po internetu, medtem, ko so nižjo oceno dosegli pri prepoznavanju kakovosti informacij, ter njihovih posledic za lastna odločanja. Pričakovali bi, da primerjava splošne populacije, ki brska po platformi Med.Over.Net, bo slabše pismena v primerjavi z bodočimi medicinskimi sestrami, ki imajo že osvojeno določeno strokovno znanje in izkušnje. Prav tako predstavljajo v večini mlajšo populacijo, ki je tudi digitalno volj vešča. Kot študenti imajo tudi večjo dostopnost do bibliografskih podatkovnih baz.

Le dobra zdravstvena pismenost opolnomoči ljudi, da z naučenimi veščinami prevzamejo nadzor in skrb nad svojim zdravjem, kar koristi tudi družbi (Kumaresan, 2013). Je izziv za vsakogar, saj zdravstveni sistem v zvezi z digitalno zdravstveno pismenostjo zahteva večjo stopnjo funkcionalne pismenosti, kot je potrebna v vsakdanjem življenju (Ishikawa, Yano, 2008). Rezultati kažejo, da so tisti z višjo stopnjo izobrazbe tudi bolj digitalno zdravstveno pismeni.

Kakovostne zdravstvene informacije so vsem dostopne na internetu, digitalna zdravstvena pismenost pa je ključna za sprejemanje odločitev v zvezi z lastnim zdravjem (Pohl et al., 2016). Raziskave kažejo, da je problem slabe zdravstvene pismenosti zelo razširjen in pogosto ga niti ne prepoznamo, saj te človekove spretnosti ni mogoče prepoznati zgolj z opazovanjem ali pogovorom (Horvat et al., 2018).

Zdravstvena pismenost je pomembna za vse odrasle, saj predstavlja zmožnost sprejemanja in razumevanja ob pridobivanju zdravstvenih informacij in storitev zase ter hkrati potrebe svojih otrok ali staršev. Je proces, ki traja celo življenje, in treba bi bilo ustvariti konceptualno definicijo, ki bi bila primer za zanesljivejšo in veljavno lestvico o e-zdravju (Bautista, 2015).

Watkins in Xie (2014) opozarjata, da je digitalna pismenost še v začetni fazi razvoja in da je zelo pomembno izvajanje raziskav, ki morajo biti dobro zasnovane za empirično preverjanje razvijajočih se teoretičnih modelov. Menimo, da bi bilo zaradi hitrega digitalnega razvoja se potrebno se osredotočiti na raziskovanje koncepta digitalne pismenosti tudi med že

(43)

27

zaposlenimi. Smiselno bi bilo zdravstvene delavce, predvsem medicinske sestre usmerjati k razumevanju koncepta digitalne zdravstvene pismenosti in jim dati na razpolago orodja, s katerimi bi lahko individualno ocenili te sposobnosti posameznega pacienta. Podpreti bi bilo potrebno predhodno preverjanje stopnje digitalne zdravstvene pismenosti na primer v ambulantah družinske medicine s strani diplomiranih medicinskih sester, kjer bi imeli vpogled v širši starostni razpon, stopnjo izobrazbe in okolje pacientov, iz katerega prihajajo, s tem bi dobili natančnejše podatke, koliko je posamezna populacija digitalno zdravstveno pismena, kar bi predstavljalo osnovo za uspešno vključevanje digitalnih tehnologij v podporo pacientu pri skrbi za lastno zdravje.

(44)

28

6 ZAKLJUČEK

Z našo raziskavo smo dosegli zastavljeni cilj in pridobili rezultate o digitalni zdravstveni pismenosti med študenti Zdravstvene fakultete v Ljubljani, smer zdravstvena nega.

Ugotovili smo, koliko anketiranci samoocenjujejo, da so digitalno zdravstveno pismeni.

Anketiranci so navajali, da večinoma znajo najti koristne informacije na internetu, vendar pa težje prepoznajo med nizko in visokokakovostnimi viri. V večjem deležu vedo kako se uporablja internet za iskanje informacij povezanih z zdravjem. Nekaj manj kot polovica jih dnevno uporablja internet v povezavi s svojim zdravjem in na podlagi tega sprejemajo odločitve.

Ugotovili smo, da v povprečju za študente tretjih letnikov Zdravstvene fakultete v Ljubljani, smer Zdravstvena nega statistično značilno bolj drži, da informacije o zdravju, ki jih najdejo na internetu, z lahkoto povežejo z ostalimi informacijami, ki so jih dobili drugje. Med spoloma ni bistvenih razlik. Iz rezultatov je razvidno, da anketiranci z višjo stopnjo izobrazbe oziroma predhodno zdravstveno šolo lažje in bolj zanesljivo pridobijo željene informacije na internetu.

Z našo raziskavo smo ugotovili, da je na področju digitalne zdravstvene pismenosti še precej možnosti za izboljšave pri bodočih zdravstvenih delavcih, s čimer bi lahko posledično ta koncept izboljšali tudi pri pacientih.

Tehnologija zelo napreduje in je močno prisotna v naših vsakdanjikih. Povprečna digitalna zdravstvena pismenost v prihodnosti ne bo več zadostna, saj zdravstveni sistem napreduje v digitalizaciji in že zdaj zahteva več kot le povprečje.

Pomembno je, da zdravstveni delavci razumemo koncept digitalne pismenosti, saj le tako lahko kasneje paciente seznanimo, kje iskati ustrezne informacije o lastnem zdravju, kako uporabljati internet in tehnologijo ter kje so posamezne informacije dostopne.

Naša raziskava je bila omejena le na bodoče zdravstvene delavce, študijske smeri Zdravstvena nega na Zdravstveni fakulteti Univerze v Ljubljani. Ker pa se pacienti srečujejo tudi z drugimi zdravstvenimi delavci, bi bilo smiselno preveriti še digitalno zdravstveno pismenost na drugih študijskih smereh. Za pridobitev širše slike in boljšega vpogleda v digitalno zdravstveno pismenost bi lahko raziskavo ponovili še na ostalih fakultetah v

(45)

29

Sloveniji s študijem zdravstvene nege. Tako bi lahko naredili primerjavo, ali na digitalno zdravstveno pismenost med študenti vpliva tudi šolanje na posamezni fakulteti.

(46)

30

7 LITERATURA

Babnik K, Štemberger Kolnik T, Bratuž A (2013). Zdravstvena pismenost: stanje koncepta in nadaljnji razvoj z vključevanjem zdravstvene nege. Obzor Zdrav N 47(1): 62–73.

Baum F, Fisher M (2014). Why behavioural health promotion endures despite its failure to reduce health inequities. Sociol Health Ill 36(2): 213-25. doi: 10.1111/1467-9566.12112 Bautista JR (2015). From solving a health problem to achieving quality of life: redefining e-health literacy. J Lit Res 16(2): 33–54.

Dostopno na:

http://www.literacyandtechnology.org/uploads/1/3/6/8/136889/jlt_v16_2_bautista.pdf

<4. 9. 2020>.

Briones R (2015). Harnessing the web: how e-health and e-health literacy impact young adults' perceptions of online health information. Med 2.0 4(2): e5. doi:

10.2196/med20.4327.

Collins SA, Currie LM, Bakken S, Vawdrey DK, Stone PW (2012). Health literacy screening instruments for eHealth applications: a systematic review. J Biomed Inform 45(3): 598–607. doi: 10.1016/j.jbi.2012.04.001

Drenovšček Hafner N, Udrih Lazar T, Besednjak K (2008). Nižje izobraženi delavci na poti k zdravju – slovenski primer. In: Korzeniowska E, Puchalski K eds. Nižje izobraženi delavci na poti k zdravju – izzivi za zdravstveno vzgojo. Inštitut za zdravje in pri delu in zdravstveno ekologijo Stradinove univerze v Rigi. Latvija: 117–25.

Dostopno na: http://www.cilizadelo.si/e_files/news/LEECH_man_Slovenia_final.pdf

<5. 6. 2021>.

Han H-R, Hong H, Starbird LE et al. (2018). eHealth literacy in people living with HIV:

systematic review. JMIR Public Health Surveill 4(3): e64. doi: 10.2196/publichealth.9687.

Heitin L (2016). Digital literacy: an evolving definition. Education week 36(12): 5–6.

Dostopno na: https://www.edweek.org/teaching-learning/what-is-digital-literacy/2016/11

<30. 8. 2020>.