perspektive
Nino Rode
OD V I Š J E Š O L E DO V I S O K E IN N A P R E J
( K O T TO VIDIJO UČITELJI N A V Š S D )
UVOD
N i p r i h o d n o s t i brez preteklosti. Naša preteklost in izkušnje v njej vplivajo na to, kaj b o m o storili v prihodnosti. D e vedeseta leta so v t e m smislu za V i s o k o šolo za socialno delo zelo p o m e m b n a , saj se je v teh letih v e l i k o s p r e m e n i l o tako na šoli kot v n j e n e m okolju. V t e m času je Šola iz višje prerasla v v i s o k o in se pre
selila v n o v e prostore, hkrati p a je to ob
d o b j e s p r e m e m b e zakonodaje o v i s o k e m šolstvu in preoblikovanja U n i v e r z e .
T o o b d o b j e je za učitelje in študente Šole p o l n o ambivalentnosti. Šola je iz višje prerasla v visoko, s č i m e r so bila kro
nana v e č l e t n a prizadevanja učiteljev, hkrati p a je s p r e m e m b a zakonodaje ta p r e h o d izničila, kar je s p o d b u d i l o po
trebo ali vsaj željo postati fakulteta, to pa sta okolje in zakonodaja blokirala. P r e h o d v v i s o k o šolo je prinesel s sabo dva do
datna letnika in v e č m o ž n o s t i za obliko
vanje b o d o č i h socialnih delavcev, s t e m pa se p o v e č a l o število študentov, kar po
m e n i v e č obveznosti za profesorje, hkrati p a otežuje n e p o s r e d n i osebni o d n o s m e d učitelji in študenti. Selitev Šole v n o v e prostore je sicer obljubljala rešitev pros
torske stiske, ker p a prostori niso bili d o k o n c a pripravljeni p r e d selitvijo, je b i l o delo na šoli ovirano.
K a k o je ta položaj vplival na p o g l e d e o perspektivah Šole? Ali so učitelji na Šoli, kot se marsikdaj dogaja v kriznih situaci
jah, p o e n o t i l i svoja mnenja o perspekti
vah Šole in p o t r e b n i h akcijah? So m e d
njimi razlike v razmišljanju o perspekti
vah, in č e so, kakšne? T o so bila vprašanja, s katerimi sem začel d r o b n o raziskavico, katere rezultat je ta prispevek. Poskusil s e m zajeti o s e b n e interpretacije stanja in d o g o d k o v , p a tudi vključevanje posamez
n i k o v v institucionalno dogajanje.
METODE
PREGLED ZAPISNIKOV
Č e b i bile razlike v mnenjih o stanju in perspektivah velike, b i se prej ali slej odrazile na uradni ravni. Razlike v m n e n jih o perspektivah Šole, ki bi bile v i d n e na institucionalni ravni, b i bile lahko nevar
n e c e l o za obstoj organizacije, saj bi po
stale jedro konfliktov. T a k e razlike bi b i l o verjetno zaslediti v delu organov Šole. D a bi ugotovil, ali se m o r e b i t n e razlike v in
terpretaciji d o g o d k o v odražajo na institu
cionalni ravni, sem najprej pregledal nji
h o v e zapisnike. H o t e l sem ugotoviti, kako je videti p r e h o d z višje na v i s o k o šolo na uradni ravni, kateri p r o b l e m i so se pri t e m pokazali in k a k o so jih učitelji reše
vali. Z a n i m a l o m e je tudi, k o l i k o so se m o r e b i t n e razlike v mnenjih in p r e d l o g i h odražale na institucionalni ravni in k d o je u r a d n o zastopal katera mnenja. N a pod
lagi pregleda zapisnikov sem hotel ugoto
viti tudi stopnjo zavzetosti za s p r e m e m b e in prispevek posameznikov, kot se odraža na institucionalni ravni.
N a razpolago s e m imel zapisnike naslednjih organov: sveta Šole (organa.
sestavljenega iz predstavnikov delavcev, študentov in »družbene skupnosti«) o d 19. 3. 1990 d o 8. 6. 1993, k o je bil ta or
gan zaradi s p r e m e m b e zakonodaje od
pravljen, znanstveno-pedagoškega sveta (pozneje senata) o d 1. 1. 1991 d o 28. 6.
1995 in kolegija (vsi zaposleni p e d a g o š k i in raziskovalni delavci) o d 19 8. 1991 d o
12. 12. 1994.
Zapisniki sveta šole in znanstveno- p e d a g o š k e g a sveta so v g l a v n e m formal
ni, le spisek sklepov. Najbolj informativni so zapisniki kolegija, zato sem jih vzel kot temeljno gradivo za p o d r o b n e j š i pregled.
Pokrivajo obdobje, k o se je zgodil p r e h o d z višje na v i s o k o šolo, zato se je zdelo do
volj pregledati le njih.
T u d i njihova natančnost niha o d spiska sklepov d o n a t a n č n e g a opisa izjav posameznikov. N a žalost samo dva zapi
snika vsebujeta izjave posameznikov, samo e d e n o d njiju pa je bil v e z a n na raz
pravo o temah, p o v e z a n i h s p r e h o d o m v fakulteto. Z a t o s e m se bil prisiljen omejiti p r e d v s e m na štetje, kolikokrat je posa
m e z n i k n a v e d e n v zapisnikih kot p o r o č e valec ali diskutant in kolikokrat je k d o o m e n j e n kot zadolžen za izvajanje dolo
č e n e n a l o g e . N a p o d l a g i tega s e m name
raval ugotoviti, koliko je bil k d o zavzet za p r e h o d V Š S D v fakulteto. ^ i- an
O p r a v i l s e m dva pregleda zapisni
kov. V p r v e m p r e g l e d u s e m naprej omejil gradivo, tako da s e m d o l o č i l t e m e točk, k i so bile v s e b i n s k o p o v e z a n e s p r e h o d o m z višje n a v i s o k o šolo in n a fakulteto. Naj
prej sta tu abstraktni temi:
• V i s o k a šola: točke, ki se neposred
n o nanašajo na akcije za p r e h o d z višje na v i s o k o šolo, in
• Fakulteta: točke, k i se n e p o s r e d n o nanašajo n a akcije za p r e h o d z visoke šole na fakulteto.
P o m e m b n e pa so tudi k o n k r e t n e teme, k i so p o v e z a n e s p r e h o d o m na vi
s o k o šolo in fakulteto. M e d t e m i s e m izbral naslednje teme:
• Prostori ( p o v e z a n o s p r e h o d o m na v i s o k o šolo): točke, p o v e z a n e s prido
bivanjem n o v i h prostorov za V Š S D ; pre
h o d z višje na v i s o k o šolo je p o m e n i l tudi zvečanje števila študentov in predmetov.
d e l n o pa tudi predavateljev, kar se je po
kazalo v prostorski stiski.
• P r e d m e t n i k / u r n i k ( p o v e z a n o s p r e h o d o m na v i s o k o šolo): točke, pove
zane z d o l o č a n j e m p r e d m e t n i k a / u r n i k o v za v i s o k o šolo, zlasti za 3. in 4. letnik; za p r e h o d z višje na v i s o k o šolo je bilo treba p o n o v n o določiti p r e d m e t n i k n o v e šole.
• Magisterij ( p o v e z a n o s p r e h o d o m v fakulteto): točke, p o v e z a n e z uvajanjem magistrskega p o d i p l o m s k e g a študija na šoli, pozneje pa na s o r o d n i h fakultetah.
V d r u g e m p r e g l e d u sem posvetil po
zornost p o s a m e z n i k o m . S predpostavko, da sodelovanje v diskusiji o d o l o č e n i točki in sprejemanje zadolžitev v zvezi z njo kaže na večji interes za d a n o t e m o , je m o g o č e z ugotavljanjem sodelovanja v diskusiji in sprejemanja zadolžitev vsaj p o s r e d n o meriti zavzetost p o s a m e z n i k a za obravnavane s p r e m e m b e in njeno strukturo. Z a t o s e m preštel, kolikokrat je kateri p o s a m e z n i k o m e n j e n v zapisnikih, da je sodeloval v diskusiji ali d o b i l za
dolžitev pri točkah, k i so se nanašale na d o l o č e n o t e m o .
INTERVJUJI . ^
N a p o d l a g i zapisnikov je b i l o m o g o č e do
biti le sliko o dogajanjih na institucional
ni ravni. N a tej ravni p a se p o k a ž e le maj
h e n del procesov, ki so se dogajali m e d p r e h o d o m z višje na v i s o k o šolo. Kateri p r o b l e m i so pri t e m nastajali, k a k o so jih p o s a m e z n i k i interpretirali in kakšne so bile razlike v m n e n j i h in predlogih, ki so iz tega izhajali, p a p r e g l e d zapisnikov ni m o g e l pokazati. Zlasti se ni dalo ugo
toviti, ali se generacijske razlike, ki jih je nakazal p r e g l e d zapisnikov, odražajo tudi v m n e n j i h o perspektivah razvoja šole.
O d g o v o r e na ta vprašanja s e m poiskal z intervjuji, s katerimi s e m poskusil ujeti dogajanja na ravni, ki ji p r a v i m osebna.
Z a n i m a l e so m e interpretacije d o g o d k o v in mnenja o perspektivah, ki so si jih p o s a m e z n i k i ustvarili na njihovi podlagi.
Zato s e m intervjuje le d e l n o strukturiral in s t e m odprl možnost, da r e s p o n d e n t i prispevajo strukturo t e m p o p o m e m b nosti. G l a v n a vprašanja, na katera s e m
poskušal d o b i t i odgovor, so bila:
1) Kateri so bili razlogi za p r e h o d V Š S D z višje na v i s o k o šolo?
a) na ravni šole kot institucije;
b) kdo je bil najbolj zainteresiran za to in zakaj;
c) osebni razlogi.
2) K a t e r e s p r e m e m b e so nastale s p r e h o d o m V Š S D z višje na v i s o k o šolo?
a) pričakovane spremembe (uresničitev razlogov za prehod);
b) nepričakovane spremembe.
3) K a t e r i so razlogi za p r e h o d v fakulteto?
a) na ravni šole;
b) osebni razlogi.
4 ) Katere ovire nastajajo za p r e h o d na fakulteto?
a) zunanje;
b) notranje.
5) Katera o d možnosti, ki se odpi
rajo za nadaljni razvoj, je r e s p o n d e n t u o s e b n o najbliže in zakaj?
a) visoka strokovna šola;
b) fakulteta v ustanavljanju (interdiscipli
narni senat, ki ga imenuje Univerza);
c) priključitev kateri od fakultet kot od
delek.
Intervjuje s e m opravil p o p r e g l e d u zapisnikov. Pri izbiri r e s p o n d e n t o v s e m upošteval generacijske razlike, ki so se pokazale pri t e m pregledu. O p r a v i l s e m intervju z d v e m a predstavnikoma stare garde, e n o , ki ni imela funkcij (S5), in e n i m , ki je v o b r a v n a v a n e m o b d o b j u opravljal v o d i l n o funkcijo (S2), s pred
stavnikom mlade generacije, ki se je v diskusiji o p r e h o d u v fakulteto najbolj iz
postavil ( N I ) , in z S X kot izjemo predla
g a n e generacijske delitve.
REZULTATI
PREGLED ZAPISNIKOV
Z a n i m a l o m e je zlasti dogajanje znotraj Šole. V e n d a r to dogajanje ni potekalo v v a k u u m u , zato je treba vsaj okvirno p o z n a t i dogajanje v okolju, ki je vplivalo na šolo. Skicirana kronologija formalnih d o g o d k o v , p o v e z a n i h s p r e h o d o m V Š S D z višje na v i s o k o šolo in fakulteto, kot se da
razbrati iz zapisnikov, daje o t e m vsaj d e l n o sliko:
• V začetku leta 1991 je bil p o d a n formalni p r e d l o g za s p r e m e m b o pro
gramske zasnove študija za socialno delo iz višješolske (dvoletne) v visokošolsko (štiriletni p r o g r a m ) .
• D o sredine leta 1991 je bil pred
log za visokošolski študij sprejet, vendar je ostajalo o d p r t o vprašanje nosilca pro
grama.
• O k t o b r a 1991 so začeU na Šoli sestavljati n a t a n č e n p r o g r a m p r e d m e t o v za visokošolski študij.
• V začetku leta 1992 so spremenili statut in p r e i m e n o v a l i Višjo šolo za social
n e delavce v V i s o k o šolo za socialno delo.
• Maja 1992 so na informativnem d n e v u zbirali prijave za visokošolski štu
dij, ki naj bi potekal v z p o r e d n o z višješol
skim.
• K o n e c leta 1992 je bilo d o k o n č n o o d o b r e n o izvajanje visokošolskega pro
grama na V Š S D in s t e m njena p r o m o c i j a v v i s o k o šolo.
• V začetku leta 1993 so na Visoki šoli za socialno d e l o podali p r e d l o g za preimenovanje v fakulteto.
• S p r e m e m b a zakona o v i s o k e m šol
stvu in statuta U n i v e r z e v Ljubljani za
plete in zaenkrat o n e m o g o č i p r e h o d v fakulteto.
Rezultati pregleda zapisnikov glede zavzetosti p o s a m e z n i k o v za s p r e m e m b e so prikazani v tabelah. V njih sem prikazal le tiste učitelje, ki so vsaj enkrat omenjeni v zapisnikih, da so diskutirali ali sprejeli kakšno zadolžitev.
V prvi tabeli so p o vrstnem redu v vrsticah šifre akterjev, število navedb dis
kusij v zapisnikih, število v s e h zadolžitev p o zapisnikih, število diskusij v zvezi z vi
soko šolo ali fakulteto, število zadolžitev v zvezi z v i s o k o šolo ali fakulteto, naziv v začetku šolskega leta 95/96 in v o d i l n e funkcije v o b d o b j u 1991-1994. Akterji so v tabeli razvrščeni p o številu vseh zadol
žitev. Iz nje se da razbrati, da obstajajo razlike v aktivnosti na sestankih, kjer se je razpravljalo o izbranih temah. Razlike lahko pojasnimo s funkcijami, vendar i m a m občutek, da ta razlaga n e zadostuje.
Z A V Z E T O S T Z A S P R E M E M B E : Pregled p o m e m b n e j š i h p o d a t k o v
P r e g l e d zapisnikov m e je usmeril v razmišljanje o delitvi predavateljev p o sta
žu na šoli. G l e d e tega lahko razlikujemo staro gardo, ki je na šoli vsaj o d začetka 70-ih let, in m l a d o generacijo, ki se je za
poslila o b k o n c u 80-ih in v začetku 90-ih, zlasti kot kadrovska okrepitev zaradi pre
h o d a v v i s o k o šolo. V tej delitvi obstajata dve izjemi: prvi je prišel na šolo v začetku 80-ih i n se bolj povezuje z mlajšo genera
cijo, druga p a p o stažu sicer sodi v m l a d o generacijo, v e n d a r je p o letih in naslovu (doc. dr.) bliže stari gardi in se bolj nave
zuje nanjo. Staro gardo sem zaznamoval s č r k o S, n o v o generacijo z N , izjemi sta opredeljeni glede na staž, le da sta name
sto s številkami zaznamovani z X . Natan
čnejši p r e g l e d p o d a t k o v p o obravnavanih t e m a h še bolj p o d p i r a to delitev.
V zvezi z izbranimi temami so v zapisnikih največkrat omenjeni pripad
niki stare generacije, zlasti nosilci vodil
n i h funkcij (dekan, p r o d e k a n ) . Blizu j i m je N X , nekateri pripadniki stare gener
acije p a so v ozadju, še posebej tisti, ki ni
majo doktorata. Izjema v mladi generaciji je N I , ki se je angažiral v diskusiji o fakulteti s stališčem za v i s o k o strokovno šolo i n p r o t i p r e h o d u v fakulteto.
N a p o d l a g i zapisnikov se n e da po
drobneje določiti razlik v stališčih posa
m e z n i k o v g l e d e p r e h o d a z višje na v i s o k o šolo i n fakulteto. R a z e n N I , ki se je v diskusijah eksplicitno zavzemal za v i s o k o strokovno šolo, so se vsi drugi, kolikor se je dalo razbrati iz zapisnikov, zavzemali
za fakulteto. Razlike v mnenjih, kolikor jih je b i l o m o g o č e razbrati iz zapisnikov, se niso prekrivale z delitvijo na staro gardo i n n o v o generacijo, ki se zdi p o m e m b n a za stopnjo zavzetosti za spre
m e m b e , kot s e m jo poskušal izmeriti s štetjem diskusij in zadolžitev.
Ali je torej t. i. stara garda res bolj zavzeta za p r e h o d v fakulteto kot mlada generacija? E n o o d m o ž n i h alternativnih razlag za razlike v številu navedb v zapis
n i k i h bi lahko našli v m e h a n i k i nastajanja t e h podatkov. Nosilci funkcij vodijo sestanke in odpirajo diskusije. Z a t o so o m e n j e n i v praktično v s a k e m zapisniku.
Prav tako zaradi svojih funkcij p o n a v a d i dobijo v e č zadolžitev kot ostali. Doktorji znanosti in predavatelji z daljšim stažem imajo seveda v e č m o ž n o s t i za izvolitev v v o d i l n o funkcijo, kar bi lahko p o v z r o č i l o razlike, ki sem jih opazil. N a to sklepanje navaja tudi dejstvo, da je s k u p n o število n a v e d b in s k u p n o število zadolžitev pri d v e h predstavnikih stare garde, ki nista imela n o b e n e v o d i l n e funkcije, bistveno bliže mladi generaciji kot p r i p a d n i k o m stare garde, ki so imeli v t e m o b d o b j u v o d i l n e funkcije.
Položaj o b e h izjem, ki s e m ju ome
nil, kaže, da d e l o v n i staž n e m o r e dovolj d o b r o pojasniti strukture podatkov, ki s e m jih dobil s p r e g l e d o m zapisnikov.
O b e izjemi n a m r e č sledita vzorcu, ki b i ga pričakovali o d skupin, s katerima sta p o m o j i h opažanjih povezani. T u d i zadol
žitve v zvezi z v i s o k o šolo/fakulteto jasno
Z A V Z E T O S T Z A S P R E M E M B E :
Število točk v zapisnikih, kjer so diskutirali ali dobili zadolžitve Zadolžitve
začrtajo delitev m e d staro gardo i n m l a d o generacijo, pri manj p o m e m b n i h t e m a h za p r e h o d na fakulteto, na primer pri prostorih, pa je razdelitev manj ostra.
INTERVJUJI
1
Z a p r e h o d v v i s o k o šolo vsi štirje respon- denti poudarjajo tri razloge:
Status diplomantov: d i p l o m a n t i višje šole so bili p o besedah r e s p o n d e n t o v zmeraj »stopničko nižje« ( S X ) o d pred
stavnikov ostalih strok, s katerimi so se
pri delu srečevali (psihologi, zdravniki, pravniki...), in zato zmeraj n e k a k o »v o b r a m b n e m položaju« d o njih. N I pove
zuje tak položaj z nesamostojnostjo stro
ke, saj so bili na v o d i l n i h položajih v s o c i a l n e m delu zmeraj predstavniki dru
g i h strok, ker so p a č imeli v i s o k o izobraz
b o . N a to drugje bolj ali manj eksplicitno opozarjajo tudi ostali trije r e s p o n d e n t s
D v e leti sta bili p r e m a l o časa za pro
fesionalno formiranje študentov v so
cialne delavce: »Prvo leto prideš, d r u g o leto p a že odhajaš« ( N I ) , v d v e h letih »štu
dentje n e dozorijo v smislu profesionalne identitete« (S5), so p a pri 20 ali 21 letih
»prisiljeni soočiti se s težkimi stiskami ljudi« ( S X ) in jih reševati. N I opozarja na potrebo, osvojiti v t e m času znanja iz različnih disciplin, za sintezo p a zmanjka časa. S X navaja p r i m e r e starejših študen
tov, ki so prišli študirat, k o so »imeli za sabo težke življenske izkušnje«, in so bili verjetno tudi zato dobri študentje i n pozneje dobri strokovnjaki. S2 ta razlog najbolj poudarja in se m e d d r u g i m skli
cuje tudi na raziskavo o kadrovskih potre
b a h v s o c i a l n e m delu, k i so jo opravili v letu 1972 i n v kateri so anketiranci sami izrazili p o t r e b o p o štiriletnem programu.
N a V Š S D se je zbrala p o s e b n a sku
p i n a ljudi: predavatelji na V Š S D so bili začetniki socialnega dela v Sloveniji, ki so p o l e g dela na šoli v e l i k o delali za razvoj socialnega varstva in socialnega dela. Pos
vetili so se tudi raziskovanju na t e m po
dročju in s t e m presegali pričakovanja za višješolsko raven (S2). Bili so začetniki proučevanja p o m e m b n i h področij (sku
pinske dinamike, psihologije družine itn.
- N I ) , p o v e z a n i h s socialnim delom.
V e l i k o časa so posvetili n e p o s r e d n e m u delu s študenti, o b t e m p a j i m je »zmanj
kalo časa« (S5) za pridobivanje znanst
v e n i h nazivov. D e j a n s k o so razvijali n o v o stroko, kar jih je m e d d r u g i m »zavrlo v napredovanju v strokah, iz katerih so iz
hajali, saj so se ukvarjali s p r o b l e m i , ki n i s o bili del teh strok, ampak socialnega dela« (S2). Kljub t e m u so bili to edini, ki
»so imeli vizijo v s o c i a l n e m delu« ( N I ) . M e d d r u g i m je m e d njimi prevladovala
»terapevtska usmerjenost« ( S X ) , zaradi katere so težili »preobraziti študente v so
cialne delavce« ( S X ) in ustvariti »kulturo in tradicijo šole« (S2) in stroke. Z a to so potrebovali v e č kot dve leti.
2
O tem, ali so b i h razlogi za p r e h o d iz
polnjeni, se mnenja r e s p o n d e n t o v m e d seboj razlikujejo. Nakazujejo se generacij
ske razlike, k i s e m jih opazil pri obdelavi zapisnikov:
Status d i p l o m a n t o v se p o m n e n j u S5 ni izboljšal, saj socialno d e l o še ni
»priznano kot znanost«. S2 se o t e m ni
izrekel, iz njegovih d r u g i h o d g o v o r o v pa sklepam, da tudi o n ni mnenja, da se je status d i p l o m a n t o v bistveno popravil, zlasti pa poudarja, da diplomanti visoke šole znova nimajo e n a k o v r e d n i h mo
žnosti za nadaljnje izobraževanje in pri
dobivanje znanstvenih naslovov. D r u g a r e s p o n d e n t a mislita, da je ta razlog iz
polnjen, saj, kot je rekel e d e n o d njiju, č e nič drugega, »imajo kot diplomirani v e č točk na plačilni listi, kar pa marsikdaj po
tegne za sabo tudi d r u g e stvari« ( S X ) . N a splošno t e m u p r o b l e m u dajeta dokaj maj
h n o težo.
Štiriletni p r o g r a m je sicer vpeljan, kar je za S5 in N I zadosten razlog, da trdita, da je p r o b l e m prekratkega študija odpravljen. T u d i S2 se s t e m v g l a v n e m strinja. O m e n j a tudi, da je priliv študen
tov iz prakse v tretji in četrti letnik (ne
kateri so imeli za sabo tudi 10 in v e č let praktičnih izkušenj na p o d r o č j u social
nega dela) dal Šoli d o d a t n o priložnost, pridobiti na kvaliteti.
S X opozarja, da s t e m n i s m o d o s e g u ideala, ki s m o si ga p o n j e g o v e m zadali:
»približati se k o n c e p t u u m e t n i š k i h aka
demij, kjer se študentje naučijo širokega spektra tehnik in veščin, hkrati pa v soo
čenju s profesorji izoblikujejo svoj stil«.
Idejo k o n c e p t a u m e t n i š k i h akademij pod
pira tudi S2, njeno neuresničevanje p a pripisuje zlasti vzdušju na Univerzi, ki v e d n o bolj poudarja hierarhijo in distan
c o m e d učitelji in študenti. P o s r e d n o na ta p r o b l e m o p o z o r i tudi N I , k o trdi, da zaradi prehitrega formiranja p r o g r a m a vi
sokošolskega študija n i s m o imeH časa premisliti, kaj res potrebujemo. P o njego
v e m s m o zanemarili v e š č i n e . T u d i pri kadrovanju je prišlo d o p o d o b n e napake, saj s m o n o v e kadre zaposlovali p o n a č e l u dosegljivosti in n e na p o d l a g i znanj i n veščin, kar b i bilo najbolje za stroko.
O drugih s p r e m e m b a h , ki so nastale v p r e h o d u na v i s o k o šolo, je veliko pove
dal S X . P o n j e g o v e m mnenju je postala at
mosfera na šoli »bolj anomična«. »Izgubil se je d u h šole«, prijazna atmosfera, kjer
»smo upoštevali ljudi kot ljudi«. T u d i učitelji so bolj zaposleni in imajo manj časa za študente, p a tudi drug za drugega.
Prej so bili m e d s e b o j n i o d n o s i p o nje
g o v e m boljši, večkrat so »sedli skupaj in se pogovarjali«, zdaj p a ne več. V e n d a r misli, da je to »splošna kulturna spre
memba« in je n e gre pripisovati zgolj pre
h o d u V Š S D v v i s o k o šolo.
T u d i S2 pogreša »živahno, čustveno nabito vrenje«, ki je b i l o na šoli v času p r e h o d a z višje na v i s o k o šolo, vendar opozarja, da b o to vzdušje težko dobiti nazaj. P o n j e g o v e m s m o postali dobra vi
soka šola, kar p o m e n i tudi zaostrovanje kriterijev, odšli p a so n e p o s r e d n i o d n o s i in vzdušje.
3
G e n e r a c i j s k e razlike, ki so nakazane v m n e n j u o izpolnitvi statusa diplomantov, se kažejo tudi pri o c e n i o razlogih za pre
h o d na fakulteto. Sicer vsi respondenti poudarjajo p o m e n tega p r e h o d a za repro
dukcijo stroke na v s e h ravneh z »lastnimi kadri« ( N I ) , so pa razlike v poudarkih:
N I in S X poudarjata možnost dode
ljevanja znanstvenih naslovov (mag., dr.) iz s o c i a l n e g a dela kot glavni manjkajoči člen, m e d t e m k o S 5 kot glavni p r o b l e m navaja, da socialno d e l o ni uveljavljeno kot samostojna veda, kar povezuje s p o n j e n e m nezadovoljeno p o t r e b o p o izena
č e n e m statusu d i p l o m a n t o v V Š S D z drugi
mi profili. O d g o v o r S2 omenja o b a pro
b l e m a in je v t e m na prvi p o g l e d bliže p r v i m a dvema, saj tudi o n na p r v o mesto postavi vprašanje p o d i p l o m s k e g a študija.
Razlika m e d generacijama je v argu
mentaciji. M e d t e m k o pripadnik in sim
patizer m l a d e generacije ( N I in S X ) po
trebo p o p o d i p l o m s k e m študiju izpeljeta iz notranjih p o t r e b stroke in položaja znotraj nje, argumentacija pripadnikov stare g a r d e (S2 in S5) izhaja zlasti iz primerjave z d r u g i m i strokami. Predvsem primerjata socialno d e l o s p e d a g o g i k o , S5 o m e n j a tudi zdravstvo, S2 pa organizacij
ske v e d e . K a ž e torej, da sta pripadnika stare generacije bolj občutljiva za vpra
šanja u g l e d a stroke. Verjetno n e gre p r e p r o s t o za vprašanje prestiža. T e g a mnenja je tudi N I , ki je na eksplicitno vprašanje odgovoril, da n e verjame, da bi
bil prestižni faktor m e d p o m e m b n i m i , ker bi d r u g a č e »ljudje prej doktorirali, pa tudi za medije se ravno n e pulijo«, čeprav bi imeli možnost.
S X p o v z e m a še, da so razlogi za fa
kulteto tudi razlogi proti visoki strokovni šoli: večja o b r e m e n i t e v profesorjev, manj raziskav in d e l n o tudi nižji status. T u d i S2 je na d r u g e m mestu omenil, da bi visoka strokovna šola p o m e n i l a vsaj kratkoročno finančne p r o b l e m e za učitelje, saj finan
ciranje e n e g a letnika prakse n i urejeno.
4
G l e d e zunanjih ovir za p r e h o d v fakulteto se anketiranci precej strinjajo:
Zlasti gre za »določeno splošno ne
naklonjenost s o c i a l n e m u delu in šoli«
(S5). S X to pripisuje »elitističnemu d u h u na Univerzi«, ki postaja znanstvena usta
n o v a in potiska stroke, s t e m p a tudi vi
soke strokovne šole, iz svojega okvira.
Z n a k e tega p r o c e s a vidi v vpeljavi senata, sestavljenega iz rednih profesorjev, i n v zaostritvi p o g o j e v za habilitacijo. P o prej
šnjih kriterijih je izpolnjeval že p o g o j e za r e d n e g a profesorja, zdaj p a imajo še nekateri boljši strokovnjaki p r o b l e m e s habilitacijo. N I to imenuje prevladovanje
»koncepta akademizma« in poudarja, da se za tradicionalne fakultete (npr. FF) s s p r e m e m b o zakonodaje ni n i č spreme
nilo. Največ p r o b l e m o v imajo nekdanje višje šole. D o s p r e m e m b je p o n j e g o v e m prišlo »ravno zato, da izključijo strokovne šole« ( V Š S D in V Š Z D ) . Zahtevati izjemo za našo šolo p o m e n i zahtevati, da se Uni
verza o d p o v e s a m e m u k o n c e p t u akade
mizma, kar »seveda ni realno«.
Po m n e n j u N I je glavna ovira za pre
h o d na fakulteto tudi dejstvo, da Univerza postaja normalna, v w e b r o v s k e m smislu birokratska ustanova, ki d o s l e d n o u p o števa n o r m e . P o m e m b e n je torej tudi for
malni razlog: V Š S D n i m a p e t i h rednih profesorjev. T u d i m n e n j e S2 je blizu temu, saj je p o n j e g o v e m edina ovira za p r e h o d v fakulteto dejstvo, da n i m a m o dovolj rednih profesorjev, da bi lahko formirali senat. S2 d o s l e d n o zavrača vse p o m i s l e k e o pomanjkanju politične volje
kot vzroku, da še n i s m o fakulteta. N e mo
rem se izogniti o b č u t k u , da o t e m zlasti n o č e razmišljati.
O notranjih ovirah ni toliko kon
senza:
S5 v i d i glavno notranjo slabost v p r e m a j h n e m upoštevanju akademske ka
riere v preteklosti in v majhnosti ter zato relativni n e p o m e m b n o s t i V Š S D . Hkrati poudarja, da »ne z n a m o najti pravih v z v o d o v moči«.
S X v i d i notranjo slabost v togosti in izključevalnem o d n o s u d o alternativ raz
voja. Opozarja tudi, da izvajamo »projek
tivno identifikacijo«, k o vnaprej razmi
šljamo, »kaj h o č e j o na ministrstvu in na Univerzi«.
N I m e n i , da s m o storili »vse, kar s m o mogli«.
S2 je bolj ali manj prepričan, da no
tranjih ovir ni. Učitelji so habiUtirani, prostore i m a m o , kot članica U n i v e r z e f u n k c i o n i r a m o zadovoljivo, »nismo divji zahod, s m o vključeni in ta red spoštu
jemo«, i m a m o razvito raziskovalno delo, knjižnica je p o v e z a n a v informacijski sistem itn.
5
V s i r e s p o n d e n t i se strinjajo, da je varianta fakultete v ustanavljanju z interfakultet- n i m s e n a t o m dobra, čeprav S2 p o v e , da jo l a h k o o d p i š e m o kot neuresničljivo. K o t najboljšo p a vsak zagovarja svojo vari
anto:
S 5 se ogreva za priključitev kateri od fakultet kot oddelek, saj se p o n j e n e m strategija, da o s t a n e m o samostojna šola, ni izkazala kot najboljša. Verjetno »bi se morali že prej pridružiti« kateri o d fakul
tet. P o n j e n e m s m o »bili že v 80-ih dovolj m o č n i , da se n e b i pustili požreti«. Meni, da n i m a m o v e č v e l i k o časa, da je, č e o s t a n e m o visoka šola, vprašanje, k o l i k o časa b o m o l a h k o še imeli štiriletni pro
gram, manj kot štiri leta pa je p r e m a l o za formiranje študentov v socialne delavce.
N I zagovarja idejo visoke strokovne šole. Trdi, da so vsi argumenti za fakul
teto v bistvu argumenti za avtonomijo in samostojnost. Bistvo samostojnosti p a je
avtonomija pri sestavljanju študijskega programa, kar visoka strokovna šola zago
tavlja. P r o b l e m znanstvenih naslovov b i rešili s tem, da b i šola pošiljala svoje kadre na p o d i p l o m s k i študij. Šele k o b o m o imeli svoje kadre, b o m o lahko šli v pogajanja o fakultetnem programu.
Po mnenju S X zgolj visoka stro
k o v n a šola ni dovolj. Najboljša taktika b i bila p o n j e g o v e m ohraniti v i s o k o strokov
n o šolo, hkrati p a na kateri o d fakultet us
tanoviti oddelek, na katerem b i predavali naši kadri. Č e b i odpravili v i s o k o stro
k o v n o šolo, b i b i l o d o b r o razviti inštitut za socialno delo in vpeljati različne oblike dodatnega izobraževanja za praktične veščine.
S2 vidi g l a v n o možnost šole v pro
g r a m s k e m povezovanju in n e v status
n e m preoblikovanju. Navaja, da b o na F D V stekel p r o g r a m p o d i p l o m s k e g a štu
dija socialnega dela na F D V , ki je vsebin
sko narejen za socialne delavce in ga oko
li 80% pokrivajo naši učitelji. Verjetno b i se bilo m o g o č e na p o d o b e n n a č i n d o g o voriti tudi o fakultetnem programu, ven
dar S2 meni, da postavljanje d v e h v z p o rednih p r o g r a m o v ni priporočljiva takti
ka, vsaj dokler imajo p o d o b n e discipline le fakulteto. Trdi, da m u ideja o visoki strokovni šoli ni zoprna, saj opaža, da se na Šolo vpisuje v e l i k o ljudi, k i so pred
v s e m p r a k t i č n o usmerjeni, ki p a nimajo talenta za teoretično in raziskovalno delo.
Opozarja pa, da b i v t e m primeru imeH fi
nancirane samo tri letnike, kar b i p o m e n i l o tako znižanje o s e b n i h d o h o d k o v , da ne verjame, da b i k d o na to pristal.
UGOTOVITVE
PREGLED ZAPISNIKOV
Pregled zapisnikov pokaže, da se o za
vzetosti za obravnavane s p r e m e m b e učitelji razlikujejo p o stažu na Šoli. O b t e m l a h k o razlikujemo staro gardo, k i je na Šoli vsaj o d začetka 70-ih let in je stro
k o v n o jedro Šole, in m l a d o generacijo, k i se je zaposlila na šoli o b k o n c u 80-ih in v začetku 90-ih, zlasti kot kadrovska o- krepitev zaradi p r e h o d a na v i s o k o šolo.
D a gre p r e d v s e m za starostno razliko, kažeta dve izjemi: prvi je prišel na šolo v začetku 80-ih in je p o položaju bliže stari gardi, se pa z mnenji in delovanjem bolj povezuje z mlajšo generacijo. D r u g a izjema je p o stažu na Šoli sicer enaka mladi generaciji, vendar je p o letih in naslovu ( d o c . dr.) bliže stari gardi in se bolj navezuje nanjo. Stara garda je p o po
datkih iz zapisnikov bolj zavzeta za spre
m e m b e , njeni pripadniki pa imajo tudi v o d i l n a mesta na Šoli.
INTERVJUJI
R e s p o n d e n t i se strinjajo v p o g l e d u na z a č e t n o stanje, o d k o d e r se je transfor
macija šole začela. G l a v n a razloga za pre
h o d na v i s o k o šolo sta za vse štiri status d i p l o m a n t o v in prekratek čas (2 leti) za formiranje socialnih delavcev. Iz o d g o v o rov se da čutiti tudi, da vsi štirje vsaj im
p l i c i t n o priznavajo, da so profesorji na V Š S D upravičeni d o štiriletnega pro
grama, da ga l a h k o smiselno zapolnijo, da ga torej na neki n a č i n »zaslužijo«.
K o n s e n z se neha, k o respondenti ocenjujejo, k o l i k o je p r e h o d v v i s o k o šolo razrešil p r o b l e m e , ki naj bi jih razrešil.
M e d t e m k o S X in N I , predstavnik in sim
patizer mlade generacije, n e vidita v e č p r o b l e m a v statusu diplomantov, se za o b a predstavnika stare garde p r o b l e m zaostruje, ker socialno delo ni p r i z n a n o kot veda.
Sedanja usmeritev študija je pripad
n i k o m a stare generacije p o volji, m e d t e m k o druga dva opozarjata na o d k l o n od prakse in veščin.
Razlika m e d generacijama se nada
ljuje v razmišljanju o razlogih za p r e h o d v fakulteto. Predstavnika mlade generacije vidita razlog za fakulteto zlasti v m o ž n o s t i produciranja kadrov z znanstvenimi naslovi iz socialnega dela in prek tega zapolnitev c e l o t n e profesionalne struktu
re z lastnimi kadri. Predstavnika stare garde bolj poudarjata uveljavitev social
n e g a dela kot samostojne discipline in večanje njegovega ugleda v primerjavi z d r u g i m i strokami.
G l e d e ovir za p r e h o d v fakulteto predstavnik in »simpatizer« mlade gene
racije poudarjata zunanji faktor: elitizem in a k a d e m i z e m Univerze. Predstavnika stare garde n e iščeta krivde v tem. Prva se osredotoča na notranje razloge, drugi p a n e priznava d r u g e g a razloga razen nor
mativne ureditve, p o kateri n i s m o zado
stili p o g o j e m za p r e h o d v fakulteto. Za
n i m i v o je, da m e d t e m k o vidita prva p r o b l e m v akademizmu, ga vidita druga v lastnem p r e m a j h n e m upoštevanju aka
demizma, pri č e m e r ena to še postavlja kot p r o b l e m , iz o d g o v o r o v drugega p a je razbrati, da s m o ta p r o b l e m že v g l a v n e m odpravili. Stara garda bolj pristaja na aka
d e m s k i duh, ki se je razvil na Univerzi, m e d t e m k o mlada generacija bolj pou
darja praktično strokovno usmerjenost Šole kot ideal.
Vsi respondenti se strinjajo, da je protektorat interdisciplinarnega senata (najbolj nevsakdanja rešitev) dobra, k o p a p r e i d e m o n a bolj običajne rešitve, se mnenja p o p o l n o m a razidejo. P o d o b n o je, ko gledajo na lastne slabosti pri uvajanju fakultete. Bolj k o se b l i ž a m o konkret
n e m u stanju in rešitvam, manjši je tudi znotraj generacij k o n s e n z o p r o b l e m i h in m o ž n i h rešitvah.
SKLEP
Ugotovitve, d o katerih sem prišel, seveda ne kažejo p o p o l n e slike spleta mnenj in stališč učiteljev o prespektivah Šole. K e r pa se nakazujejo nekatere precej siste
m a t i č n e razlike m e d učitelji, bi jih b i l o treba upoštevati pri nadaljnji razpravi o perspektivah Šole, še zlasti zato, ker so zaradi n o v e ureditve Univerze, k o o vprašanjih, p o v e z a n i h z razvojem, o d l o č a senat, ki je tudi pri nas sestavljen iz stare
jših zaslužnih članov, ki pa so predstav
niki stare garde. Č e b i prišlo d o tega, da n e b i upoštevali p o g l e d o v učiteljev, ki niso v senatu, bi znotraj šole p o n o v i l i ti
sto, kar je U n i v e r z a (tudi p o m o j e m m n e n j u ) storila s Šolo: v i m e n u znanosti je žrtvovala prakso.
