Vlado V a le n č ič
GOSTINSKA IN P R E H R A N J E V A L N A O B R T
G o s t i l n e i n v i n o t o č i
G ostiln e in v in o to č i so b ile obrti* ki jih po p o l i c i j s k i h re d ih iz.
1. 1542 in 1552 n is o s m e l i o p r a v l ja t i n e m e š č a n i in ose b e » ki so s i c e r ž iv e le v m estih» n is o pa n o s ile m e š č a n s k ih b r e m e n i V endar je p r i č e l o v 16. sto le tju z la s ti p l e m s t v o vedno b o lj p o s e g a t i v to p o d r o č j e m e š č a n skih o b r t i. K e r so b ile po s r e d i občutne g o s p o d a r s k e k o r isti» - p l e m stvo s i je h o te lo z a g o to v iti v n o v č e n je vina p r id e la n e g a v lastnih v i n o g r a dih ali pa p r e j e t e g a na r a ču n p o d lo ž n iš k ih dajatev» m e š č a n s t v o pa s i ni pu stilo v ze ti enega i z m e d n a jd o n o s n e jš ih p rid obitn ih v i r o v » - so b ili s p o ri» ki so z a r a d i tega nastajali» z e l o z a g r i z e n i . Do kon ca pa n is o p r i š l i nikoli» nobena stra n ni imela tolik o p o lit ič n e m o č i» da bi m o g la e n o s t r a n sko v c e lo t i u v e lja v it i s v o je s t a l i š č e .
P o l i c i j s k i r e d iz 1. 1542 je v s e b o v a l g lede g o s tiln nekaj s p l o š nih d o lo č b . D o v o lje v a l je g o s t i l n i č a r j e m nakupovanje vina» piva» hrane»
sena» s la m e in d r u g i h ‘ p o t r e b š č i n za n jih ove g o s tiln iš k e obrate» n is o pa s m e l i s tem i s t v a r m i p r e k u p č e v a t i.^ I z b o ljš a n i p o l i c i j s k i r e d iz 1.1552 pa je i m e l p o s e b n o p o glav je » ki je b ilo n a m en jen o uravnavanju p r e v is o k i h cen p r e h r a n e v gostinvah.
K r a n jsk a m e s t a so že v s v o j e m m nenju k p o l i c i j s k e m u re d u iz leta 1542 z a g o v a r j a l a » naj bi b ile d o lo č e n e cen e za hran o v gostilnah.
P o tem p r e d l o g u naj bi k o s ilo s p e tim i je d m i stalo 5 k r a j c a r je v » v e č e r ja s š t i r i m i j e d m i pa 4 k r a j c a r j e ; cena r i b je g a obeda z eno r i b j o je d jo naj bi bila 6 k r . » z dvem a pa 7. k r . P o l i c i j s k i r e d iz 1.1552 ugotavlja»
da se p o j a v l j a j o p r i t o ž b e z o p e r v is o k e g o s tiln iš k e c e n e . K e r pa so r a z l i ke m e d p o s a m e z n i m i d e ž e la m i» o k r o ž ji» m e s t i in trgi» se cen e ne dajo enotno u r e d it i. D e ž e ln im m a r š a l o m in g la v a r je m n i ž j e a v s t r i j s k i h d e ž e l in g o r iš k e g r o f i j e je b ilo n a r o č e n o » naj se d e ž e ln i stanovi na v s a k o le tn e m za dn jem za se d a n ju p o s v e t u je jo in upo š t e v a jo č letin o d o l o č i j o cen e za h r a no» p i j a č o » hlevnino in k r m o v p o s a m e z n ih d ežela h in k r a jih . T e cene»
ki bi v e lja le c e l o n a sle d n je le to , je b ilo tre b a p r e d l o ž i t i n i ž j e a v s t r i j s k i vladi* da jih je m o g la po p o t r e b i zn iža ti in p o te m o b ja v iti te r da je d o l o č i l a kazen za p r e k r š k e , K e r so g o s t i l n i č a r j i g o ste i z k o r i š č a l i tudi na ta način* da s o d e la li r a č u n le s u m a r ič n o , je p o l i c i j s k i red. d o lo č a l, da g o s t iln iš k i ra č u n i ne s m e j o biti s e s t a v lje n i k a r p o če z* am pak m o r a biti v njih p o s e b e j navedena hrana* pijača* k r m a , h levnm a in drugo ' da bo g o s t vedel* zakaj iz d a s v o j d e n a r " . Ce je g o s t n a m e r a v a l o s ta ti dalj č a s a v gostilni* je b ilo g o s t iln ič a r ju dovoljeno* da se s p o r a z u m e z g o s to m z a r a d i cen e tudi p o č e z . ®
V 16. s to le tju so lju b lja n s k i g o s t i l n i č a r j i t o č i l i s v o j i m g o s t o m le p r i m o r s k a in vip avsk a vina* ne pa d o le n js k o , K ot p o r o č a V a iv ;a s o r s
so v L ju b lja n i p r v i č z a č e l i t o č it i d o le n jc a na d robn o š e l e 1. 1 5 6 9 ,6 V z v e z i z u v ed en o vinsko naklado* je b ilo leta 1582 p o p is a n o vino p r i l j u b lja n skih g o s t i l n i č a r ji h in v in o to č ih . Ta p o p is je p o k a z a l, k o lik o in kak
šno vino so i m e l i g o s t i l n i č a r j i v s v o jih kleteh . N a sle d n ja tabela v s e b u je r e z u lta te popisa* ki nam daje p r e g l e d o stanju tedan jega lju b lja n sk e g a g o s tiln iš tv a . 1-
š t e v ilo
g o s tiln sod i
teran v ip a v e c t o v o r i s o d i t o v o r i
d o le n je c sodi t o v o r i
S am ostan ska vrata 26 80 16 47 6 2 1 /2
S tari trg 15 22 23 12 1 / 2 8 -
N o v i t r g 17 58 2 1/2 15 5 1 / 2 4 1 / 2
P r e d m e s t j e 3 - 1 /2 _
Skupaj 61 160 41 1/2 74 1/2 2 o 2 5
G os tiln e in v in o to č i, ki so v se z n a m u iz 1. 1582 n aveden i p r i S am ostan skih vratih* so b ili na v s e m teda n jem M e s tn e m trgu* s r e d i š č u m e s tn e g a tr g o v s k e g a ž iv lje n ja .
V t a b e l i so u p oštev an e le tiste z a lo g e vina* ki so b ile ■ v s e z n a mu iz r a ž e n e v sod ih in tovorih* ne pa v m anjših.količinah kot n . p r . v
s o d č k ih in bokalih . P o l e g naveden ih treh v r s t vina je b il p o p is a n še en s o d č e k črn ikalca* 1 / 2 t o v o r a m a lva zije* 3 t o v o r i sla d keg a vina te r 2 soda nekega vina n e u g o to v lje n e g a p o r e k la . T e r a n in v ip a v e c sta* kot k a ž e jo r e z u lta t i popisa* tedaj p o p o ln o m a o b v la d o v a la lju b lja n s k i vin ski trg*
dolenjec* ki so ga p r i č e l i t o č it i na d rob n o d o b r o d e s e t le tje prej* j e im e l tedaj še z e l o o m e j e n k r o g p r i j a t e l j e v .
V e čin a g o s tiln in v in o t o č e v je b ila , s o d e č po njihovih vinskih z a logah, m a n jš e g a o b s e g a , le o s e m g o s t i l n i č a r j e v je im e l o na z a lo g i v e č kot 10 s o d o v vina, p r i nadaljnih o s m i h so se z a lo g e g ib a le od 5 do 10 so d o v , 22 j e i m e l o na z a lo g i enega do pet s o d o v , 23 pa je b ilo takih, ki so im e li vino v m a n jš ih k o ličin a h , kot pa je b il sod.
Iz s e z n a m a g o s t i l n i č a r j e v se vidi, da so n e k a te ri o p r a v l ja l i tudi kakšno r o k o d e l s t v o , m e d n jim i d o b im o k r o j a č a , z la t a r ja , k l ju č a v n ič a r j a itd. G os tiln e s o i m e l i tedanji lju b lja n s k i župan L e n a r t H ren, m e s tn i s o d nih W o lf G a rtn er, r u d a r s k i sodnik G r e g o r K o m a r te r le k a r n a r W o lf G e b hardt. M ed tem ko s o b ili p rv o tn o taki p r i m e r i dvojnih o b r t i v eni r o k i ali pa p r i m e r i is t o č a s n e g a o p r a v lja n ja g o s tiln iš k e o b r t i in kakšne javne slu žbe še p o g o s t i , je p o z n e je v m e š č a n s k i m i s e l n o s t i p r e v la d a lo n a č e lo , da s m e vsa k m e š č a n im e t i le en v ir p r id o b iv a n ja , ki naj ga p r e ž i v l j a . Ko so m e š č a n i 1. 1618 r a z p r a v l j a l i o p o l i c i j s k e m redu , so h o te li g lede v in o t o č e v in g ostiln p o s ta v iti s l e d e č a p r a v i la : 1. župani in m e s tn i s o d n i
ki naj ne t o č i j o vina,° 2. t o č e n je vina naj bo d o p u š če n o sa m o tis t im , ki n im a jo nobene o b r t i in nobenega r o k o d e ls tv a ; 3. r o k o d e l c e m naj se v in o t o č i ne d o v o l ijo , k e r jih o d v r a č a j o od n jih ov ega r o k o d e ls tv a ; 4. č e t r g o v e c a li r o k o d e l e c o p u sti s v o jo tr g o v in o ali s v o je r o k o d e ls t v o in h o č e o p r a v l ja t i g o s tiln iš k o o b r t , se mu naj to d o v o li; 5. o d p r a v ijo naj se vsi zakotni v in o t o č i v m e s tu in v p r e d m e s t ji h , k j e r se z b ir a navadna p r o s t a ška s o d r g a ; 6. naj se d o v o li v m e stu 8, v p r e d m e s t ji h pa 2 o d p rti g o stilni, ki naj d o b ijo i z v e s k e , da bodo tu jci v e d e li, kje naj se n astanijo in ne bodo tavali po mestu. P o s t a v lje n o je b ilo tudi n a č e lo , da ne s m e jo le k a r n a r ji o p r a v l ja t i nobene druge o b r t i te r da se o p r a v l ja n je m eščanskih, o b r ti ustavi d e ž e ln im u ra d n ik o m in v s e m , ki n is o m e š č a n i .
Mnenja g le d e teh p r a v i l so bila z e l o deljen a , k e r je b ilo velik o m e š č a n o v v eni ali d rugi t o č k i p r iz a d e tih . V e čin a je z a g o v a r j a la , da je vsak t r g o v e c in r o k o d e l e c ne le u p r a v ič e n t o č it i vino, am pak tudi o p r a v lja ti r a z n e m e š č a n s k e o b r t i. P r i k o n čn e m sklepanju pa je p r e v la d a lo s t a l i š č e , da se z a r a d i p o p o ln e en ak osti v b o d o č e ne s m e n oben em u t r g o v c u ali r o k o d e l c u d opu stiti is t o č a s n o to č e n je vina. V in o to č i naj bodo d o v o lje n i le tis tim m e š č a n o m , ki n im a jo n obene o b r t i a li d e la v n ic e . V en dar naj t i sti, ki h o č e j o t o č it i vino, tudi p r e n o č u j e j o tuje g o ste in se zato p r e s k r b i jo z v s e m p o t r e b n im . T is te m u pa, ki bi g osta o d k lo n il in ga ne bi h o te l vzeti pod s t r e h o , naj s e t o č e n je vina č i m p r e j u sta vi. L e k a r n a r ji , t r g o v c i in r o k o d e l c i , ki r a je o b d r ž i j o v in o to č e in o p u s tijo s v o j o o b r t, m o r a j o to javiti m a g is tr a tu . S tarim m e š č a n o m in r o k o d e l c e m , ki se z o b r t jo ne m o r e jo v e č p r e ž i v l j a t i , s m e m a g is tr a t d o v o liti, da im a jo v in o to č e . P l e m i č e m , d e ž e ln im u ra d n ik o m in d ru g im p r e b i v a l c e m , ki n is o b ili m e š č a n i, se je p r e p o v e d a lo t o č it i vino ali o p r a v lja t i m e š č a n s k e o b r t i. Sklenjeno je b ilo , da se o d p r a v ijo zakotne g o s tiln e , k j e r se je z b ir a la navadna s o d r g a .
M estn im županom in so d n ik o m , ki n is o i m e l i dru gega o b r ta , je bilo d o v o lje n o i m e t i v in o to č ; č e pa so im e l i o b r t, p otem naj p r i n je j o s t a nejo,' kot d ru g im m e š č a n o m se j i m ni d o v o lila v e č kot ena o b r t. Da pa bodo d o m a č in i in tu jci d obili h ran o in p r e n o č i š č e , naj bo m e d v i n o t o č i v m e stu 8 do 12, v p r e d m e s t j i h pa dve od p rti g o s tiln i, ki bodo im e l e i z v e s k e in k j e r s e bodo g o s ti m o g li nastaniti. K e r pa p o s e b n o p l e m i č i ne p l a č a jo r a d i in o s t a ja jo d olžn i, naj im a vsak g o s t iln ič a r
sa m p r a v i c o , da s i p r i d r ž i za p l a č i l o s v o je g a račun a del p otn ikove p r t lja g e .
Vino je v L ju b lja n o p r ih a ja lo po L ju b lj a n ic i in s to v o rn ik i.
Na B reg u se je v n a s p r o tju s tr ž n im i p r e d p i s i r a z v ila p r a v a vinska trg ov in a , ki jo je m a g is tr a t 1. 1571 p r e p o v e d a l, kajti le na cfoločenem^
trgu in pod nadzorstvom m e stn e g o s p o s k e so se s m e l e sk lepati k u p č ije . Z a to je 1. 1599 tudi n a r o č i l m e s tn e m u sodniku, naj kaznuje tiste g o s t i l n i č a r j e , ki le ta jo t o v o r n ik o m n a p roti, da bi druge ku pce p r e h it e li. 10 L . 1651 je m e s tn i sv e t takim n e d i s c i p l i n i r a n i m k u p c e m z o p e t g r o z i l s k a z n ijo , J*-1 T o v o r n ik i, ki s o p r i š l i z vin om na lju b lja n sk i trg , so ga m o r a l i j o b p r o d a j i i z m e r i t i v in sk im m e r ilc e m p r o t i p la č ilu d o lo č e n ih p r i sto jb in . K e r s o s e m e r i l c i p r i t o ž i l i p r i m a g is tr a tu , da n e k a teri t o v o r niki p r o d a j a j o vino b r e z i z m e r i t v e , je m e stn i sv e t 1. 1634 p o o b l a s t il sodnika, da take to v o rn ik e z a p r e na T r a n c i. ^ V avgustu 1. 1571 je m e s tn i svet s p r e j e l sk lep , da tuji vinski t r g o v c i ne s m e j o p r e d s v . M a r tinom p r i t i v L ju b lja n o kupovat vino, kajti m e s tn i t r g je m o r a l o s k r b o vati v p r v i v r s t i m e stn e p o t r o š n ik e , š e le ko je p r i š l o z n ovo letino, v e č vina na trg , so ga s m e l i kupovati tudi tu jc i. ^ Da ne bi d e la li konku
r e n c e g o s t i l n i č a r j e m , j e b ilo v in sk im t r g o v c e m p r e p o v e d a n o p r o d a ja ti vino v m a n jš ih k o lič in a h kot s o d č k i h . 1 4
K o li č in a v lju b lja n sk ih gostilnah na d rob n o iz t o č e n e g a vina se m o r e v nekih m eja h p r e c e n i t i na p o d la g i z n e sk a vinske naklade, ki ga je m e s t o p l a č e v a l o . Vinska naklada je leta 1597 zn a š a la en petak od bokala sla d k e g a vina kot m a l v a z i j e , m u š k a te lc a , v ip a v ca , č r n ik a lc a , r e bule in p odobn ih v r s t te r en k r a j c a r od tera n a , d o le n jc a , š t a je r s k e g a , h rv a ts k e g a , o g r s k e g a vina in m o š t a . Vino, ki so ga g o s t i l n i č a r j i p r o d a li v so d ih in t o v o r ih , ni b i l o o b d a v č e n o z naklado. P r o s t o naklade je b ilo tudi vino za d o m a č o p o t r o š n j o , v ta nam en d o vo lje n a k o lič in a se je gibala po obsegu g o s p o d in js tv a od 2 do 5 t o v o r o v .
D e ž e ln i stan ovi so dali 1. 1597 p o b i r a n je vinske naklade v z a kup za 3. 050 r e n s k ih g o ld in a r je v . Če se v z a m e , da so i z t o č i l i v g o s t i l nah na d rob n o tre tjin o sladkega vina, za k a te r e g a so p la č e v a li od b o k a la petak, dve tr e tjin i pa vina, od k a te re g a so p l a č e v a l i k r a j c a r naklade - to je b ilo p r i b l i ž n o r a z m e r j e , ki ga je p o k a z a l p o p is z a lo g 1. 1582 - p o te m je zn a š a la k o l ič in a v en em letu na d rob n o iz t o č e n e g a vina najm anj
1 6 4 .7 0 0 b ok a lov . V e r je tn o pa je bila p r e c e j v iš ja , kajti tudi zakupnik je m o r a l im e t i p r i tem s v o j z a s lu ž e k . L . 1627 je p r e v z e l m a g is tr a t zakup vinske naklade za letn o zakupnino 3. 600 re n s k ih g o ld in a r je v . Z v iš a n a zakupnina k a ž e , da se je iz t o č e n a k o lič in a vina dvignila na n ajm anj 1 9 4 .4 0 0 b ok a lov .
Cene vina v gostiln ah s o d o lo č a li vinski ceniki,, ki pa n is o vedno z a d o v o l je v a l i g o s t i l n i č a r j e v in p o t r o š n ik o v . Ko je m e s tn i p i s a r 1. 1565 p o to v a l v G r a d e c , da bi p r i vladi p o s r e d o v a l za u r e d it e v r a z nih m estn ih z a d e v , mu je m a g is tr a t n a r o č i l tudi, naj d o s e ž e p o v i š a nje c e n vina v gostiln ah . T ed an je cen e d o lo č e n e v v in sk em ceniku n i so u s t r e z a le z a r a d i v iso k ih s t r o š k o v p r i nakupu vina, tov orn ln e in d r u gih izd a tk ov in se z n jim i ni dalo shajati. M esto je ž e l e l o , da bi se s m e l bokal p r o d a ja ti p r o s e č a n a in č r n ik a lc a po 7, v lp av ca po 6, g o r i - škega terana p o 5, v ip av sk eg a terana po 4, n o v o m e š k e g a d o le n jc a pa po 3 k r a j c a r j e 2 d e n a r ič a .
L . 1597 je m a g is t r a t d o l o č i l n a sle d n je c e n e z a b oka l p r i t o če n ju vina na d r o b n o : n a j b o l j š i č r n i k a l e c , p r o s e č a n in v ip a v e c en l i b e r a lk , s la b š i 12 k r a j c a r je v ? b o l j š i r d e č i ali b e li tera n 9, s la b š i 8 k r a j c a r j e v , ce n a d o le n jc u pa je bila d o lo č e n a na 6 k r a j c a r j e v . G o s t i l niška ta rifa je cen o za g o s p o s k o k o s ilo d o lo č a la na 16 k r a j c a r j e v , k o s ilo za slu g o , ki je d o b il p o l o v i c o vina na m i z o , je stalo en lib e r a lk . Cena m e r e o v s a je bila d o lo č e n a na 4 k r a j c a r j e , hlevnina od konja za en dan pa na 8 k r a j c a r j e v . ^
Kot se vidi Iz se jn ih z a p is n ik o v m e s tn e g a sv eta , je d o lo č a n je vinskih ce n b ilo m ed n je g o v im i sta ln im i n a lo g a m i. L eta 1599 je bila g o s t i l n i č a r j e m , ki bi p r e k o r a č i l i d o lo č e n e c e n e , z a g r o ž e n a za p r v i p r e s t o p e k ka zen 2 dukatov v zlatu, za drugi p r e s t o p e k 4, za tr e tji p r e s t o p e k p o 6 dukatov v zlatu. K d o r pa b i p r e d p i s e o cenah č e t r t i č p r e k r š i l , naj s e mu t o č e n je vina u sta v i in se p r i tem ne s m e p r i z a n a šati ne r e v e ž u ne b o g atem u . I s to č a s n o je b ilo tudi sk le n je n o , da se p r e p o v e t o č e n je vina n e m e š č a n o m . A ko p r e p o v e d i ne bi u p o š te v a li, naj
se ji m k leti z a p r e j o , vino, ki je n a s ta v lje n o za t o č e n je , pa naj se ji m za kazen o d v z a m e . ® Take o d lo č n e u k rep e je m a g is tr a t po p o t r e b i tudi s t o r i l . L . 1717 je dal z a p e č a titi k leti petih n e m e š č a n s k ih v in o t o č e v , ki so p o te m p r o s i l i d e ž e ln e g a g la v a r ja , da s e j i m k leti o d p e č a t ijo , č e š da im a jo v kleteh ra zn a ž iv ila , ki jih ne m o r a j o p o g r e š a t i . Z a v e z a l i so se, da do kon čne o d lo č it v e ne bodo t o č i l i vina na d r o b n o . ^
R a z p r a v a o p o l i c i j s k e m redu iz 1. 1618 se je dotaknila tudi vinskih cen . U g o to v ila je , da t o č i j o g o s t i l n i č a r j i vino p r e d r a g o in i m a jo p r i tem n e k r š č a n s k i d o b ič e k , že m o š t p r o d a ja jo p r e d r a g o . P r i r a z -
p r a v i, ki je bila 8. ok to b ra 1618, je b ilo sk le n je n o , da se do sv, M a r tina sladka p r i m o r s k a vina ne s m e j o t o č it i na d robn o d r a ž je kot po 12 k r . , v ip a v s k a p o 9 do 10 k r . , te ra n 7 do 8 k r , , d o le n je c pa po 5 do 6 k r . . O k r o g sv. M artina, ko se bo v edelo za nakupe Vina, se bo n a p r a vil re d e n o b r a č u n in d o l o č i l a cena.
L . 1622 je v ic e d o m za h tev al od m a g is tr a t a u k r e p o v z o p e r v i s o ke cen e vina, Z z a č u d e n je m je d eželn a g o s p o s k a u g o to v ila , da se p r o d a ja bokal d o le n jc a po 14 kr.;, teran po 18 k r . , Č rnikalec in p r o s e č a n ter v ip a v e c pa c e l o p o 24 do 28. k r. Takih ce n se še ne p o m n i. L etin a je bila ugodna, v z r o k v is o k ih ce n je v ic e d o m v id e l v tem , da se je večin a m estn ih fu n k c io n a r je v u k v a r ja la tudi z vinsko t r g o v in o , tako m e s tn i s o d nik, v i š j i š p ita ls k i m o j s t e r , m e s tn i p i s a r . M agistratu je v ic e d o m n a r o
č i l , naj v 14 dneh s e s t a v i vinski ce n ik in ga p r e d l o ž i l d e ž e ln i g o s p o s k i v p o tr d it e v . M a g is tra t s i v z r o k o v d ra gin je ni tako enostavno r a z la g a l kot v ic e d o m . V s v o j e m o d g o v o r u p r a v i , da se ne d r a ž i le vino, am pak vsa ž iv ila . Glavni v z r o k n a r a š č a n ja cen so s p r e m e m b e in padanje denarne v r e d n o s ti. K d o r kupuje vino na D o le n js k e m a li V ip a v s k e m , ga m o r a ne le p r e p l a č a t i, ampak dati zanj tak d enar, kot ga z a h te v a jo . Č e b e r v ip a v - ca stane že 11 in 12 gld. , da c e l o do 10 dukatov v kovan cih , tera n 5 do 6 dukatov, d o le n je c 2 dukata in 3 gld. To v orn in e in voznine so se p o d v o jile in c e l o p o t r o j i l e . Na trgu p r o d a ja jo d o le n jc a v sod ih po 11 in 12 kr.
Ce dragin ja ne bo v e č n a r a š č a la , je m a g is tr a t p r e d la g a l, da se za vino d o l o č i j o n a sle d n je c e n e : p r o s e č a n in č r n ik a le c 24 k r . , v ip a v e c 21 do 24 k r . , tera n 15 do 16 k r . in d o le n je c 13 do 14 k r . ^
K e r je b il p r i vinu v elik n e r e d in je vsak g o s t iln ič a r d o lo č a l c e n e p o s v o ji v o lji, je v ic e d o m 1. 1633 iz d a l po v la d a r je v e m ukazu v in ski cen ik, ki je d o l o č i l c e n e za bokal, vipavsk ega terana na 10 k r . , g o - r lš k e g a in s o lk a n s k e g a terana na 1 2 . , v ip a v ca na 14 k r . , p r o s e č a n a in tr ž a š k e r e b u le 15 k r . , č r n ik a lc a na 16 k r. in dolerjea na 8 k r . 22 L e ta 1653 s o b ile d o lo č e n e n a sle d n je c e n e : d o b e r p r is t e n p r o s e č a n in č r n i k a l e c 15 k r . , s la b š i 13 k r 1 d e n ., d o b e r v ip a v e c 12 k r, s la b š i 10 kr 2 den. , d o b e r teran 9 k r, s la b š i 8 k r , d o b e r d o le n je c 6, s la b š i 5 kr , "'•
L e ta 1711 je m e s tn i sv e t sk le n il, da se i z b e r e nekaj n e p r i z a d e tih. o s e b za vinske k o m i s a r j e , ki naj n a d z ir a jo g o stiln e in p o k u š a jo vino te r d o l o č a j o c e n e . Kot n a g ra do za s v o je delo bod o p r e j e l i tr e tjin o za p r e s t o p k e vin sk ega cen ika vplačan ih kazn i. ^
L e ta 1 7 1 9 , ko je bila bogata letina, je m a g is tr a t iz d a l za m e š č a n s k e g ostiln e cen ik z n a s le d n ji m i c e n a m i: bokal v ip av ca , terana in c iv id in c a 18 s o ld o v , p r o s e č a n a , r e fo š k a , r e b u le in g o r iš k e g a vina, 24 s o ld o v , č r n ik a lc a , m u š k a te lc a in m a r c e v i n a 30 s o ld o v , n a jb o ljš e g a s t a r e g a d o le n jc a 12, d o b r e g a n o v eg a d o le n jc a 10, s la b š e g a pa 8 s o ld o v .
Cena piva je bila d o lo č e n a na 5 s o ld o v za bokal.
Z e v 16. s to le tju je m e stn i svet p on ovn o o b r a v n a v a l p r i m e r e , ko so Im e li vin otoč n e m e š č a n l te r je v sa kik ra t s k le n il, da se n e m e - š č a n o m t o č e n je vina u s ta v i. M ed tem ko je što v začetk u le za red ke p r i m e r e , so s e v 17. stoletju v in o to č i n e m e š č a n o v z e l o r a z š i r i l i . B i lo je to tudi v z v e z i z u v e lja v lja n je m d o le n js k ih vin na lju b lja n s k e m v in sk e m trgu. Ko so b ile 1. 1582 p o p is a n e z a lo g e vina p r i lju bljan sk ih g o s t iln ič a r jih , je bila m e d tem i z a lo g a m i neznatna k o lič in a d o le n jc a . L eta 1622 s o b ile p o p is a n e z a lo g e žita in vina p r i vseh p r e b iv a lc ih . T ed aj je b ilo u g o to v lje n o , da so i m e l i L ju b lja n č a n i v s v o jih kleteh 784 t o v o r o v p r i m o r s k i h in vipavskih vin (V a l v a s o r p r a v i " la š k i h " vin) ter 416 t o v o r o v d o le n js k e g a vina.^® S od eč po za lo g a h je p o t r o š n ja d o l e n j
ca v L ju b lja n i od p r v e g a p o p is a že znatno n a r a s la . D olenjsko vino na drobno s o t o č i l i z la s t i p l e m i č i in d e ž e la n i' te r n jih ov i u s lu ž b e n c i, b ilo je to vino iz p le m i š k ih v in o g r a d o v in vino, ki so ga p r e j e l i od s v o jih p o d lo ž n ik o v na ra ču n p o d lo ž n iš k ih dajatev.
T o p o s e g a n je p l e m i č e v v m e š č a n s k o g o s p o d a r s k o p o d r o č j e je dalo s e v e d a m e š č a n o m p o v o d za p r i t o ž b e . L eta 1681 j e m a g is tr a t p r e p o v e d a l 35 v in o t o č e m t o č e n j e vina, k e r n jih o v i lastn ik i n i s o b ili m e
š ča n i. Z a r a d i tega u k rep a m e s t a so se p r iz a d e t i o b r n il i na d e ž e ln e s t a n ov e, p r i t o ž e v a l i so s e , da jim je m e s tn i sodnik n a r o č i l , naj v dvéh
dneh o p u s tijo v in o t o č e , te r da s o jim o d s t r a n ili n jih ove i z v e s k e . P o u d a r ja li so š k o d o , ki bo n astala za vinsko naklado in s e s k l i c e v a l i na to, da• n n je b il vin otoč vedno p r o s t . L eta 1683 je b il o b ja v lje n sklep k ran jsk ih d e želn ih stanov, da ne s m e od 1. s e p t e m b r a 1683 noben svetn i ali du
hovni g o s p o d te r d e ž e la n z i z j e m o ko m e n d e , ki Ima v L ju b lja n i s v o je z e m l j i š č e In s v o j e p o m i r j e , to č iti v m estu vina na d ro b n o . M e š č a n i naj ne bi po tem sklepu ku povali, tujega vina, d o k le r je še kaj d o m a č e g a na z a lo g i. P o z m e r n i c e n i naj, u p o š t e v a jo č d o b r e in s la b e l e t i n e , o d k u p u je jo vino d e ž e la n o v In g o s p o d o v . S i c e r pa naj se ne bi to č e n je vina o m e j i l o le na m e š č a n e , k e r bi to š k o d o v a lo dohodkom Iz vinske naklade, ampak naj bi vsak Iz p r e b iv a ls t v a p r o s t o t o č i l vino, kd o r bi se p o g o d il z n a k la d n ič a r je m .
M a g istra ta taka r e š i t e v ni z a d o v o lji la , z la s t i k e r so p le m i š k i v in o to č i s s v o j i m d e lo m n a d a lje v a li. M esto je s p r i t o ž b a m i p r i c e s a r j u L e o p o ld u I. d o s e g lo , da je z r e s o l u c i j o izd an o v G radcu 9. ju lija 1692 p r e p o v e d a l n e m e š č a n o m , p l e m i č e m in n e p l e m l č e m , o p r a v lja t i m e š č a n ske o b r t i, m e d k a t e r im i je naveden o tudi t o č e n je vina na d ro b n o . ^ Ta r e s o l u c i j a j e bila za m e s t o n a jv a ž n e jš e o r o d j e v n ad aljn em b oju z o p e r p le m i š k e v in o to č e , ki j e v s v o j i n a p etosti od leta do leta n a r a š č a l . T u di c e s a r s k a p r e p o v e d , č e p r a v v e č k r a t o b n o v lje n a , ni z a le g la , p l e m i č i In drugi n e m e š č a n i se v in o t o č e m n is o h o te li o d r e č i . K ot se je m e s t o s svo jl m l p r i t o ž b a m i o b r a č a l o na v la d a rja , tako so mu tudi d e že ln i stanovi
25
v e č k r a t p o š i l j a l i s v o je vloge* v ka terih so se p r i t o ž e v a l i z o p e r u k rep e mesta* s k a t e r im i je o m e j e v a l o to č e n je vina p le m i š k im v in o t o č o m . Z vlog o na c e s a r j a od 12. m a r c a 1707 so svetn i in duhovni d e ž e la n i i z č r p n o o b r a z l o ž i l i s v o je s t a l i š č e v tem vpr a š a n ju . Z a v r a č a l i so m n en je, da bi b ili v in o to č i m e š č a n s k a o b r t. M e š č a n s k a o b r t je le p r o d a ja iz druge roke* ko m e š č a n i ku pu jejo živila* blago Itd, ter p r o d a ja jo p o te m n a p rej in i š č e j o p r i tem s v o j e k o r is t i in s v o j z a s lu ž e k . V p l e m i š k i h v in otočih d o b ijo m e š č a n i d o b r o vino za 10 a li 12 soldov* kar je za nje bolje* kot pa p la č e v a t i 14 ali c e l o 16 s o ld o v za sla b o vino. V d obro u r e je n ih m e s tih se ne s m e dopustiti* da bi za v la d a lo p r e k u p č e v a n je in m o n o p o li. Seveda je m o r a l o p le m s t v o n a v e sti še s v o je lastne r a z l o g e , zakaj se b o r i za p r a v i c o to č e n ja vina. Z e m l j i š k i g o s p o d je in p o d l o ž n i ki ne m o r e j o v n o v č iti d o le n js k e g a vina d ru g je kot v L ju b lja n i in, njeni o k o l i c i . H rvatska in Š ta jersk a Im a ta v e č in b o l jš e g a vina, T o vino p r i haja p o Savi in iz p o d r iv a d o le n js k o . Kras* P iv k a in I str a im a jo v ip a v ska in is t r s k a vina, ki po k a k o v o s ti d o le n js k o p r e k a š a jo . Na G o r e n js k o nad K r a n je m , o k r o g Bleda* R a d o v l j i c e In B e le p e č i p r ih a ja jo g o r lš k a in fu rlan ska vina* del G o r e n js k e pa dobiva po Savi š t a je r s k a in h r v a t ska vina. T od a v s i r a z l o g i n is o p r e p r i č a l i v la d a r ja , da bi p o p u s til v s v o j e m n a č e ln e m stališču* o s t a l o je p r i p r e p o v e d i n e m e š č a n s k ih v in o t o č e v . 30
M nogi se pa na te p r e p o v e d i n is o oz ira li* stalno je o b r a t o v a lo v e č je š t e v ilo vinotočev* ki jim m a g is tr a t te p r a v i c e .ni p r iz n a v a l. Na p r e d l o g m e s t a je d e ž e ln i g la v a r iz d a ja l patente, s k a t e r im i je pod g r o ž njo velikih denarnih kazni v patentih im e n o m a n aveden e v in o t o č e pozival*
da p r e n e h a jo o b r a t o v a t i. V p o s a m e z n ih letih je b ilo v patentih navedenih do 20 n e u p r a v ič e n ih v in o t o č e v . P a tudi ti patenti n is o i m e l i d o sti u s p e ha* kajti v patentih, ki so se v is t e m letu v e č k r a t p o n a v lja li se p o n a v lja jo is t i vinotoči* k a r dokazuje* da jih p r iz a d e t i n is o jem ali, r e s n o . ^1
Ko s i p le m s t v o d r u g a č e ni m o g lo p r i b o r i t i p r a v i c e do v in o to č e v , so 1. 1725 d e ž e ln i stan ovi ponudili* da p r i s p e v a j o s k o z i 25 le t po 2, 000 gld. v d rž a v n o blagajno* da bi s m e l i skupaj z m e š č a n s t v o m , t o č it i vino*
C e s a r K a r l VI. je z r e s o l u c i j o od 10. o k to b r a 1725 u g o to v il, da je t o č e n je vina na p o d la g i u r e d b iz 1. 1703* 17 04 In 171.1 m e š č a n s k a o b r t, da je to že r a z s o j e n a z a dev a In zato naj ostan e p r i r e s o l u c i j a h in m a n d a tih* s k a t e r im i je bila p r a v i c a v in o t o č e v p rizn a n a m e š č a n s t v u . ^
O p o m b e
1 M A L j , R e g . I fa s e . 23, fo l. 2 s l. ln 42. s l. ; I. V r h o v e c , L ju b lja n s k i m e š č a n je v m inulih s to le tjih , L ju b ljan a, 1886, s tr . 2 50.
2 AS, Stanovski a rh iv fa s e . 394.
3 AS, R o k o p is št. 49 (iz d o ls k e g a arhiva) V e r b e s s e r t e P o lìz e ìo r d n u g ' 1552.
4 AS, Stanovski a rh iv f a s e . 394.
5 Gl. op. 3.
6 J. W. V a l v a s o r , Die E h re des H e rz o g th u m s C ra in , 1689, Buch XI, s tr . 716.
7 AS, Stanovski a rh iv f a s e . 550.
8 M A L j, R e g . I fa s e . 12, fo l. 67 sl.
9 M A L j, C od. 1/11 = 1571, fo l. 132.
10 M A L j, C od. 1 /1 6 - 1 5 9 9 , fo l. 1 4 5 '.
11* M A L j, C od. 1 /2 7 - 1 6 5 1 , fo l. 219.
12 M A L j, C od. 1 /2 5 - 1 6 3 4 , fo l. 16s s i.
13 M A L j, C od. 1 /1 1 - 1 5 7 1 , fo l. 16 1".
14 M A L j, C od. 1 /1 5 - 1 5 9 4 , fo l. 90.
15 AS, Stanovski a rh iv f a s e . 550.
16 M A L j, V a r la M ag. I. M ag. aeta fa s e . 6, fo l. 97’ sl.
17 A.S, V ic . a r h iv f a s e . 1-131.
18 M A L j, C od. 1 /1 6 - 1 5 9 9 , fo l. 163 sl.
19 M A L j, R e g . I fa s e . 23, fó l. 568.
20 M A L j, R e g . I fa s e . 12, fo l. 67 sl.
21 M A L j, V a r ia Mag. I M ag. acta f a s e . 2, f o l. 86 s l.
22 M A L j, R e g . I f a s e . 23, fo l. 269 sl.
23 M A L j, C od. 1 /2 8 - 1 6 5 3 , fo l. 189’ . 24 M A L j, C od. 1 /5 7 - 1 7 1 1 , fo l. 30* s l. In 56 s l.
25 M A L j, R e g . I f a s e . 2,3, fo l. 573.
26 V a l v a s o r , XI. Buch, s t r . 719.
27 AS, Stanovski a r h iv f a s e . 550.
28 M AL j, R e g . I fa s e . 23, fo l. 320.
29. AS, Stanovski a r h iv fa s e . 550.
30. M A L j, R e g . I f a s e . 23, fo l. 470 sl.
31 MALj, R e g . I f a s e . 23, npr. fo l. 465 s l . , 536 s l . , 546, 549.
32 AS, Stanovski a rh iv fa s e . 550.
P e k i
P e k i so p r e s k r b o v a l i p r e b i v a l s t v o z n a jv a ž n e jš i m p r e d m e tom p r e h r a n e , zato so b ili p od sta ln im n a d z o r s t v o m m e stn e in d e ž e l ne g o s p o s k e . G led e k a k o v o s ti, k o l ič in e In cere n jih ov ih i z d e lk o v so b i li izd a n i šte v iln i p r e d p i s i , ki s o i m e l i n am en , da z a š č i t i j o p o tr o š n ik e p r e d i z k o r i š č a n j e m p r o d a j a l c e v in jim z a g o t o v ijo p r e s k r b o s kru h om .
N a jb r ž je bila p o tr e b a po sta ln em n a d z o r s tv u nad p r o d a jo k r u ha eden iz m e d r a z l o g o v , da so v s i peki p r o d a ja l i kruh na is te m kraju.
V p r v i p o l o v i c i 16. s t o le tja so p r o d a ja li kruh pod T r a n č o . K e r pa je tam p r i š l o v p r o d a j i kruha do n e r e d a in tudi p r o s t o r ni b il ra v n o p r i m e r e n z a r a d i g n e č e , ki so jo p o v z r o č a l i š tev iln i p r o d a j a l c i in ku pci te r je o v i r a l a p r o m e t , je m e s tn i s v e t 1. 1552 sk le n il, naj s e s e z id a kruharna na m e s t n e m svetu m e d A u e r s p e r g o v o h iš o in k o p a l i š č e m na Starem trgu. Ko je v l c e d o m sklep o z id a v i kruharn e o d o b r i l , je dalo m e s t o z g r a d i ti kru h arn o na d o lo č e n e m m e s tu , danes Stari t r g št. 4.
Z a kruharn o je b il p o s t a v lje n p o s e b e n č u v a r , peki in p e k a r i c e so d e b i li v kru h arn l v n a je m s t o jn ic e te r jim ni b ilo d o v o lje n o p r o d a ja t i kruh n ik je r d ru g je ka k or v kru h a rn i. P o l e g p e k o v - o b r t n i k o v so . s m e le p e č i In p r o d a ja ti kruh tudi k r u h a r ic e , to s o b ile ž en sk e, kl ji m je m a g is tr a t d o v o l i l peko in p r o d a jo kruha g led e na n jih o v e gm otne r a z m e r e . S m ele so pa p e č i le č r n kruh, m e d te m ko je bila peka b e le g a kruha In drugih p e k o v sk ih i z d e lk o v p r id r ž a n a p e k o m - o b r t n l k o m . ^ Z a u p o r a b o kruharn e
so m o r a l i p e k i p la č e v a t i d o lo č e n e p r i s t o jb i n e . L e ta 1570 je b ilo s k l e n j e no, da s m e č u v a r kru h arn e od k r u h a r lc z a r a d i d r a g in je zahtevati le 2 kr. od enega g o ld in a r ja v r e d n o s t i kruha, za p e k e pa je bila d o lo č e n a n a jemnina^ n a jp r e j na 6 k r. od s ta ra žita, p o z n e je je bila Ista kot za k r u h a r i c e .
Vkljub temu, da bi po z g r a d itv i kruharn e m o r a l i v s i peki p r o dajati kruh le v kru h a rn i, so b ili vendar p r i m e r i , da so p o s a m e z n i p e ki p r o d a ja li kruh tudi na s v o j e m d om u . M e s to je to p r o d a jo d o p u š č a lo , peki pa s o m o r a l i dajati čuvaju kruharn e neko p r is t o jb in o tudi od dom a p r o d a n e g a kruha. K e r pa je ču v a r kruharn e d o b il na ta n a čin p r e m a l o , je m a g is tr a t leta 1568 sk len i, da m o r a jo pek i n o s iti ve<s, kruh na p r o daj v kru h a rn o. Na p r o š n j o p e k o v je s v o j sk lep s p r e m e M in d o v o l il p r o dajo d om a pod p o g o j e m , da p l a č u je jo p r i s t o jb i n o za kru h a rn o. L e ta 1570^
ko je m a g is t r a t z o p e r peke s t r o ž j e n a sto p il, je z o p e t p r e p o v e d a l p r o d a jo kruha iz v e n kru h a rn e, toda tudi takrat ni p r i s v o j e m sklepu v z t r a j a l , ampak je p o p u s til p r o š n j a m p e k o v , da so s m e l i kruh p r o d a ja t i dom a. ^
Ko je leta 1599 č u v a r kruharn e p r o s i l , da se mu p r iz n a z a r a di neke u t r p e le šk o d e p o l o v i c a p r i s t o jb i n od kru h a rn e, mu je m e stn i sv e t to od k lo n il. P o s l e d i c a odklon itve je n a jb r ž bila, da ni h o te l v eč o p r a v l ja t i s lu ž b e , kajti km alu nato je m a g is t r a t n a r o č i l p ek om , naj s a m i p o b e r e j o in teden sko o b r a č u n a jo p r i s t o jb i n o za kruharn o. P e k i so se tega o te p a li, zato je m e s tn i sv e t, ki ril h o te l z a r a d i p e k o v n o s iti s t r o š k o v za p o s e b n e g a u s lu ž b e n c a , sk le n il, da m o r a j o s a m i p r is p e v a t i za n j e govo v z d r ž e v a n je in p la č e v a t i p o l e g dotedanjih 6 k r . , ki p r ip a d e jo m e stu , p r i v sa k e m staru žita še 2 k r . za č u v a r ja kru h arn e. ^
S č u v a r je m kruharne so peki p r ih a ja li v e č k r a t n a v z k r iž . L e ta 1608 s e je tedanji č u v a r p r i t o ž i l č e z p e k e , ki so na s k r iv a j m e r i l i žito
in z a h tev ali, naj se d o l o č i d ru g č u v a r , k e r s i c e r ne bodo v e č p r in a š a li kruha v kru h a rn o. V o d g o v o r u na to p r i t o ž b o so p eki I z ja v il i, da sta n e - r a z p o l o ž e n ja p e k o v k r iv a ču v a r in n je g o v a žena, ki z m e r ja t a t o ž e n c e in jih o b d e lu je ta z ž a l ji v i m i b e s e d a m i . M a g is tr a t je b il n e v o lje n , da ga č u var kruharn e in peki n a d le g u je jo s takim i m a le n k o s tm i in je s k le n il, da se m o r a ta stran k i m e d s e b o j pobotati te r je s p o r uradno z a k lju č il, L e peka, ki je b il o b d o l ž e n tih otapljen ja z žito m , je k a zn o va l na z a p o r v s t a r o t r š k e m stolpu. ®
Kot se vidi iz oh ra n jen ih o b r a č u n o v z a kruharn o p la ča n ih p r i sto jb in , je leta 1506 p r o d a ja lo kruh v kruharn l 9 a li 10 p e k o v te r 6 do 13 kruha r i e . _ P o s a m e z n i peki in k r u h a r ic e n e k a te re tedne n is o p la č a li p r i s t o j b i n , Iz č e s a r se m o r e sk lepa ti, da takrat n is o p r o d a ja li kru h a.^
L e ta 1644 je 2 3 do 25 p e k o v p l a č e v a l o p r i s t o jb i n e za kruharn o, leta 1 64S pa c e l o 27 p e k o v , ni pa o m e n je n a v o b ra ču n ih nobena k r u h a r ic a , kar k a
že, da s e je š t e v ilo p e k o v p o m n o ž ilo in da k r u h a r ic e tedaj n iso v e č p r o dajale kruha v kru h a rn i. V e r je t n o so jih peki i z r i n i l i , da bi se tako z n e bili neljube k o n k u re n ce . N is o pa v s i peki vsak teden p r o d a ja l i kruha, v č a sih jih 4, 5 ali pa c e l o v e č ni p la č a lo p r i s t o jb i n za u p o r a b o kruharne.^
Z a toliko š t e v ilo p e k o v je v kruharn i p r im a n jk o v a lo p r o s t o r a , m a g is tr a t
ni m o g e l vsa kem u p r o s i l c u od k a za tl m iz e v kru h a rn i, č e ni b ilo nobene p r o s t e , je d o d e lil eno m iz o dvem a p e k o m a , ki sta jo p o te m od tedna do tedna iz m e n o m a u p o r a b lja la .
T e d e n sk i o b r a č u n i se g le d e k o lič in e žita, od ka te re je bila z a r a čunana p r is t o jb in a , z e l o s p r e m i n ja jo , leta 1596 je n a jm a n jša teden ska k o li č i n a z n a ša la 34, n a jv iš ja 160 s t a r o v , leta 1648 se je k o lič in a s t a r o v ž i ta gibala od 52 1 / 2 do 22 3 s t a r o v . S o d e č po velikih r a z lik a h , ki so b ile od tedna do tedna p r i k o lič in a h žita, so p r i s t o jb i n e o d m e r j a l i od žita, ki so ga peki vsa k o k ra t d ajali v m l e t je , in ne od k o lič in , ki s o jih v tis te m tednu p o r a b i l i za peko kruha, kajti peka in p r o d a ja kruha sta se gotovo g ibali b o lj e n a k o m e r n o .
Tudi p r i m e r j a v a m ed k o l i č i n a m i žita, ki so bile ob ra ču n a n e p o s a m e z n im p e k o m , p o k a ž e velike r a z lik e , L e ta 1596 je p r i š l o na vsakega peka in k r u h a r ic o p o v p r e č n o 298 s t a r o v sita, r a z e n enega peka so b ili vsi nad tem p o v p r e č j e m , na k r u h a r ic e je s e v e d a odpadlo d osti m anj. M ed p e ki sta bila dva, ki sta p la č a la p r is t o jb in o od v e č kot 600 s t a r o v žita, p r i dveh pa se je k o lič in a žita gibala m e d 500 in 600 s t a r o v . L eta 1648 je p o v p r e č n a k o lič in a žita na peka z n a ša la 270 s t a r o v , toda en sa m je p la č a l p r is t o jb in o za kruharno od 882 s t a r o v žita, p r i nadaljnlh dveh je k o ličin a p r e s e g a l a 600 s t a r o v . Iz te p r i m e r j a v e s e vidi, da so b ili p e k o v s k i o b r a ti p o s v o j e m o b s e g u z e l o r a z l i č n i , p o le g šte v iln ih p e k o v , ki so p o r a b i l i za peko p ovp rečn e in c e l o p o d p o v p r e č n e k o l ič in e žita, so b ili v e lik i peki, ki so s a m i im e li znaten d e le ž na celoku pn i k o l ič in i za peko kruha p o r a b l j e n e g a žita. ®
M estn i sodnik in š t i r j e kru šn i n a d z o rn ik i so i m e l i n a log o, da o b i s k u je jo peke in tehtajo kruh te r ugotav I ja jo , ali p e č e j o kruh v p r e d p is a n i k a k ov osti in te ž i. L eta 1593 je m e s tn i s v e t sk le n il, da m o r a j o kru šn i nad
z o r n i k i z m e stn im so d n ik o m teden sko ob isk ati peke i n p reteh tati kruh. K er pa m e s tn i sodnik ni m o g e l biti vedno in p o v s o d n a v z o č p r i tehtanju k r u h a , mu je m e s tn i svet p o s t a v il še n am estnika, da je o b is k o v a l peke skupaj z n a d z o rn ik i. T e d a j so b ile na n ovo d o lo č e n e kazni za k r š i t e l j e p r e d p i s o v o peki in p r o d a ji kruha. Ce se p r i og led u i z k a ž e , da s k ru h om ni kaj v re d u in da kruh nim a p r e d p is a n e t e ž e , naj se pek kaznuje p r v i č s 3, d r u g ič s 6, t r e t j i č pa z 9 dukati. K a te r e g a bodo č e t r t i č z a lo t ili p r i p r e s t o p ku, bo kazn ovan s potapljaiko, to se p r a v i, da so ga n avezan ega na p o s e b no p r ip r a v o p o to p ili in n a m o č i l i v L ju b lja n ic i. P r i p e te m p r e s to p k u je pek izgubil, p r a v i c o do peke kruha. Od nabranih kazni je p o l o v i c a p r ip a d la m e š č a n s k e m u špitalu, p o l o v i c a pa m e s tn e m u sodniku in k r u šn im n a d z o r n i k o m ^ K r u š n i ce n ik iz leta 1627 je v s e b o v a l p r e d p i s e , ki so se m o r a l i po njih ravnati p r i p r o d a ji kruha dom a in v kru h arn i. P o o b l a š č a l a je tudi k r u š ne n a d z o rn ik e , da k a z n u je jo peke, ki bi te p r e d p is e k r š i l i . P r i p r v e m p r e stopku so o d v z e l i peku kruh, p r i d ru g e m so ga n a v e z a li na p o ta p lja ik o i z
ven vode, p r i t r e t je m so ga s pota p lja lko sp u stili v vodo; č e pa bi koga n a šli, da je že č e t r t i č p r e k r š i l p o s ta v lje n i r e d , se mu za vedno o d v z a m e p r a v i c a p e č i kruh. K r u šn i n a d zo rn ik i naj bi vsak teden v sa j dvakrat te h ta li kruh, p r i tem pa jim je kru šn i r e d n a r o č a l , naj p a z i io , da bo za r e p a r č r n e g a kruha v t e ž i enak ž e m l ja m za 6 k r a j c a r j e v .
M a g is tr a t je v e č k r a t u p o r a b lja l kazen ska d o l o č i l a z o p e r p e k e , ki se n is o d r ž a li p r e d p i s o v , te r jih je v č a s ih Iz v a ja l z vso s t r o g o s t j o . L e ta 1606 je k a zn o va l v e č p e k o v z a r a d i sla b e g a kruha z z a p o r o m v stolpu, ko so to kazen p r e s t a l i , pa ji m je n a lo ž il še denarno g lo b o . P e k i so z o p e r ponovno kazen u g o v a r ja li, č e š da dvakratna kazen ni dopustna. 12 L e ta 165 3 j e b ilo 6 p e k o v z a p rtih v v ic e d o m s k e m stolpu, k e r so p e k li p r e l a h e k kruh, za deva ie bila i z r o č e n a m e stn e m u sodniku z a r a d i p o s v e t o v a
nja o o d m e r i kazn i. 3 Z a r a d i is te g a p r e s t o p k a je b il tak g r e š n ik ob d r u gi p r ilik i p o s t a v lje n za kazen na klop p r i kruharn l, k j e r je o s t a l tr i u r e v s v a r i l o s v o jim p e k o v s k im t o v a r i š e m in v z a s m e h o b čin s tv u . L eta 1662 se je p e k o v s k i ceh p r i t o ž i l z o p e r kru šn e n a d z o rn ik e , ki da p r e v e č s t r o g o p o s t o p a jo in h o č e j o kaznovati n e k a te re peke z a r a d i m a le n k o s ti z denarno k a zn ijo nad 100 g o ld in a r je v . T oda m a g is tr a t je o s t a l s t r o g , Četudi je p r i to ž b i delno u g o d il. I z ja v il je , da bi z a ra d i p e k o v s k e s e b ič n o s t i im e l^ r a i;- lo g , da od krušnih n a d z o r n ik o v I z r e č e n o ka zen p o v i š a , ne pa z n iž u je ,
vendar je peke še enkrat napotil na sodnike In n a d z o rn ik e , ki ji m je n a r o č i l , naj jih m ilo s t n o o b r a v n a v a jo . K on čno je m a g is tr a t o p o z o r i l peke, da bodo d ru g ič kazn ovani le s p o ta p lja lk o o s t a lim v s v a r ile n z g le d , da se bodo Iz g g ib a li s v o jih n e o d g o v o r n ih in lju dstvu š k o d ljiv ih r a z v a d . ^ 4 Tudi kru šn i n a d z o rn ik i n is o vedno d o v o lj vestno o p r a v l j a l i s v o jih d o l ž n o sti, z a t is n ili so v č a s ih eno a li pa ob e o č e s i nad p e k o v s k im i p r e k r š k i In p r e s t o p k i. T e g a m nenja je m o r a l biti v ic e d o m , ki je 1. 1713, ko je p r e j e l p r i t o ž b e , da p r o d a ja jo peki p r e m a l o p e č e n in p r e la h e k kruh te r da se teža kruha vkljub padanju ce n žita ne z v i š a , z a g r o z i l s k a zn ijo 100 zlatn ik ov za kru šn e n a d z o r n ik e , če p e k o v ne bodo n a d z o r o v a l i, peki pa, če se z a lo t ijo p r i p r e k r š k u , ne bodo u š li p o ta p lja lk l. ^
Cena kruha je bila d o lo č e n a s p o s e b n im ce n ik o m , ki je u p o š t e val s p r e m e m b e v cen i žita. B is tv o cenika je b ilo , da je cena enote k r u ha o sta la stalna, s s p r e m in ja n je m žitnih cen se je s p r e m in ja la teža te enote. N a j s t a r e j š i oh ra n je n i k ru šn i cenik, p o tr je n 31. avgusta 1618 od vlade v G r ad cu , u p o šte v a cen e za s ta r p š e n i c e od 10 do 152 r e p a r je v ter d o lo č a , da m o r a kruh za 1 k r a j c a r p r i c e n i 10 r e p a r j e v za sta r p š e n ic e tehtati 86 3 / 4 lota, p r i ce n i 152 r e p a r j e v za sta r p š e n i c e pa m o r a za k r a j c a r kruha tehtati 5 1 / 4 lota. Cenik im a za vsako p o v iš a n je 2 r e p a r je v p r i cen i sta ra p š e n i c e v m e ja h m e d 10 in 152 r e p a r j e v p o s e b e j d o l o č en o t e ž o , ki ji) m o r a im e ti kruh po ce n i 1 k r a j c a r j a .
Čim se je žito p o d r a ž i l o , so sl pek i p r i č e l i p r iz a d e v a t i, da bl jim m a g is tr a t d o v o l il p e č i la ž j i kruh. Da bi p r e s o d i l u p r a v ič e n o s t takih zahtev* je dal m a g is tr a t večkrat n a p ra viti p r e iz k u š n je s t r o š k o v p r i peki kruha. P o s e b n e k o m is ije z a s to p n ik o v m e s tn e g a sveta in p e k o v so s e s t a vile p o d r o b e n o b r a č u n s t r o š k o v , u p o š t e v a j o č c e n o za s ta r p š e n i c e , p r i stojbin e za m e r j e n j e žita, p r e v o z n e s t r o š k e , s t r o š k e za m le t je , p r i s t o j bine za kruharn o, davke te r s t r o š k e za drva in s o l. Tak o b r a č u n , n a p r a v lje n v 1. 1579, je p o k a z a l, da so peki p r i kruhu iz enega s ta ra p š e n i c e p r i c e n i 2 gld. 40 k r . z a s l u ž i l i 25 k r . 3 den. O b ra ču n iz 1. 1627 kaže skoraj is ti z a s lu ž e k , to je 25 k r . , p r i c e n i 3 gld. 44 k r. za sta r p š e n i
c e . P r i p r v e m p o iz k u s u je ž e m lja za 1 kr. te h ta la 21, p r i d ru g em pa 14 lotov.
V č a s ih , ko je b ilo p om a n jk a n je žita, so peki i m e l i p r e d n o s t p r i nakupovanju. Tako je L 1600 m a g is tr a t na p r o š n jo p e k o m d o v o lil, da s m e jo ob tedenskih tržn ih dneh nakupovati do 11. u r e p š e n i c o s a m i p r e d v s e m i d r u g im i m e š č a n i . T od a o b e n e m je m a g is tr a t z a g r o z i l , da jim bo žito z a p le n je n o In bodo po p o tr e b i še kazn ovani, č e se bo u g o t o vilo, da je eden ali d rugi kupil p š e n i c o za p r e k u p č e v a n je in jo je p r o d a ja l n a p re j Ita lija n om . ®
Č e p r a v je bila p e k o v s k a o b r t sta ra , so se lju b lja n s k i peki v e r jetno š e l e v 16. s to le tju z d r u ž i l i v ceh . Kdaj je b il ceh u sta n o v lje n ni znano. L e ta 1612 so se p e k i n a s p r o ti m a g is tr a tu s k l i c e v a l i na s v o j c e hovsk i r e d , ki da ga je m e s t o p o tr d i lo j za h te v a li s o , naj p r i tem red u ostan e in naj se ji m ne n a la g a jo nova b r e m e n a . N a jb r ž je b il ta nastop o d g o v o r na sklep m e s tn e g a sv e ta , naj peki u b o g im lju d e m z a s to n j p e č e jo kruh. P o z iv u m a g is tr a t a , naj mu p r e d l o ž i j o p o tr je n c e h o v s k i r e d v izv irn ik u se peki s i c e r n is o o d z v a li, vendar je oh ra n je n ih v e č d ok a zov o o b s to ju in d elovan ju ceh a. Iz leta 1627 je vloga " p e k o v s k e b r a t o v š č i n e "
na m a g is tr a t , da se s p r e m e n i p r e d 48 leti p r e d p is a n i k r u šn i cen ik, k e r se je m e d te m p o v i š a la cena d rv , s o l i In drugih ž iv il te r so se p o v e č a l e ra z n e dajatve.
N e k ^ e r e lis tin e v z v e z i s to p e k o v s k o v lo g o , g o v o r e o " p e k o v skem c e h u ". Iz oh ra n je n ih m e stn ih sejn ih z a p is n ik o v se vidi, da s e je od 1. 1635 n a p re j m e s tn i sv e t v e č k r a t u k v a r ja l s p e k o v s k im c e h o m , ki je od klan jal s p r e j e m novih č la n o v . T e g a leta se je p r i t o ž i l pek, k i ga ceh ni hotel s p r e je t i in mu ni d o v o l il, da bi p r o d a ja l kruh v kruharn i.
V o d g o v o r na to p r it o ž b o so se p e k i s k l i c e v a l i na s v o ja p r a v i la in p r o s ili m a g is tr a t , da jih š č i t i . M estn i s v e t je p e k o m z a g r o z i l s k a z n ijo , če bi sprej e l ceh n o v eg a člana b r e z v ed n osti m a g is tr a t a , s k le n il pa je , da m o r a j o p r o s i l c a v čla n iti v ceh. K e r ga vkljub temu n is o s p r e j e l i , dasi je b il p r o s i l e c lju b lja n s k i m e š č a n , jih je m a g is tr a t u k o r il in je sk len il, da se m o r a j o s ta r i In n ovi c e h o v s k i m o j s t r i podati v z a p o r na s t a r o t r š k a
vrata te r ne s m e j o tako d olg o za pu stiti stolpa,, d o k le r ceh p r o s i l c a ne s p r e j m e in mu ne d o v o li im e ti v a je n ca in p o m o č n ik a . P r i s t o jb i n a za s p r e j e m , ki jo je p r o s i l e c že p l a č a l cehu, pa zapade v k o r i s t m e s ta kot kazen z a r a d i n e p o k o r š č i n e . P r o š n j i , da bi ji m kazen odpu stili, m e s tn i sv e t ni u god il, k er so b ili n e p o k o r n i in so ž a lili m a g is tr a t.
I s to č a s n o je peke še p o s e b e j k azn oval, k e r so od d ru gega p r o s i l c a z a h tev ali p r e v i s o k o s p r e je m n o p r i s t o jb i n o . V d ru g e m p r i m e r u is te g a leta, ko je ceh z a v r n il s p r e j e m n ovega m o js t r a , dasi je že p r e d enim le t o m p o s t a l m e š č a n , je m e s tn i sv e t zah teval, naj mu ceh v 8 dneh s p o r o č i r a z l o g e za o d k lon itev , k e r bo s i c e r m a g is tr a t u r a d o m a u g o d il p r o š n j i za s p r e j e m v ceh . Ko je p r o s i l a žena peka, ki je z a g r e š i l z l o č i n , naj se ji d o v o li n a d aljev an je p e k o v s k e o b r t i, k e r p r i z lo č in u ni bila s o u d e le ž e n a , niti ni zanj vedela, je m a g is tr a t n a r o č i l cehu, da ji m o r a d o
voliti p ek o kruha. ^0 i z is te g a č a s a je še nekaj p r i m e r o v , ko je m a g i s tr a t n a r o č a l cehu, naj s p r e j m e n ove m o j s t r e , m e d te m ko je 1. 1659 dva p e k o v s k a p o m o č n ik a , ki sta p r o s i l a za ob rtn o d o v o l je n je , napotil na p e k o v s k i ceh. P r e p u s t i l je cehu, da o d l o č i g lede p o m o č n ik o v po s v o ji u v id e v n o s ti, ce h je n a m r e č n a va ja l kot r a z l o g z a v r n itv e , da je v m e stu že p r e v e č p e k o v . K e r so se pek i p r i t o ž e v a l i , da p e č e j o tudi žensk e b e l kruh, ta p r a v i c a pa je bila p r id r ž a n a le p e k o m , je m a g is tr a t dal d o v o l je n je , da se s m e že n sk a m o d v z e ti b e l kruh, če ga p r o d a ja jo na m e s t n e m o z e m l ju . ^
V pliv ceha se je m o r a l tedaj o ja č i t i . Ceh si je o s k r b e l tudi n o va p r a v i la , ki jih je m a g is t r a t o d o b r il. 30. s e p t e m b r a 1660, c e s a r j e v o o d o b r it e v so dobila 6. o k to b r a 1661. Z n o v im i p r a v i l i je b ilo š t e v ilo m o j s t r o v o m e je n o na 20} p r a v ila so dobila d o lo č b o , da kadar kdo od o b s t o je č e g a š te v ila m o j s t r o v u m r e , se dopolni n je g o v o m e s t o s p o m o č n i kom , ki je za o b r t v s e s t r a n s k o u s p o s o b lje n in im a v s e p o tr e b n e p o g o j e . M o js t r s k i s in o v i so i m e l i p r e d n o s t p r i p r id o b it v i m o j s t r s k e p r a v i c e . N o ben pek v m e s tn i o k o l i c i ali kdo drug, ki ni b il član ceh a , ni s m e l b r e z d o v o lje n ja g o s p o s k e p e č i b e l kruh ali ž e m l j e . U b ožn im v dova m , pa Če
p r a v n is o b ile iz u č e n e v p e k a r s tv u , je bila po s ta r i navadi d o vo lje n a s a m o peka č r n e g a a jd o v e g a kruha. I z j e m e so v e lja le le, če je b il kdo za peko b e le g a kruha od ceha ali kako d ru g a če p o s e b e j p o o b l a š č e n . P r a v i l a so u r e ja l a tudi u p o r a b o p r o s t o r o v v kru h arn i, s k a t e r im i je v p r e j š n j i h č a s ih r a z p o la g a l le m a g is tr a t . Ce je b il v kruharn i p r o s t o r tega ali o n e ga m o j s t r a n e z a lo ž e n in se je to z a v le k lo č e z 3 dni, je s m e l p r a z n i p r o s t o r z a v z e ti b r e z z a d r ž k a drug m o j s t e r dotlej, d o k le r se p r e j š n j i ni z o pet z a l o ž i l s k ru h om . ^
Ko je i m e l nova p r a v i la , je p e k o v s k i ceh z v e lik o vnem o p r e ganjal vsako p o s e g a n je n e u p r a v ič e n c e v v p e k o v s k o o b r t. L eta 167 3 s e je ceh p r i t o ž i l z o p e r m e š č a n e , ki so p e k li kruh in n is o b ili v č la n je n i v ceh.
M a g is tr a t je sk le n il, da m o r a j o s peko kruha prenehati* z a g r o z i l je z za p le m b o kruha in z z a p o r o m v stolpu. L. 167 5 je m e s tn i sv e t na p o budo p e k o v ponovno s p r e j e l sklep z o p e r š u š m a r j e v p e k o v s k i o b r t i.
M estn em u sodniku je n a r o č i l , naj da š u š m a r j e z a p r e ti, d o k le r ne p l a č a jo denarne kazn i, na ka te ro s o b ili o b s o j e n i , in ne dajo ja m s tv a , da ne bodo k r š i l i p r e d p i s o v . L . 1697 je m e s tn i svet, tudi na p r i t o ž b o p e k ov , n a r o č i l m e s tn e m u sodniku, naj ukaže s t r a ž a r j e m o b m estn ih v r a tih, da b o lje p a z i jo na d o š le k m ete In r a z n e g o s t a č e , ki p r in a š a jo v m e s t o kruh In žito, in ga v škodo m ltnlne, p r i s t o jb i n za m e r j e n j e , k r u harn e te r v šk o d o vseh p e k o v p r o d a ja jo na k om en d sk ih tleh. Takim, lju dem naj s t r a ž a r j i ob m e stn ih vratih b la g o z a p le n ijo In p r i n e s e j o na m a g is tr a t, da se r a z d e li.
P e k o v s k i ceh je b il nekaj č a s a lastnik m lin a na Selu, ki ga je p r e d c e h o m i m e l v la s t i avgu štin sk i sa m o s ta n v L ju b lja n i, Mlin je b il p rv o tn o na 5, p o z n e je na 10 kam nov. L . 1726 je p e k o v s k i c e h p r o d a l m l i n z r a z n i m i p r it ik lin a m i in p r e m ič n in a m i d e ž e ln im s ta n o v o m za 3. 200 g o ld in a r je v n e m š k e v e lja v e . ''4
Iz p odatkov po davčnih knjigah o š t e v ilč n e m stanju p e k o v se vidi, da so po d o lo č b i p r a v i l iz 1. 1660 s v o je š t e v ilo p r e c e j o m e j i l i . M ed tem ko je n jih ov o š t e v ilo v s r e d i s t o le t ja p r e s e g a l o 2o, leta 1640 jih je b ilo 27, leta 1660 pa še 23, so ga v n asled n jih d e s e tle tjih z n i ž a li v e č k r a t p r e c e j p od v p r a v i lih d o lo č e n o š t e v i l o . 2 ^ Ceh je ponovno od klan jal s p r e j e m novih m o j s t r o v In se je s k li c e v a l , da je v ce h o v s k ih p r a v ilih d o lo č e n o š t e v ilo že d o s e ž e n o . O d klon jen i p s o s i l c i so se potem navadno p r i t o ž i l i m a g is tr a tu , ki pa ni s o g l a š a l s c e h o v s k im t o lm a č e n je m
š te v ila m o j s t r o v . Ceh je d o lo č b o o z k o r a z l a g a l in m e n il, da je š t e v ilo d o s e ž e n o , č e je b ilo v m e s tu 20 p e k o v sk ih m o j s t r o v , m a g is tr a t pa je bil za š l r o k o s r č n e j š e t o lm a č e n je . N a jv iš je d o lo č e n o š t e v ilo je b ilo po m nenju m a g is tr a t a d o s e ž e n o le , č e je 20 m o j s t r o v r e s o p r a v l ja l o s v o jo o b r t, p e k lo kruh In ga p r o d a ja l o v kru h arn i. Z a to je vkljub u g o v o r o m ceha 1. 1677 s k le n il, da m o r a j o p r o s i l c u , ki je I m e l v s e p o g o j e , d o v o liti peko kruha in p r o d a jo v kru h a rn i, k j e r so b ili še p r a z n i p r o s t o r i .
V p r ilo g a h k m e s t n im kn jigam dohodkov se nam je o h ra n ilo n e kaj p odatkov o k o l ič in i žita, ki so jo p e k i p o r a b i l i letno za peko kruha.
Kot je b ilo že p o ve d a n o , so peki in k r u h a r ic e , ki so p r o d a ja l i kruh, p la čev ali m e stu d o lo č e n o p r i s t o jb i n o za kru h arn o. D el teh p r i s t o jb i n je
š e l v m e s tn o bla gajn o In je Izkazan m e d m e s t n im i dohodki. P r i l o g e za leto 1596, 1644 In 1648 v s e b u je jo teden ske o b r a č u n e p o b r a n ih p r i s t o jb i n z im e n i p ek ov , k o l ič in a m i žita v s ta rih , od ka te rih so p l a č e v a l i p r i s t o j bino, in z n e s k e p la ča n ih p r i s t o j b i n . K ot se vidi iz teh p r i l o g so m o r a l i
1. 159 6 p e k l - o b r t n ì k i In k r u h a r ic e p la č e v a t i enako p r i s t o jb i n o , ki je z n a ša la 6 kr. od sta ra žita, m e d te m ko je zn a ša la v 1. 1644 in 1648 8 k r a j c a r j e v . L eta 1596 je bila p r is t o jb in a za kruharn o obraču n an a od 5661 s t a r o v žita, leta 1644 od 7712 in leta 1648 pa od 7312 1 /2 sta ra . Z a 1. 1644 s i c e r m a n jk a jo o b r a č u n i devetih tednov, toda na p o dlagi p oda tkov o p r e je t ih z n e sk ih p r i s t o j b i n se je dala iz r a č u n a ti k o l i čina žita, od k a te r e so b ile p la ča n e p r i s t o jb i n e za kruharn o.
V p r i m e r i s š t e v ilo m p r e b iv a ls t v a so b ile k o lič in e žita kar znatne, sa j je p r i š l o na p r e b i v a l c a v v sa k em p r i m e r u v e č kot en star
letno. P o t r o š n j a žita je bila g otovo v iš ja , kot jo k a ž e jo podatki o p r i stojbin ah p la ča n ih za kru h a rn o. T i podatki so b ili že po s v o j e m z n a č a ju kar n a jn iž ji, saj je vsak p r o d a j a l e c kruha g l e d a l , kako bi č i m manj p la č a l. Tudi ni v p r is t o jb in a h za 1. 1644 in 1648 z a je ta p r o d a ja kruha po k r u h a r ic a h te r peka kruha v p o s a m e z n ih g o s p o d in js tv ih , ki je gotovo z a v z e m a la v s a j m a n jš i o b s e g . Saj so tudi p o s a m e z n i m e š č a n i in drugi m e s tn i p r e b i v a l c i kupovali žito ali pa ga c e l o p r i d e l o v a l i in ga dajali v m l e t je ; p o l e g žita za kruh, ki so ga pekli p eki, so se t r o š i l e š e p r e c e j š n j e k o l ič in e d ru gega žita.
O p o m b e
1 M A L j, C od. I / 8 - 1 551 /5 2 , fo l. 1 61 in 162*; I. V r h o v e c , Die w o h llö b l.
la n d e s fü r s tl. Hauptstadt L a ib a c h , L a ib a c h 1886, s t r . 72 s l. ; V. F a b ja n č i č , K njiga so d n ik o v in županov I. del, f ò l . 240.
2 D o v o lje n ja k r u h a r ic a m za peko kruha n p r. M A L j, C od. 1/1 0 , fo l. 1833 , C o d . l / 1 2 , fo l. 24, Cod. 1 /2 2 , fo l. 141 s l. in Cod. 1 /3 1 , fo l. 1075 . 3 M A L j, C od. 1 /1 0 - 1 5 7 0 , f o l . 33 in 64.
4 M A L J , C od. 1 / 9 - 1 5 6 8 / 6 9 , fo l. 80, 85' , 9 1 ' sl. , 97; C o d . l / 1 0 - 1570 fo l. 88, 104, 107.
5 M A L j, C od, 1 /1 6 - 1 5 9 9 , fo l. 123' in 128.
6 M A L j, C od. 1 /2 0 - 1 6 0 8 , fo l. 92.
7 M A L j, C od. X I I I / 1 5 -1 5 9 6 , p r i l o g e k doh odk om kru h a rn e.
8 M A L j, C od. X I I l/6 1 -1 6 4 4 , C od. X I I l / 6 6 - 1 648, p r i l o g e kru h a rn e.
9 Gl . op. 7 In 8.
10 M A L j, C od. 1 /1 4 - 1 5 9 3 , fo l. 4 s l . , 64.
11 MAL, J, V a r ia Mag» I. Mag, acta fa s e . 2, fo l. 37 12 M A L j. C od. 1 /1 9 - 1 6 0 5 / 0 6 , fo l. 165J .
13 M A L j, Cod» 1 /2 8 - 1 6 5 3 , fol. 200’ . 14 M A L j, C od. 1 /3 2 -1 6 6 2 , fol. 67.
15 M A L j, C od. 1 /5 9 -1 7 1 3 , fo l. 46 sl.
18 AS, V ie. a r h iv fa s e . 1-131.
17 M A L j, C od. r / 1 5 - 1594, fo l. 52’ s l. ; C od. 1 /4 5 -1 6 7 7 , fo l. 159* s l. ; V aria Mag. I M ag. acta f a s e . 2, fo l. 29 s l. in 36; V r h o v e c , : n. o. m . s tr , 262 sl.
18 M A L j, C od. 1 /1 7 - 1 6 0 0 , fo l. 30.
19 M A L j, V a r ia M ag. I M ag acta fa s e . 2, fo l. 31 sl.
' Co d. r / 2 2 - 1 6 1 2 , fo l. 144 sl.
20 M A L j, C od, 1 / 2 5 - 1 6 3 3 / 3 5 , fo l. 330’ sl. , 339, 347;
C o d . 1 /2 6 -1 6 3 6 , fo l. 20 s l . , 59s s l. , 62 s l . , 66, 8 6 ' , 112s .
21 M A L j, C od. 1 /3 0 - 1 6 5 9 , fo l. 103] Cod. 1 /3 1 -1 6 6 0 , fo l. 107s . 22 P r a v i l a c e h o v s k e g a re d a iz leta 1660 v p r e v o d u dr. R u dolfa A n d r e jk e
po o r ig in a lu v arh ivu nekdanjega p e k o v s k e g a z d r u ž e n ja m i j ’e dal na u p o r a b o A l o j z i j P o t o č n ik .
23 M A L j, C od. 1 /4 2 - 1 6 7 3 , fo l. 37 in 118; C od. 1 /4 4 -1 6 7 5 , fo l. 18 sl* ; Cod. 1 /5 1 -1 6 9 7 , fol. 395 .
24 AS, V ic . a rh iv fa s e . 1-15 in fa s e . 1-150.
25 M A L j, C od, X V I I / 1 - 8 1 , davčn e kn jige od 1600 do 1700. •
26 M A L j, C od. 1 /4 5 - 1 6 7 7 , fo l. 121, 135, 144 s l . ? 159 s l . , 170. ' 27 M A L j, C od. X II I/1 5 , C od. X III/6 1 in Cod. X I I I/6 5 , p r i l o g e kru h arn e.
P r e s k r b o v a n j e m e s ta z m e s o m ni bila le p r a v i c a m e s a r j e v , a m pak tudi n ji h o v a d o lž n o s t. M a g is tra t se je u k v a r ja l z m e s a r j i p r e d v s e m , ko je b ilo tr e b a d o lo č a ti c e n e m e s a a li pa, ko je k a zn ova l m e s a r j e , ki se n is o d r ž a li p r e d p is a n e g a m e s a r s k e g a re d a . Zaradite tega se je o h ra n ilo n a jv e č tisteg a, k a r se je nanašalo na d o lž n o s t i m e s a r j e v p r o t i m e stu in p r e b iv a ls tv u , m anj o p r a v i c a h , ki so b ile u te le š e n e v m e s a r s k e m cehu.
Ni znano, kaj v se so v s e b o v a l i p r i v i l e g i j i m e s a r s k e g a ceh a, g led e k a te rih so m e s a r j i 1. 1636 tr d ili, da so s ta r i že 600 let, sa j, kak or se zdi, se n iso oh ra n ila niti c e h o v s k a p r a v i la lju bljan skih m e s a r j e v iz 17. s t o letja»
Nakup za z a k o l p o tr e b n e živine je lju b lja n s k im m e s a r j e m v e čk r a t p o v z r o č a l s k r b i in te ž a v e . Na K r a n js k e m je ni b ilo v edn o d o v o lj in so jo m o r a l i lju b lja n sk i m e s a r j i nakupovati tudi v s o se d n ih d ežela h . V č a s ih pa so jim na d o m a č e m trgu d ela li kon ku ren co tuji kupci.
L . 1568 je m e s tn i svet p o o b l a s t il n ek a tere m e s a r j e , da g re d o p r e k o M ure in v druge k r a je kupovat v o le za m e s t o , z a p r e t il pa ji m je
s ka zn ijo 50 dukatov, če bi kupljene vole p r o d a l i d ru g a m . ^ O k r o g 1.1570 so se lju bljan sk i m e s a r j i p r i t o ž i l i m a gis tr atu , da v k r a jih , k j e r so tedaj- o b ič a jn o kupovali živin o, kot Stični, Ortneku, R ib n ic i, B o r o v n ic i in G a m - berku (p ri Izlakah), ne m o r e j o v e č dobiti ne d r o b n ic e ne g o v e je živ in e.
Tudi v e č drugih g o s p o s k je s v o j i m p o d lo ž n ik o m p r e p o v e d a lo , da bi jim p r o d a ja li živ in o , ki kljub p r e p o v e d i m g r e v la šk e d e ž e le kot š t a je r s k a in k o r o š k a . M a g is tr a t naj iz p o s l u je p r i deželn ih s t a n o v ih , da bo nakupovanje živine v d e ž e li p r o s t o , p r e p o v e pa naj se goniti k o r o š k o in š t a je r s k o ž i v i no č e z K r a n js k o v Ita lijo . Tudi nakupovanje na Š ta je r s k e m , k j e r so k u p o vali živin o v c e l j s k i g r o f i j , B i s t r i c i , Vitanju o b P ohorju,, M a r ib o r u , L i p n ic i in Stainzu, ji m je b ilo nekaj č a s a p r e p o v e d a n o . L . 1599 so se m e s a r ji z o p e t p r i t o ž e v a l i nad p r e k u p č e v a l c i in tih ota pci, ki j i m iz r o k tr g a jo živino in jo tihotapijo iz d e ž e le na B e n e ča n s k o . Z la s t i je b ilo r a z v it o t ih o tapstvo s k o š tr u n i v o k o l i c i B leda, B e le p e č i , D ov jeg a in B o h i n j a .2 Toda tudi m e s a r j i se n is o iz o g i b a l i tihotapstva, č e je b ilo v n jih ovo k o r i s t . P o n a r o č i lu d vorn e k o m o r e je d e že ln i v ic e d o m 1. 1636 o b v e s t i l m a g is tr a t , da lju b lja n sk i m e s a r j i ku pu jejo v o le z i z g o v o r o m , da so za m e s tn e p o t r e b e , v r e s n i c i pa jih p o n o č i tihotapijo na L a š k o in v F u r la n ijo . Taki tih ota pci b o do kazn ovani. 3 K o s o s e k r a n js k i d e ž e ln i stan ovi z a v z e m a l i za o m ilit e v p r e p o v e d i i z v o z a živine na L a š k o , d o v o lje n je b il iz v o z iz d e ž e le le na p o dlagi p o tr d il, da je živina n a m en jen a za p o t r e b e T r s t a , G o r i c e in R e k e , je b il m a g is tr a t p o z v a n , da p o v e s v o j e m n en je. M a g is tra t pa s e s tedanjo p r e
