MODEL RAZISKOVANJA

Blaž Mesec

MODEL AKCIJSKEGA RAZISKOVANJA

Akcijsko raziskovanje je pri nas že nekaj časa nekakšen m o d n i pojem. Vsak, ki se mu zdi, da je preveč neoprijemljivo, če reče, da izvaja raziskavo o tem in tem, d o d a : seveda akcijsko. In vsak, ki se mu zdi preveč p r o ­ zaično, da bi rekel, da ustanavlja s a m o p o - m o č n o skupino, pomenljivo d o d a : v okviru akcijske raziskave. T e m u p r i m e r n o vlada n e ­ majhna pojmovna z m e d a o tem, kaj j e akcijsko raziskovanje in kako se izvaja. T a k o se mi zdi, da vsaka nadaljnja beseda o akcijskem razisko­

vanju to z m e d o le še povečuje. Z a t o najprej nasvet vsem, ki jim je dušni mir ljubši od vsega drugega. Če ste se namenili postaviti na noge s a m o p o m o č n o skupino ali mladinski klub ali stanovanjsko skupino, lotite se dela. O b delu se r e d n o sestajajte, vsi, ki se vas to tiče, anali­

zirajte, kar ste izvedli, naredite načrt za nas­

lednji korak itn. Vse to zapisujte. Skušajte ravnati r a z u m n o , p o š t e n o in objektivno. Na koncu napišite n a t a n č n o poročilo o vsem, kar ste delali, kar ste se pri tem naučili in kar ste novega spoznali. Vaše početje ne bo daleč od akcijskega raziskovanja. - Kdor pa ima rad komplikacije, naj b e r e n a p r e j .

DVE O B D O B J I RAZVOJA \\\ Л1Л KDAJ S E J E ZAČELA ZMEDA l i \ KDO J O J E ZAČEL

V razvoju akcijskega raziskovanja je m o ­ goče razlikovati dve obdobji ali bolje dve veji:

na lewinsko deblo akcijskega raziskovanja se j e v začetku s e d e m d e s e t i h let nacepila veja, k i j e akcijsko raziskovanje poimenovala z različnimi zvenečimi imeni ("nova m e t o d o l o š k a paradig­

m a " , "kritična teorija družbenih ved", "kritika sociološke metodologije"), mu pripisala značil­

nosti, ki m u ne pripadajo, in postavila zahteve, ki jih ne m o r e uresničiti. T a veja po n a š e m

mnenju nikoli ni ozelenela in je čas, d a jo o d ž a g a m o . Bistvo n e s p o r a z u m a je v tem, da so akcijsko raziskovanje pojmovali kot m e t o d o v strogem p o m e n u ; od tod je bil le korak d o tega, da so jo začeli pojmovati kot navadni znanosti n a s p r o t e n občemetodološki pristop, ki so ga pojmovali bodisi kot kvalitativno-in- terpretativno m e t o d o bodisi kot aktivistično partijno znanost, ki naj bi nadomestila "bur- ž o a z n o " znanost. Oglejmo si ta razvoj v osnov­

nih p o t e z a h (MESEC 1993).

A. POJEM AKCIJSKEGA RAZISKOVANJA PRI K. LEUINU

Lewinov metodološki nazor vsebuje nastav­

ke akcijskoraziskovalnega pristopa: stališče, d a ima znanost praktično funkcijo; usmerjenost na preučevanje celot prepletenih dejavnikov (konstrukt "polja"), spoznanje, da se percepci­

j a spremeni, če z akcijo s p r e m e n i m o situacijo, težnja, predstaviti subjektivno polje p o s a m e z ­ nikov ("življenjski p r o s t o r " ) , p o u d a r e k na eks­

perimentiranju v naravnih pogojih, pri č e m e r o h r a n j a m o naravno celoto pogojev, ipd.

Z akcijskim raziskovanjem so n e p o s r e d n o povezana spoznanja tem, kako se družba na skupinski ravni spreminja, zlasti o kvazistaci- o n a r n e m ravnotežju, o d p o r u , sekvenci spremi­

njanja, p o m e n u skupinskega odločanja in sku­

pinskih norm. T a spoznanja so Lewina n a p e ­ ljala, da je postuliral p o s e b e n raziskovalni pris­

top, ki ga je imenoval "akcijsko raziskovanje"

in opredelil takole: "Raziskovanje, p o t r e b n o družbeni praksi, lahko najbolje označimo kot raziskovanje za d r u ž b e n o upravljanje ali druž­

b e n o inženirstvo. T o je neka vrsta akcijskega raziskovanja, komparativnega raziskovanja pogojev in učinkov različnih oblik d r u ž b e n e akcije in raziskovanja, ki vodi do d r u ž b e n e ak­

cije. Raziskovanje, ki ne proizvaja nič drugega

kot knjige, n e bo zadostovalo" (LEWIN 1948).

Razvidno je, da j e v tej opredelitvi specifična diferenca akcijskega raziskovanja njegov pred­

m e t (družbena akcija) in ne metoda (kompa­

rativno raziskovanje).

V e n d a r pa so v raziskavah Lewina in njego­

vih sodelavcev implicirane tudi posebnosti ak­

cijskega raziskovanja kot pristopa, za katerega so značilni

- p r a k t i č n a u p o r a b n o s t spoznanj v speci­

fični akcijski situaciji,

-vključenost raziskovanja v akcijo, kar p o ­ meni, da imajo raziskovalne ugotovitve značaj povratnih sporočil ("specifični feedback") in da se raziskovanje povezuje z načrtovanjem in akcijo v iterativnih ciklih ("spirala"),

- tesna zveza m e d praktično akcijo, razisko­

vanjem in usposabljanjem ("trikotnik"), - zlasti pa sodelovanje članov akcijske sku­

pine pri načrtovanju in organizaciji raziskave ("participacija"), ki lahko vključuje, ni pa nujno, izmenjavo perspektive akterjev in per­

spektive opazovalca.

E m p i r i č n o preskušanje miselnih p r e d p o ­ stavk ravnanja akterjev v specifični situaciji s sodelovanjem akterjev in z upoštevanjem tako dobljenih spoznanj pri nadaljnjem praktičnem odločanju j e torej v lewinski tradiciji osnovna značilnost akcijskega raziskovanja.

B. POJMOVANJA AKCIJSKEGA RAZISKOVA%JA V OKVIRU KRITIČNE DRUŽBENE TEORIJE

Lewinovo mnenje, da je akcijsko razisko­

vanje celo bolj p o m e m b n o in več v r e d n o kot čisto znanstveno raziskovanje, se ni odrazilo v dejanskem d r u ž b e n e m položaju tega novega pristopa. V njegovi nadaljnji uporabi in razvo­

ju je bil bolj poudarjen njegov svetovalni in didaktični p o m e n kot pa znanstvenorazisko­

valni. O b koncu šestdesetih in v začetku s e d e m d e s e t i h let pa j e skupina nemških družboslovcev, ki so v glavnem izhajali iz mi­

selnega okvira kritične družbene teorije (in ki jim lahko zaradi miselne sorodnosti pridruži­

m o še n e k a t e r e avtorje, ki niso pripadali temu krogu), p o n o v n o premislila pojem akcijskega raziskovanja in skušala pri tem eksplicirati in razviti Lewinovo pojmovanje. Njihova zasluga je, da so p o n o v n o opozorili na znanstveno­

raziskovalni n a m e n in p o m e n akcijskega

raziskovanja in ga skušali razviti kot razisko­

valno m e t o d o . T o d a pri t e m so povsem s a m o ­ voljno, n e da bi za to našli kako o p o r o v Lewinovem pojmovanju tega pristopa, zašli v skrajnost, ki se je izkazala za slepo ulico v raz­

voju akcijskega raziskovanja.

Prvi vidik te zastranitve izhaja iz dejstva, d a j e za akcijskoraziskovalni pristop značilno so­

delovanje akterjev pri načrtovanju raziskave, ovrednotenju njenih razultatov in celo pri ra­

ziskovalnih opravilih. T o naj bi p o m e n i l o , d a j e akcijsko raziskovanje oblika osvobajanja člo­

veka od njegove vloge objekta raziskave v sub­

jekt raziskave, skratka, emancipacija (akterjev) od dominacije (raziskovalcev). Kot taka j e p o ­ sebna oblika emancipacije, toda oblika, ki j o lahko uporabljajo raziskovalci kot raziskovalci in tako prispevajo k obči osvoboditvi človeka.

Emancipacija je v tem pojmovanju celo kriterij resničnosti znanstvenega spoznavanja, kajti resničnost spoznanj se presoja p o tem, ali je na njihovi osnovi mogoče vzpostaviti realne d r u ž b e n e oblike, ki prispevajo k osvoboditvi človeka. Kdo in kako presoja, kaj je osvobodi­

tev, pa ta metafizika ne p o v e .

D r u g o pretiravanje v tem okviru je p o j m o ­ vanje, da je akcijsko raziskovanje kot "kritična teorija družboslovja" nova znanstvena paradig­

ma v družbenih vedah. Če r a z u m e m o p a r a ­ digme kot "svetovne n a z o r e " , ki si v razvoju znanosti sledijo diskontinuirano, obsežejo ce­

lotno p r e d m e t n o področje kakšne vede in uve- Ijavljao enotnost teorije in m e t o d e , je očitno, da akcijsko raziskovanje ni n o b e n a znanstvena paradigma, saj sploh ni n o b e n a teorija: nima vsebine, ne govori o ničemer, je le pristop. Ak­

cijsko raziskovanje ni n o b e n a nova znanost, ki naj bi nadomestila "tradicionalno" znanost;

tudi ni, nekoliko skromneje, nova m e t o d a , ki naj bi nadomestila " t r a d i c i o n a l n e " m e t o d e . Č e se ne spuščamo v očitno problematičnost ali celo brezpomenskost in n e p o m e m b n o s t loče­

vanja med tradicionalnimi in netradicionalni- mi m e t o d a m i , starimi in novimi (pred mojim rojstvom-po mojem rojstvu), bi celo v p r i m e r u , če sprcjemo, da gre za novo m e t o d o , ugotovili, da njena novost ni v tistem, kar navajajo ti teoretiki. K o specificirajo to novost, v bistvu izenačijo akcijsko raziskovanje z interpretativ- nim občemetodološkim pristopom. T u d i to

enačenje n e vzdrži kritične presoje, kajti p o ­ j e m i n t e ф r e t a t i v n e g a občemetodološkega pri­

stopa se p o obsegu in p o ravni razlikuje od pojma akcijskoraziskovalnega pristopa. Ak­

cijsko raziskovanje ni " m o d u s kvalitativnega raziskovanja" ali njegova podvrsta. Klasične participativne akcijske raziskave (npr. o p r o ­ duktivnosti starejših delavk) so bile kvantita­

tivne, če mislimo pri tem na dejstvo, da so v njih zbirali kvantitativne p o d a t k e o produktiv­

nosti in drugih variablah in da so vključevale e k s p e r i m e n t a l n e p o s t o p k e .

Povzetek kritike po-lewinskih konceptov akcijskega raziskovanja

L Akcijsko raziskovanje ni nova d r u ž b o ­ slovna p a r a d i g m a .

2. Akcijsko raziskovanje ni o b č e m e t o d o ­ loški pristop, ni podvrsta kakšnega o b č e m e t o ­ dološkega pristopa, sploh ni metoda v ožjem p o m e n u .

3. V okviru akcijskega raziskovanja velja pluralizem m e t o d in tehnik raziskovanja.

4. Akcijsko raziskovanje ni ne m e t o d a os­

vobajanja ne m e t o d a zasužnjevanja, ali bolje, j e e n o in drugo, as you like it. Še najbolj za- sužnjuje tiste, ki to " m e t o d o " uporabljajo (kot^

vsaka m e t o d a ) . Če jo uporabljajo p o svoji svo­

b o d n i odločitvi, so se svobodno odločili za sa- mozasužnjevanje.

T a uničujoča kritika rekonceptualizacije levvinskega pojma akcijskega raziskovanja pa n e p o m e n i , da zavračamo utemeljenost inter- pretativne p a r a d i g m e ; da odklanjamo kvalita­

tivno raziskovanje; ali da mislimo, da se v okviru akcijskega raziskovanja ne bi smelo ali moglo raziskovati po načelih intcrprctativnega raziskovanja. N a s p r o t n o , mislimo, da je akcij­

sko raziskovanje zelo p r i m e r e n okvir za tako raziskovanje.

OSNOVNA TEZA: AKCIJSKO RAZISKOVANJE JE NAČIN ORGANIZACIJE RAZISKOVANJA ZA PRAKTIČNO IPORABO

Akcijsko raziskovanje ni metoda v ožjem p o m e n u b e s e d e , a m p a k bolj način organizacije raziskovanja in praktičnega delovanja, način organizacije inoviranja in razvoja, ustvarjanja novih spoznanj in spreminjanja praktičnega delovanja. Osnova akcijskega raziskovanja je p o s e b e n funkcionalni o d n o s med raziskovalci in praktiki, p o d o b e n svetovalnemu odnosu.

Funkcionalni o d n o s p o m e n i odnos, ki naj pri­

pelje do določenega smotra, do rešitve p r o b l e ­ ma akterja, kakorkoli že. Raziskovalna m e t o d a tu ni vnaprej določena, ampak je odvisna o d narave p r o b l e m a . Vnaprej so določena le pričakovanja akterja, da bo z vključitvijo v ak­

cijsko raziskovanje nekako rešil svoj praktični problem, in pričakovanja raziskovalca, da b o prišel do novih spoznanj. D a pa bi bili ti smotri bolj zanesljivo doseženi, se raziskovanje, ki j e o b e n e m spreminjanje prakse, organizira na p o s e b e n način. Akcijsko raziskovanje je za raziskovalce asistirano spreminjanje p r a k s e (stand-by change), za praktike pa n a d z i r a n o raziskovanje (stand-by research).

Še najbolj smiselno bi lahko opredelili ak­

cijsko raziskovanje kot analogon razvojnega raziskovanja v industriji. T o p o m e n i , da j e v klasifikacijah ob fundamentalnih in aplikativ­

nih raziskavah poseben razred - prej to kot kaj drugega, s p o m e m b n o p r i p o m b o , da prihaja na področju človeških zadev pri razvojnem razi­

skovanju do fundamentalnih spoznanj in da p r i tej, sicer splošno uveljavljeni klasifikaciji, d e ­ janski kriterij ni temeljnost spoznanj, a m p a k

raziskovalni pristop, organizacijski okvir razi­

skovanja in način diseminacije in u p o r a b e spoznanj. Če se, naprej, vprašamo, kaj p o m e n i

"razvoj proizvoda" na področju ved o človeku, p r i d e m o do pojma n a m e r n e g a individualnega in družbenega spreminjanja. "Terapija", "sve­

tovanje", "učenje", "vzgoja", "usposabljanje",

" p o m o č " so oznake za to spreminjanje;

ugotovimo temeljno analogijo med temi spre- minjevalnimi pristopi in akcijskim raziskova­

njem: v o b e h primerih gre za funkcionalni o d n o s dveh strank, o d n o s , ki je teoretsko in metodično p o p o l n o m a odprt.

V kakšnem smislu je akcijsko raziskovanje poseben način organizacije raziskovanja, b o m o poskušali pojasniti ob ( d o b r o z n a n e m ) m o d e l u raziskovalnega postopka p o Ackoffu.

P o Ackoffu lahko pojmujemo sleherno ra­

ziskovanje, n e le akcijsko, kot enotnost dveh postopkov: postopka za reševanje p r o b l e m a in postopka komunikacije (ACKOFF 1966 (1953):

26; Ackoffovo s h e m o povzema tudi T o š 1988:

122). V sleherni raziskavi se pojavljajo štiri komunikacijske vloge: 1. uporabnik raziskave, 2. raziskovalec (znanstvenik), 3. opazovalec in

4. opazovanec. T o so vloge, ne osebe ali sku­

pine (organizacije, ustanove), kar p o m e n i , da lahko isto vlogo opravlja več oseb ali da ena oseba opravlja več vlog ali vse te vloge.

Komunikativne operacije so:

1. p r e n o s p r o b l e m a ,

2. priučevanje in n a d z o r opazovalcev, 3. stimulacija opazovancev,

4. odgovor opazovancev,

5. beleženje odgovorov in prenašanje p o ­ datkov,

6. poročanje o predlagani rešitvi problema.

Pri vsaki o d teh operacij ali faz lahko pride d o napak, ne le npr. pri beleženju in p r e ­ našanju odgovorov.

Operacije reševanja problema so (označu­

j e m o jih z malimi črkami, da se v simboličnem zapisu na sliki razlikujejo od komunikativnih operacij):

a. obstoj problema,

b. formulacija p r o b l e m a in načrtovanje m e t o d e za njegovo rešitev,

C. o d h o d v okolje, v k a t e r e m b o m o o p a z o ­ vali, ali njegova priprava,

d. zapisovanje podatkov, e. obdelava p o d a t k o v

f. izbira smeri akcije za reševanje p r o b l e ­ ma.

Raziskava torej poteka v fazah, ki si sledijo tako, kot kaže slika.

Slika: Diagramski model pozvcdbe (prirejeno po Ackoff 1966)

OPIS SLIKE

1. faza. Komunikacijski par: U P O R A B N I K - R A Z I S K O V A L E C

a. U P O R A B N I K ima problem in

1. p r e n e s e p r o b l e m R A Z I S K O V A L C U , tj., ga seznani z njim.

2 . faza. Komunikacijski par: R A Z I S K O V A ­ L E C - O P A Z O V A L E C

b . R A Z I S K O V A L E C načrta raziskavo 2. priučuje in nadzoruje O P A Z O V A L C A 3 . faza. Komunikacijski par: O P A Z O V A L E C - O P A Z O V A N E C

C. O P A Z O V A L E C poišče ali ustvari situacijo, ki omogoči opazovanje

3. ustvari stimulus za O P A Z O V A N C A ali o p ­ azuje že obstoječi stimulus

4. faza. Komunikacijski par: O P A Z O V A N E C - O P A Z O V A L E C

d. O P A Z O V A N E C , kakršen je, 4. odgovori O P A Z O V A L C U

5. faza. Komunikacijski par: O P A Z O V A L E C - R A Z I S K O V A L E C

e. O P A Z O V A L E C zapisuje odgovore in 5. p r e n a š a zapisane odgovore R A Z I S K O ­ V A L C U

6. faza. Komunikacijski par: R A Z I S K O V A ­ L E C - U P O R A B N I K

f. R A Z I S K O V A L E C obdela p o d a t k e in 6. poroča o rezultatih U P O R A B N I K U 7. faza.

g. U P O R A B N I K se odloči za s m e r akcije, s k a t e r o bo rešil p r o b l e m .

V akcijski raziskavi se pojavljajo iste vloge.

T u d i ni mogoče reči, da je za akcijsko razisko­

vanje v načelu značilna kakšna določena per­

sonalna ali institucionalna zasedba vlog, npr., da bi bil uporabnik hkrati raziskovalec ali po­

d o b n o ; lahko je, lahko pa tudi ne. Predstavljaj­

m o si, da izvaja raziskavo posameznik. Ni n e ­ mogoče in p o z n a m o p r i m e r e , npr. iz zgodovine psihologije, k o j e bil raziskovalec hkrati opazo­

valec, opazovanec in uporabnik rezultatov, tj., izvajal j e poskuse sam na sebi (npr. Ebbing­

h a u s ) . Še d a n e s ne mislimo, da ti poskusi zato ne bi bili znanstveni. N a t a n č n o je opisal teori­

jo, iz k a t e r e j e izhajal, hipoteze, postopek, re­

zultate in vse okoliščine, ki so spremljale poskus. Seveda ima tak postopek metodološke pomanjkljivosti, ki jih odpravimo, če o m e n j e n e

vloge personalno ločimo. A videli smo, da ima personalna ločitev vlog tudi svoje p o m e m b n e pomanjkljivosti, na primer motnje v k o m u n i ­ kaciji.

Razlikovanje (diferenciacija) vlog, tj., skup­

kov opravil (operacij), j e nujno za boljšo ča­

sovno in prostorsko porazdelitev dela. K o p a se te vloge personalno ločijo, ko pride do d e ­ litve dela m e d različne posameznike, skupine ali celo organizacije in se poveča časovna in prostorska (fizična in socialna) razdalja med različnimi vlogami in opravili, ki sestavljajo celovit raziskovalni ciklus, se zvečajo motnje v komuniciranju. Zveza med p r o b l e m o m , ki naj bi ga rešili s pomočjo raziskave, in razisko­

valnimi rezultati je vse rahlejša, tako da so v skrajni posledici rezultati irelevantni za rešitev problema.

Akcijsko raziskovanje je način, k a k o zmanj­

šati to časovno-prostorsko-socialno razdaljo m e d nosilci vlog v raziskovalnem procesu, raz­

daljo, ki vodi do vse slabše komunikacije, v procesu praktične dejavnosti pa do vse večjega o d p o r a do s p r e m e m b . Nima pa n a m e n a zabri­

sali te delitve vlog ali j e celo ukiniti.

T o opredelitev m o r a m o še dopolniti in se pri tem še vedno sklicujemo na dobrega, stare­

ga Ackoffa. Vloga uporabnika ("potrošnika", p o slov. prevodu Ackoffa) se n a m r e č v števil­

nih primerih hierarhično razcepi na n e p o ­ srednega uporabnika (naročnika), p o s r e d n e g a in končnega u p o r a b n i k a . " R e c i m o , da p o d p r e mestni šolski svet raziskavo o načinih vzgoje zaostalih učencev. Šolski svet je n e p o s r e d n i potrošnik (in tisti, ki odloča). Vsako odločitev, ki jo bo sprejel, b o d o izpeljali učitelji, to je posredni potrošniki. K o n č n o so prizadeti učenci in zato tudi končni potrošniki" (ACKOFF 1953; 1966: 50). V skladu z osnovnim načelom akcijskega raziskovanja bi bilo, da bi končne potrošnike po predstavnikih vključili v akcij- skoraziskovalno skupino kot e n a k o p r a v n e partnerje. Kadar to zaradi prostorskih, social­

nih in psiholoških ovir ni v celoti izvedljivo, naj b o d o vključeni zastopniki končnih u p o r a b n i ­ kov. Na ta način se prvotno dvopartitno part­

nerstvo (raziskovalec-uporabnik) s p r e m e n i v tripartitno (raziskovalec-neposredni u p o r a b n i k -končni u p o r a b n i k ) .

Akcijsko raziskovanje torej rešuje p r o ­ b l e m e družbenih skupin in skupnosti, kot so:

apatija, anomija, dezintegracija; o d p o r d o s p r e m e m b , do inovacij in razvoja; n e u s p o ­ sobljenost, n e k o m p e t e n t n o s t ; depriviranost, segregiranost in p o d o b n e . P o drugi strani p a rešuje p r o b l e m e znanosti, kot so trivialnost in praktična irelevantnost spoznanj, nevalidnost in neobjektivnost.

D E F I N I C I J A

V okviru akcijskoraziskovalnega pristopa lahko razlikujemo več različic ali podvrst. R a ­ ziskovanje v tej smeri j e r a z m e r o m a novo in se nadaljuje, zato tudi še ni mogoče abstrahirati značilnosti, ki naj bi bile skupne vsem t e m vrstam. Z a č a s n o pa pojem akcijskega razisko­

vanja še najbolj ustrezno opredeljuje Cunning­

h a m (1976). Akcijsko raziskovanje je "razi­

skovanje,

l . k i ga izvajajo člani organizacije o b p o ­ moči zunanjih svetovalcev, vsi skupaj pa ses­

tavljajo akcijsko raziskovalno skupino;

2. kjer člani sodelujejo tako pri raziskovan­

ju kot pri akciji;

3. ki poudarja p o m e n skupinske d i n a m i k e in družbenih sil, ki spodbujajo ali zavirajo sku­

pinsko delovanje;

4. k a t e r e g a n a m e n je s p r e m e n i t i vedenje, v tem procesu pa si sledijo načrtovanje, izvajanje in evalvacija."

Za p o s a m e z n e podvrste akcijskega razisko­

vanja ta ali ona točka te definicije m o r d a ne drži. T a k o na primer uvrščajo n e k a t e r i k akcij­

skemu raziskovanju tudi raziskovalno-svetoval- no spremljanje individualnega ravnanja (gl.

KRIMS1989), torej postopek, pri k a t e r e m s o d e ­ lujeta le dve osebi, svetovalec in svetovanec.

Z a bistveno značilnost akcijskega raziskovanja imajo n a m r e č raziskovalno spremljanje akcije v "akcijskoraziskovalni spirali", to je s p r e m ­ ljanje v zaporedju faz načrtovanja, akcije, eval- vacije in načrtovanje novega koraka. Postulat skupinskosti akcijskega raziskovanja izvira iz Levvinovega spoznanja, da j e ravnanje odvisno od skupinskih norm, zato lahko pride do s p r e ­ m e m b le, če se spremenijo skupinske n o r m e oz. skupinski kontekst individualnega rav­

nanja. Očitno p a JKï, da to ne velja za vse vrste P r i m a r n i s m o t e r akcijskega raziskovanja je

reševanje socialnih in razvojnih problemov skupnosti in organizacij; sekundarni smoter je znanstveno spoznavanje.

SPREMINJANJE PRAKSE: RAZVOJ DEJAVNOSTI ALI ORGANIZACIJ

Akcijsko raziskovanje rešuje p r o b l e m p r e - našanja znanja v prakso, to je spreminjanja praktičnega ravnanja pod vplivom novih spoz­

nanj. Z n a n o j e , da spreminjanje ravnanja ni ne s a m o d e j e n n e lahek proces, da j e nasprotno proces, ki se srečuje s številnimi težavami, poskusi spreminjanja pa so pogosto neuspešni.

Akcijsko raziskovanje naj bi omogočalo in olajšalo:

- vpeljevanje (implementacijo) inovacij, izboljševanje prakse,

- prevladovanje o d p o r o v do s p r e m e m b , - p r e n a š a n j e znanja v prakso, u p o r a b o znanja,

- usmerjanje praktične dejavnosti,

- učenje in usposabljanje za nove načine dela,

- izboljševanje institucionalne klime.

ZNANSTVENO SPOZNAVANJE: OBLIKOVANJE TEORETIČNIH MODELOV

Akcijsko raziskovanje ni zgolj način pre­

našanja znanja v prakso, spreminjanja prak­

tičnega ravnanja pod vplivom novih spoznanj, a m p a k je tudi proizvajanje novih spoznanj. O b implementaciji pride n a m r e č raziskovalec v tesen stik s praktičnim ravnanjem, tako da lahko " m i k r o s k o p s k o " preiskuje okoliščine in pogoje ravnanja ter pride tako do podatkov in spoznanj, ki mu jih drugi pristopi ne omogoča­

j o . Akcijsko raziskovanje naj bi omogočalo in olajšalo:

- odkrivanje praktičnih p r o b l e m o v in p o ­ t r e b ,

- odkrivanje rešitev praktičnih problemov, - odkrivanje novih, ustreznejših načinov dela,

- izboljšanje relevantnosti spoznanj,

- celostno spoznavanje prakse in okoliščin, v katerih p o t e k a .

vedenja in d a je vedenje mogoče spreminjati tudi zunaj skupin, v p a r n e m svetovalnem od­

nosu. Kljub temu pa m e n i m o , da je v večini p r i m e r o v v obravnavo ( = raziskavo in spre­

minjanje) nujno vključiti celoten skupinski kontekst. Omenili smo tudi, da naj bi bili v akcijskoraziskovalno skupino vključeni tudi predstavniki ali zastopniki končnih u p o r a b n i ­ kov.

Posebnosti organizacije akcijske raziskave:

a. S k u p n e :

L k o n t i n u i r a n dolgotrajen n e p o s r e d e n stik m e d uporabniki in raziskovalci pripelje k zmanjšanju časovne-prostorske-socialne dis­

tance, boljšem razumevanju konteksta;

2. k o n t i n u i r a n a izmenja kratkih ciklov akcija-evalvacija-načrtovanje-akcija pripelje k p o s t o p n e m u spreminjanju, ki omogoča prila­

gajanje na s p r e m e m b e , in do minucioznega odkrivanja vzorcev ravnanja in mišljenja.

b. Kot raziskave:

L Raziskovalno spremljanje celotnega ci­

kla načr tova nj e-izvedba-opazovanj e-r efl eksij a 2. S p r o t n o k o n t i n u i r a n o p o v r a t n o s p o ­ ročanje podatkov o stanju organizacije in učin­

kih dejavnosti

3. Sprotna kritična refleksija delovanja 4. Participacija akterjev pri raziskovanju C. Kot akcije:

L Aktiviranje potencialnih akterjev in p o m o č pri samoorganiziranju

2. A k t e r se sam odloči za s p r e m e m b e in sprejme odgovornost za akcijo, brez vsiljevanja in manipuliranja

3. Pospeševanje sodelovanja p r i z a d e t i h s skupinskim delom in prevladovanje ovir spre­

minjanju

4. Participacija raziskovalcev pri akciji.

S T R A M v ODNOSU

Iz Ackoffove opredelitve vlog v raziskoval­

n e m procesu j e razvidno, da sta "raziskovalec"

in " u p o r a b n i k " vlogi. T a k a opredelitev pušča o d p r t o vprašanje o nosilcih vlog, o personalni ali organizacijski zasedbi teh vlog.

T o p o m e n i , da ti vlogi lahko opravlja e n nosilec (oseba, skupina, organizacija), lahko pa vsako drug nosilec. Če ima o b e vlogi isti nosilec, lahko tako raziskovanje imenujemo

"samoraziskovanje". Če sprejmemo, da gre pri u p o r a b i raziskovalnih rezultatov za praktično ( n e teoretsko) u p o r a b o in če se u p o r a b a cik­

lično izmenjuje z raziskovanjem in evalvacijo, tedaj je samoraziskovanje p o s e b e n p r i m e r ak­

cijskega raziskovanja. Samoraziskovanje j e torej legitimna vrsta akcijskega raziskovanja.

N e d v o m n o pa ima taka organizacija razisko­

vanja svojevrstne metodološke implikacije i n j e

PRIMERJAVA MED NAVADNIM EMPIRIČNIM IN AKCIJSKIM RAZISKOVANJEM j

lahko p r o b l e m a t i č n a . Ključna k o m p o n e n t a akcijskega raziskovanja je n a m r e č raziskovalno -teoretska refleksija praktičnega delovanja, tj., osvetlitev delovanja iz drugega (ali širšega) referenčnega okvira, kot je okvir delujočih.

Čeprav ne izključujemo možnosti sofisticirane samorefleksije pri posameznikih, m e n i m o , d a v večini p r i m e r o v velja pravilo: " P o t r e b n a sta dva, d a vidita e n e g a . " D r u g a možnost j e , d a pride do delitve raziskovalnih in akcijskih vlog v sami akcijski skupini, do nekakšnega dile- tantskega ali a m a t e r s k e g a raziskovanja in teoretiziranja m e d ljudmi, ki za ta opravila niso posebej usposobljeni in se v prvi vrsti us­

merjajo k praktičnim ciljem. T u d i take oblike akcijskega raziskovanja n e gre vnaprej zavrniti, a m p a k zasluži obravnavo kot oblika skupinske samorefleksije, pri č e m e r nas zanima njen doseg, in kot "laična metodologija".

N o b e n e g a od t e h načinov, ki ju torej lahko pogojno o b r a v n a v a m o kot posebna primera akcijskega raziskovanja, pa ne b o m o imeli za njegovo tipično ali čisto obliko. Poleg vprašan­

ja usposobljenosti za raziskovalno delo in teo­

retsko refleksijo se pojavlja tudi vprašanje odgovornosti za p r a k t i č n e rezultate na eni strani in za spoznavne na drugi. Sodimo, d a gre pri raziskovalcu na eni strani in praktično dejavnem u p o r a b n i k u na drugi za neuskladljivi odgovornosti, za odgovornosti do drugih kon­

tekstov. Z a t o b o m o kot idealno tipsko obliko akcijskega raziskovanja privzeli tisto, ki jo p o - stulira C u n n i n g h a m o v a definicija, to je obliko, pri kateri sta vlogi raziskovalca in uporabnika p e r s o n a l n o ločeni. Pri akcijskem raziskovanju n a s t o p a t a dve stranki, raziskovalci in u p o ­ rabniki (lahko hierarhija u p o r a b n i k o v ) , ki sto­

p a t a v medsebojni o d n o s .

POGOJI ODNOSA

Akcijskoraziskovalni o d n o s se vzpostavi p o d naslednjimi pogoji:

1. P r e d p o s t a v k a vzpostavitve akcijskorazis­

kovalnega o d n o s a j e obstoj d r u ž b e n o deflnira- nih, ločenih vlog raziskovalca-znanstvenika ali strokovnjaka-svetovalca na eni strani in prakti- ka-akterja na drugi. Vsak od njiju je avtono­

m e n in zavezan svojemu poslanstvu in svoji etiki ter o d g o v o r e n bodisi za praktični izid d e ­ lovanja bodisi za znanstvenost spoznanj. T a

predpostavka ni izpolnjena, če vlogi razisko­

valca in akterja nista ločeni, oziroma, če niso zagotovljeni pogoji nepristranskega razisko­

vanja.

2. A k t e r mora biti pripravljen prevzeti o d ­ govornost za delovanje, oziroma, obstajati mora verjetnost, da se bo o b p o m o č i aktiviral in prostovoljno prevzel odgovornost. T a pogoj ni izpolnjen, če j e dejavnost vsiljena, če akter ostane pasiven ali če se upira posegu razisko­

valcev ali svetovalcev.

3. A k t e r m o r a sprejeti, da so raziskovalni poseg, dolžnost, da s a m sodeluje pri razisko­

vanju, in pravica, da raziskovalec sodeluje p r i praktičnem odločanju, legitimni. Raziskovalec pa m o r a sprejeti, da so legitimne akterjeva končna pristojnost za praktično u k r e p a n j e , akterjeva pravica, da sodeluje pri raziskovanju, in dolžnost, da s a m sodeluje pri p r a k t i č n e m delovanju.

4. P r e d z a č e t k o m delovanja sklenejo a k t e r ­ ji in raziskovalci akcijskoraziskovalni pakt, ki vsebuje poleg pristanka na pogoje iz točke 3 še druge pogoje, ki so po presoji relevantni v konkretni situaciji.

OSNOVNA NAČELA AR

1. htočasiiost procesov usposabljanja, prak­

tičnega delovanja in raziskovanja. Akcijsko raziskovanje služi usposabljanju, reševanju praktičnih p r o b l e m o v in raziskovanju; ti trije procesi potekajo v njegovem okviru. Procesi se prepletajo, vendar jih je treba razlikovati in v skladu z okoliščinami p o potrebi tudi časovno ločiti ter posvetiti p o s e b n e sestanke u s p o s a b ­ ljanju, p o s e b n e zbiranju in analizi empiričnih p o d a t k o v in p o s e b n e p r a k t i č n e m u odločanju in načrtovanju, tako kot predvidevajo posa­

mezni proceduralni modeli (gl. spodaj).

2. Ključni pomen odnosa in skupinskega pro­

cesa. Pri akcijskem raziskovanju je n e p o s r e d e n in tesen o d n o s med akterjem in raziskovalcem oziroma ustrezno potekajoč skupinski proces ključen za raziskovanje in praktično delovanje.

Bistvena za ta o d n o s ali proces je razgradnja o b r a m b n e g a vedenja v dvosmerni komunikaci­

ji, v vzdušju zaupanja. Na ravni raziskovanja se s t e m minimalizirajo popačenja percepcije, prikrivanje in zavajanje, o d p r e se pogled na

multiple perspektive in tako poveča veljavnost in objektivnost podatkov. Na ravni spremi­

njanja pa se minimalizirajo odpori do spre­

m e m b in poveča aktivna pripravljenost za spreminjanje.

3. Ekološko (naturalistično) delovanje v na­

ravnem okolju z najmanjšim možnim vpletan­

jem - spoštovanje kulture skupnosti. Akcijske raziskave potekajo v okoljih, kjer posamezniki in skupine žive in/ali delujejo, npr. v lokalnih skupnostih, formalnih službah, volunterskih organizacijah ipd. Zunanji raziskovalci-sveto- valci se vključijo na željo akterjev, z njihovim p r i s t a n k o m in p o sklenitvi akcijskorazisko- valnega p a k t a . Pri svojem delovanju spoštujejo kulturo skupnosti in organizacije ter podpirajo le tiste s p r e m e m b e , za katere se odločijo sami člani organizacije. Akcijsko raziskovanje ni združljivo z nasilnimi posegi v skupine in or­

ganizacije od zunaj ali od zgoraj z n a m e n o m , da bi jih reformirali in reorganizirali proti nji­

hovi volji.

4. Načelo proaklivnosti (aktiviranja). Načelo spoštovanja kulture organizacije ne izključuje proaktivnega delovanja ali aktiviranja članov organizacije. V primerih, ko je skupnost ali organizacija apatična, anomična, nepovezana in pasivna, si lahko raziskovalci in svetovalci prizadevajo, da j o vzbudijo in povežejo, tako da lahko artikulira svoje p r o b l e m e in da lahko njeni člani sami prevzamejo odločanje o svojih zadevah. Zunanji svetovalci in raziskovalci podpirajo proces samoorganizacije, ne vsiljuje­

j o pa svojih predstav in vrednot.

5. Načelo obojestranske koristi. Akcijsko raziskovanje se izvaja tako, da imata obe strani korist: akterji dobijo p o m o č pri reševanju praktičnih problemov in pri usposabljanju, ra­

ziskovalci pa pridejo d o podatkov in novih spoznanj. Akcijsko raziskovanje ni združljivo z enostranskim izkoriščanjem akterjev in njihove dejavnosti kot vira podatkov, kot anketarjev ali kot "poskusnih zajčkov" raznih reformnih prizadevanj; p o drugi strani pa tudi ne z izko­

riščanjem raziskovalcev kot kritja za razne sa­

movoljne odločitve.

ZiNAČILNOSTI ODNOSA (SKUPINSKA ALI SKUPNOSTNA DINAMIKA)

Poudarili smo že, da so medosebni odnosi v akcijskoraziskovalni skupini " m o t o r " akcijske­

ga raziskovanja. Na kratko bi jih lahko označili kot take odnose, ki vodijo do vzdušja z a u p a n ­ ja, ter s t e m d o večje objektivnosti raziskovan­

ja in d o motivacije za sodelovanje ter tako d o uresničevanja praktičnih ciljev. Naj prav na kratko, v obliki tez, o p i š e m o značilnosti o d n o ­ sov, ki jih skušamo doseči v akcijskoraziskoval­

ni skupini.

a. Načela:

- d e m o k r a t i č n o vodenje, - dvosmerno komuniciranje, - vzdušje zaupanja, neogrožanja, - preskušanje novega vedenja, - preverjanje realnosti, - skupinsko odločanje.

b. Učinki skupinskega dela:

- " V e č glav več v e " . R e z u l t a t e lahko p r o ­ učimo z več vidikov.

- Skupina omogoča sodelovanje različnih podskupin (vertikalno in horizontalno).

- Razvije se akceptiranje, zaupanje, obču­

tek varnosti in osebne vrednosti.

- Omogoča odkrit pogovor.

- Pritisk v obliki recipročnih pričakovanj v odnosu d o skupnih odločitev.

C. Dobro delujoča skupina (po Lakinu):

1. Posameznik čuti p r i p a d n o s t skupini - a ne izgubi avtonomije.

2. Posameznik se zaveda, da sooblikuje pravila ravnanja - ne občuti jih kot zunanja pravila, ki se jim m o r a podrejati.

3. L a h k o n e p r e s t a n o preverja realnost, upravičenost - ne predaja se nekritično skupin­

skim iluzijam.

4. L a h k o svobodno izraža svoja občutja - ne s a m o tista, ki jih odobravajo drugi.

5. Svobodno misli in izraža svoje misli - skupina ga ne posiljuje.

6. L a h k o vpliva na dogajanje v skupini - vendar ne manipulira, ni manipuliran.

7. L a h k o se preskusi v različnih vlogah - n e zakrkne v eni sami.

8. L a h k o dobi uvid v lastne pomanjkljivosti - ne da bi zgubil zaupanje vase.

PROIZVODNI PROCESI V OKTIRU AKCIJSKEGA RAZISKOVANJA

Akcijsko raziskovanje obsega tri proiz­

vodne procese: raziskovanje ali proces spozna­

vanja in refleksijo praktičnega delovanja, praktično odločanje in delovanje ter usposab­

ljanje ali proces pridobivanja novih vrednot, znanj in veščin. Procese usposabljanja in prak­

tičnega odločanja in delovanja tu samo o m e ­ njamo. Nekoliko podrobneje obravnavamo le osnovne značilnosti raziskovalnega procesa v okviru akcijskoraziskovalnega odnosa.

1. Raziskovalni p r i s t o p

V okviru akcijskega raziskovanja ima v splošnem naslednje značilnosti:

- Dvozankovni model raziskovanja. Podatki in spoznanja v okviru akcijskega raziskovanja strežejo hkrati dvema n a m e n o m a : n e p o ­ s r e d n e m u usmerjanju praktičnega delovanja in gradnji teorije. Z drugimi besedami: razisko­

valno p o v r a t n o sporočilo poteka p o dveh zan­

kah, p o prvi teče nazaj v prakso, po drugi v teorijo. M e d t e m ko se je akcijsko raziskovanje v nasprotju z Levvinovim pojmovanjem izrodilo v postlewinski tradiciji v zgolj svetovalno in didaktično raziskovanje, so pristaši kritične teorije v svoji rekonceptualizaciji tega pristopa spet poudarili njegovo spoznavno vlogo in prispevek, ki naj bi bil vsaj enak prispevku ba­

zičnih raziskav.

- Pluralizem m e t o d . V okviru akijsko- raziskovalnega pristopa, ki je v osnovi posebne vrste o d n o s m e d raziskovalcem in uporabni­

k o m raziskovalnih spoznanj, je mogoče rabiti najrazličnejše o b č e m e t o d o l o š k e pristope, me­

t o d e in t e h n i k e . Kakšen metodološki pristop b o rabljen, je odvisno od narave problema, od okoliščin, pa tudi od preferenc in nazorov ra­

ziskovalca in u p o r a b n i k a . N o b e n a značilnost akcijskoraziskovalnega o d n o s a ne zahteva av­

tomatično u p o r a b e določene m e t o d e .

- Spoznavne p r e d n o s t i situacije. Akcijsko raziskovanje j e sicer o d p r t o za vse m e t o d e , v e n d a r ustvarja p o s e b n o situacijo, katere značilnosti j e v r e d n o izkoristiti za doseganje spoznavnih ciljev. M e d raziskovalno relevan­

tne posebnosti akcijskoraziskovalnega odnosa sodijo:

- m o ž n o s t spremljanja procesa delovanja in ne le registriranja trenutnega stanja;

- možnost registriranja raznolikih izkušenj in referenčnih okvirov, saj j e akcijskorazisko- valna skupina sestavljena iz predstavnikov raz­

ličnih podskupin, sektorjev organizacije ali skupnosti;

- motivacijska vrednost p r o b l e m a , stiske:

akterji se nahajajo v problemski situaciji, zara­

di česar so tudi sklenili z raziskovalci pakt o pomoči, to pa p o m e n i , da so motivirani sode­

lovati pri rešitvi problema, to sodelovanje p a obsega med drugim tudi zbiranje in analizo podatkov oziroma raziskovalno refleksijo;

- k o n k r e t n o s t p r o b l e m a , n e p o s r e d n o s t d o ­ življanja: problemska situacija, v kateri akterji so, je konkretna, nujna, doživljanje akterjev n e p o s r e d n o , se pravi, da lahko raziskovalec pride d o nenavadno neposrednih podatkov;

- možnost praktičnega poskusa in evalva- cije: raziskovalec ima možnost, da takoj p r e ­ skusi ustreznost alternativnih smeri delovanja, akterji pa na osnovi rezultatov evalvacije prila­

gajajo naslednje praktične korake, kar p o m e n i , da lahko zanesljiveje in varneje krmilijo p r a k ­ tično akcijo;

- možnost raziskovanja celostne situacije:;

p o m e m b n a spoznavna prednost akcijskega rar ziskovanja je, da j e mogoče opazovati doga­

janje v kontekstu, celotno časovno-prostorsko- socialno situirano dogajanje;

- naravnost situacije: raziskovanje p o t e k a v n a r a v n e m "ekološkem" kontekstu po logiki, ki j o zahteva vpetost akterjev v dani kontekst, in ne zunaj njih kot laboratorijsko raziskovanje, zato je bolj realistično;

- odkrivanje pravil ravnanja, pravil vzdrže­

vanja sistema in implicitnih teorij; če n e p o s ­ redno spremljamo delovanje, lahko odkrijemo zakonitosti, po katerih se odvija ravnanje, na­

prej pravila ravnanja, ki obstojajo kot socialne n o r m e , implicitne teorije akterjev o ravnanju, in jih soočimo z deklariranimi teorijami.

2. Metode

- Sekvenčna analiza. Akcijsko raziskovanje poteka kot proces, v k a t e r e m se izmenjujejo faze načrtovanja, akcije in evalvacije oziroma refleksije. T o p o m e n i , da potekajo raziskoval­

no analitske dejavnosti ciklično v sekvencah.

Fazi odločanja in praktične akcije sledi faza analize, katere rezultat je priporočilo za nov akcijski korak. Analiza izvršene akcije vsebuje

evalvacijo in/ali refleksijo. Pri evalvaciji gre za o c e n o uspešnosti akcije in registriranje t e r o c e n o zaželenosti njenih intendiranih in nein- tendiranih posledic, pri refleksiji pa za "zagle- d a n j e " posledic v kontekstu, kot nastale nove situacije in za eksplikacijo teoretskega p o m e n a nove situacije. Pri evalvaciji odgovarjamo bolj na vprašanje, ali je bilo naše dejanje uspešno glede n a cilje, ki s m o si jih zastavili, pri r e ­ fleksiji pa bolj na vprašanje, kaj pravzaprav p o m e n i to, kar s m o storili. Akcijsko raziskavo kot raziskavo sestavlja zaporedje analitičnih epizod, katerih vsaka p o m e n i širjenje in bolj ali manj obsežno rekonceptualizacijo prvotne­

ga teoretskega m o d e l a .

- Študija p r i m e r a , historična rekonstrukcija p r i m e r a . Akcijsko raziskovanje se odvija kot študija posameznega primera. V okviru akcij­

ske raziskave se lahko izvedejo različne an­

ketne in p o d o b n e raziskave, ki dajejo p o d a t k e , ki naj bi bili reprezentativni za različne p o p u ­ lacije. T o d a akcijska raziskava kot celota j e v e d n o "raziskava o raziskavi", raziskava o p o t e k u raziskovalnega sodelovanja z uporabni­

k o m . V tem smislu j e vedno študija primera in sicer rekonstrukcija procesa delovanja in razi­

skovanja. A n k e t n a raziskava o značilnostih odvisnikov od drog sama zase ni akcijska. J e pa lahko del akcijske raziskave, ki proučuje delovanje projektne skupine za p o m o č odvisni­

kom. Poročilo o akcijski raziskavi j e opis p o t e ­ ka p o s a m e z n e zakljčene d r u ž b e n e akcije.

- Triangulacija. V okviru akcijske raziskave naj bi zagotovili, da se v vsaki analitski sekven­

ci izrazijo zorni koti obeh ali vseh treh sodelu­

jočih partnerjev: raziskovalca, n e p o s r e d n e g a u p o r a b n i k a (akterja) in končnega u p o r a b n i k a (stranke). T o p o m e n i , da j e treba v postopek raziskovalne refleksije vpeljati sistematično izražanje vseh treh zornih kotov, bodisi z n e ­ p o s r e d n o navzočnostjo predstavnikov vseh treh strani ali prek podatkov o njihovih sta­

liščih in doživljanju.

- U p o r a b a različnih m e t o d . Ž e v izhodiščni opredelitvi akcijskega raziskovanja s m o zatrdi­

li, da j e akcijskoraziskovalni o d n o s zgolj okvir, ki dopušča oba občemetodološka pristopa, o b - jektivistično-behaviorističnega in interpretativ- no-razumevajočega, ter rabo različnih metod, pri čemer ni izključena u p o r a b a e k s p e r i m e n t a .

Ker p a j e akcijska raziskava vedno študija primera praktičnega odločanja in delovanja, so v njenem okviru p o s e b n o p r i m e r n e m e t o d e opazovanje z udeležbo, intervju, skupinska razprava, proučevanje dokumentov, in p r o u č e ­ vanje materialnih in nematerialnih proizvodov kot elementov kulture skupine.

3. Tehnike

Kar velja za m e t o d e , velja tudi za razisko­

valne tehnike. M e d njimi naj o m e n i m o nekaj tistih, ki se opirajo zlasti na dejstvo, da gre p r i akcijskem raziskovanju za tesno interakcijo m e d raziskovalci in uporabniki.

- Dnevnik. Pisanje raziskovalnega dnevnika j e osnovna "tehnika". V dnevnik ne zapisuje­

m o le zunanjih dogodkov, a m p a k tudi svoje doživljanje in doživljanje sodelujočih in svoje razmišljanje ter razmišljanje drugih (konceptu- alizacije, razlage, laične teorije, interpretacije).

Priporočljivo je, da več sodelujočih piše svoje osebne dnevnike, tako da lahko o b sekvenčnih analizah primerjajo svoje opažanje in doživl­

janje posameznih dogodkov.

- Anekdotska tehnika. Zapisovanje dogod­

kov, zanimivih interakcij in drugih opažanj in doživetij je v okviru akcijskega raziskovanja p o m e m b n a in nikakor n e postranska tehnika.

Posebni tehniki v okviru a n e k d o t s k e t e h n i k e sta tehnika kritičnih dogodkov in tehnika stalnega primerjanja. Ti tehnike ne vključujeta le popisovanja dogodkov, ampak že tudi o b d e ­ lavo teh popisov vse d o koncpetualizacije in oblikovanja teoretskih modelov.

- T e h n i k a kritičnih d o g o d k o v (FLANAGAN 1954). T a tehnika zahteva, da se defluirà kri­

tični dogodek, nato p a opiše vrsta takih d o ­ godkov. Kritični dogodki so dogodki, ki lahko p o m e m b n o vplivajo na nadaljni potek interak­

cije in na doseganje ciljev delovanja ali dogod­

ki, ki jih akterji označijo kot p r o b l e m a t i č n e . Opise teh dogodkov klasificiramo p o nasled­

njem postopku. Najprej razpravljamo o p o d o b ­ nostih in razlikah m e d njimi, n a t o pa j i h poskusno razvrstimo glede na različne ravni abstraktnosti ali p o kakšnih drugih kriterijih.

V neki raziskavi so na ta način "destilirali"

vzgojna načela, ki jih dejansko uveljavljajo vzgojitelji pri delu z otroki.

- T e h n i k a stalnega primerjanja d o g o d k o v (GLASER, STRAUSS 1976). Pri tej tehniki g r e v

bistvu za stopnje v procesu, ki naj pripelje k teoretskim k o n c e p t o m . Osnovno gradivo ses­

tavljajo opisi p o s a m e z n i h dogodkov ali pri­

merov. T e d o g o d k e najprej poskusno klasifici­

r a m o v nekaj kategorij, n a t o pa vsak d o g o d e k primerjamo z vsakim drugim in zapišemo vtise o p o d o b n o s t i h in razlikah. D o d a m o nove kate­

gorije, če prve ne zadoščajo. T a k o ustvarimo čimveč kategorij, ki jih n e p r e s t a n o primerja­

mo, dokler n e d o s e ž e m o " t e o r e t s k e nasičeno­

sti", ko ni mogoče več tvoriti novih kategorij.

N a t o o p i š e m o kategorije in iz teh opisov izve­

d e m o hipoteze za nadaljnje preverjanje.

- Simulacija. T e h n i k e simulacije vključujejo različne simulacijske igre, igre, s katerimi se v manjšem merilu ponazarjajo družbeni procesi, delovanje organizacij in realne interakcije, da bi jih laže proučevali. H k r a t i so simulacijske igre učinkovita tehnika učenja in usposablja­

nja. O d igre vlog se razlikujejo zlasti po tem, da se v njihovem okviru n e igrajo le posa­

m e z n e vloge, a m p a k se ponazori celostni si­

stem vlog, na p r i m e r celotna ustanova, druž­

beni subsistem, država ali m e d n a r o d n a skup­

nost. P o s e b n a tehnika je računalniška simu­

lacija, ki omogoča sistematično spreminjanje značilnosti sistema in preskušanje njegovega delovanja p o d različnimi predpostavkami.

- U p o r a b a videa. Video omogoča, da aktu­

alno dogajanje p o s n a m e m o , p o t e m pa posnet­

ke predvajamo, tako da jih lahko komentirajo sami udeleženci. T a k o p r i d e m o do zanesljive­

ga gradiva dveh vrst: do zapisa dogajanja na videu in d o različnih opisov tega dogajanja, opisov, ki odražajo različna doživljanja in živ­

ljenjsko situacijo akterjev. Poleg tega lahko akterji te opise primerjajo in komentirajo.

- D r a m a t s k a uprizarjanja. M e d t e m ko je pri simulaciji p o u d a r e k bolj na " m e h a n s k i h "

vidikih delovanja sistema (pretok informacij, ovire pri komuniciranju, kopičenje primerov ipd.) se pri različnih dramatskih uprizarjanjih bolj poudarijo ekspresivni vidiki, izražanje čus­

tev, konflikti ipd. T u nas n e zanima toliko ka- tartična in terapevtska funkcija teh uprizarjanj kot raziskovalna funkcija: omogočajo nam od­

kriti značilnosti doživljanja različnih akterjev.

Še enkrat p o u d a r i m o , da to niso kakšne p o s e b n e tehnike akcijskega raziskovanja, am­

pak spadajo v splošni metodološki arzenal v

družbenih vedah, so pa posebej p r i m e r n e za u p o r a b o v okviru akcijskega raziskovanja.

PROCEDLRALM MODELI

Prav na kratko b o m o povzeli dva taka modela.

a. P r o c e d u r a l n i model B . C u n n i n g h a m a (1976). Po tem modelu p o t e k a akcijsko razis­

kovanje v treh sekvencah (fazah): faza razvoja skupine, faza raziskovanja in faza akcije. V fazi razvoja skupine pridejo raziskovalci v stik z organizacijo in vstopijo vanjo, oblikuje se akcijskoraziskovalna skupina, oblikujejo se cilji te skupine, skupina se usposobi za razisko­

vanje in delovanje, na koncu te faze pa se sklene raziskovalna p o g o d b a . P o Cunningha- mu lahko kdorkoli v organizaciji začne akcij­

skoraziskovalni proces, toda če hoče, da bo pri tem uspešen, mora biti o s e b n o zainteresiran za raziskovanje procesov v organizaciji in za nji­

hovo spreminjanje. Z a t o je lahko p o b u d n i k za tako raziskovanje član organizacije, ki se iden­

tificira s problemi in razpoloženji zaposlenih, nezadovoljna skupina, posameznik, vodstvo samo ali zunanji svetovalec. V vsakem p r i m e r u pa mora vodstvo podpreti projekt. T o je nujni pogoj za nadaljevanje dela. P r e d e n se n a d a ­ ljuje delo, je treba dobiti tudi p o d p o r o drugih članov organizacije, ki so zainteresirani za rešitev problema in za razvoj. V organizaciji morajo obstojati posamezniki ali skupine, ki so se pripravljeni aktivno angažirati pri spremi­

njanju. Če te zavzetosti ni, položaj ni zrel za delovanje in problem, ki so ga navedli, m o r d a sploh ni p o m e m b e n . (To se povsem sklada z našim pojmovanjem akcijskoraziskovalnega o d n o s a ) .

V idealnem primeru b o d o akcijskorazisko­

valno skupino sestavljali vsi tisti člani orga­

nizacije, ki so na takem položaju, da lahko pobudijo akcijo, in vsi, ki so dolžni izvajati p r e ­ dlagane u k r e p e . V e n d a r je članstvo v skupini prostovoljno, zato je treba prej preskusiti pri­

pravljenost posameznikov za sodelovanje, njim pa, ki se odločijo sodelovati, pojasniti m e ­ todologijo in načela akcijskega raziskovanja.

Z a č e t n o obdobje v razvoju skupine je na­

menjeno oblikovanju ciljev projekta, pri č e m e r j e treba zagotoviti vsestransko obravnavanje vseh stališč in konsenzualno definiranje ciljev

skupine. C u n n i n g h a m poudarja, da je bolje, da skupina sploh ne definira ciljev, kot da jih ne definira u s t r e z n o . Z a t o dodaja osnovna pravila za definiranje ciljev: fleksibilnost, p o m e m b ­ nost, dosegljivost, legitimnost. Skupina mora nekaj časa posvetiti usposabljanju za koopera­

tivno in učinkovito raziskovanje in praktično delovanje. D a bi v skupini dosegli p r i m e r n o raven kooperativnosti, naj bi spoštovali naslednja načela: odprtost za spreminjanje ustaljenih p o s t o p k o v in izražanje kritičnih mnenj, reflektiranje skupinskih procesov in aktivnosti, eksperimentiranje z novimi vedenji in lastno usposabljanje.

Sklepno dejanje prve faze je sklenitev d o ­ govora ali p o g o d b e o izvedbi akcijskorazisko­

valnega projekta in delu akcijskoraziskovalne skupine. Pogodba se sklepa med najbolj odgo­

vornimi predstavniki naročnika in izvajalca;

potrditi j o mora najvišji organ v organizaciji.

Vsebuje naj določila o ciljih projekta in priča­

kovanjih od njega in o konkretnih pogojih iz­

v e d b e projekta in dela skupine.

C u n n i n g h a m poudarja, da proces razvoja skupine ni nikdar k o n č a n , da pa pride trenu­

tek, ko se želi skupina lotiti raziskovanja.

Opredelitev p r o b l e m a je po njem najpomemb­

nejša faza v okviru raziskovalnih prizadevanj.

Pri opredelitvi p r o b l e m a je treba upoštevati poglede vseh članov akcijskoraziskovalne sku­

pine na stanje v organizaciji. P r o b l e m e je treba definirati o p e r a c i o n a l n o . Skupino je treba o p ­ ozoriti na različne vire in tehnike zbiranja in­

formacij, poleg tega pa j e treba izdelati tudi nove instrumente, ki ustrezajo specifičnostim situacije. P o d a t k e naj analizira skupina sama, saj je to s skupinskodinamičncga vidika p o ­ m e m b n o opravilo. Z a r a d i soočenja s stvarnost­

j o pride do o b r a m b n i h reakcij. Svetovalec naj bi poskrbel za ustvarjanje neogrožujočega vzdušja in reflektiral skupinski proces. O b koncu te faze postavimo "akcijske hipoteze", m o ž n e rešitve problemov organizacije in sred­

stva reševanja.

V fazi akcije u p o r a b i m o raziskovalne rezultate, kar p o m e n i , da definiramo akcijo, izdelamo načrt akcije in ga izvedemo (imple­

m e n t i r a m o ) . P o opravljeni raziskavi j e nevar­

nost, da dobi skupina občutek, da je končala delo; v e n d a r pa je n a m e n akcijskoraziskovalne

skupine praktično ukrepanje. V akcijski fazi skupina določi cilje akcije, kot izhajajo iz razis­

kovalne faze. Cilji morajo biti definirani tako, da mobilizirajo in motivirajo člane. N a t o izde­

la konkreten, operacionaliziran načrt akcijskih korakov. V fazi implementacije se ta načrt iz­

vede. N a koncu p a se akcijo evalvira. - V akcij­

ski raziskavi si tako slede ciklus načrtovanja, izvedbe, evalvacije in raziskovanja, p o n o v n e g a načrtovanja itn.

C u n n i n g h a m o v model implicira pojmo­

vanje, p o k a t e r e m je akcijsko raziskovanje enotnost treh procesov: razvoja odnosov v skupini, raziskovanja in praktičnega delovanja (akcije). T e tri procese pojmuje, kot bi sestavl­

jali trdno zaporedje "razvoj skupine-razisko- vanje-akcija"; bližje resnici pa je pojmovanje, da se ti procesi, p o t e m ko smo jih uvedli sukcesivno, naprej odvijajo simultano.

b . Culbcrtov model ozavcščanja. Culbert (1975: 87) svojega modela družbenega in or- ganb.acijskega spreminjanja ne predstavlja kot model akcijskega raziskovanja, v e n d a r ima vse značilnosti akcijskoraziskovalnega pristopa, saj združuje spoznavanje in praktično delovanje v skupini. M o d e l se j e razvil na izkušnjah družbeno-kritičnih gibanj v Z D A in spada bolj m e d m e t o d e skupinskega svetovanja kot m e d institucionalne intervencije. Ozaveščanje defi­

nira kot "proces, v k a t e r e m posamezniki - vča­

sih sami, navadno pa ob p o d p o r i skupine - prepoznavajo konflikte med svojimi interesi in pričakovanji sistema, formulirajo alternative, ki zmanjšajo število in obseg kompromisov, ki so jih prisiljeni sklepati, in delujejo v smeri s p r e m e m b . " Cilj tega procesa ozaveščanja j e formulirati alternative obstoječemu načinu življenja v organizaciji ali družbenem sistemu.

O b tem gre pri tem "dvigovanju zavesti" za neke vrste "kadrovsko" usposabljanje (poli­

tična šola), saj pravi Culbert, da je pravi p r o ­ dukt ozaveščanja ta, da n a t o " m i " p o d p r e m o akcije drugih, akcije, ki temelje na njihovih lastnih zamislih o tem, kaj j e treba spremeniti, da bi izboljšali situacijo.

M o d e l uokvirja dejavnost t. i. "suportivne skupine", ki j e ekvivalent akcijskoraziskovalne skupine. Proces ima pet stopenj. M o d e l določa za vsako stopnjo njen n a m e n ali prevladujočo aktivnost, input v izrazih stanja ozaveščenosti.

veščine, p o t r e b n e za izvedbo dela in uresniči­

tev faznega cilja, vrsto skupinskega suporta in o u t p u t v izrazih razširjene zavesti. Prva stopnja j e definiranje problema, druga j e posvečena odkrivanju globljih struktur problema (razu­

mevanje sebe in sistema) in izmišljanju alter­

nativnih rešitev na divergenten način, da bi postala jasnejša zavest članov o lastnih težnjah.

V tretji fazi, ki j e namenjena razumevanju od­

nosov s sistemom, člani opišejo izkušnje s sistemom in se ozavestijo o svojih d o m n e v a h v zvezi z o d n o s o m do sistema. V četrti fazi for­

mulirajo alternative, ki bi izboljšale o d n o s s sistemom, v zadnji, peti fazi pa naj bi člani skupine navezah stike s tistimi ljudmi v siste­

mu, s katerimi imajo p r o b l e m a t i č n e o d n o s e , in tudi njim pomagali, da bi uvideU neskladja m e d cilji sistema in dejanskim dogajanjem.

L i t e r a t u r a :

R . L . ACKOFF ( 1 9 6 6 ) , Načrt sociološke raziskave (Tlie design of social researcii). Univei-za v Ljubljani, Filozofska fa­

kulteta.

S. A. CuLBERT ( 1 9 7 5 ) , Consciousness-raising: A five stage model for social and organizational change. V: C . L . Cooper, Theories of group processes. London: Wiley.

B. CUNNINCIUM ( 1 9 7 6 ) , Action researcii: Toward a procedural model. Human relations 2 9 , 3 ; 2 1 5 - 2 3 8 . J. C. FlANAGAN ( 1 9 5 4 ) , The critical incident lecluiique. Psychological Bulletin, 5 1 ; 3 2 7 - 2 8 .

B. G. Gl-ASER, A. L . STRAUSS ( 1 9 6 7 ) , The discovery of grounded theory: Strategies for Qualitative research. Chicago:

Aldine Pubi.

M. LAKIN ( 1 9 7 2 ) , Interpersonal encounter: Theory and practice in sensitivity training. New York: McCraw-IIill.

K . LEWIN ( 1 9 4 8 ) , Resolving social conflicts: Selected papers on group dynamics. New York: Harper Brothers.

B. MESEC ( 1 9 9 3 ) , Akcijsko raziskovanje med socialnim inženirstvom in revolucionarnim aktivizmom. Socialno delo 3 2 , št. 1-2.

N . Toš ( 1 9 8 8 ) , Metode družboslovnega raziskovanja. Ljubljana: D Z S .