O B P O D E L I T V I P R I Z N A N J S K U P N O S T I SOCIALlffiGA S K R B S T V A S L O V E N I J E
P r a v v t e h m a j s k i h d n e h , k o l e t o s p o d e l u j e m o p r i z n a n j a s k u p n o s t i s o c i a l n e g a s k r b s t v a , je p r e d š t i r i d e s e t i m i l e t i s l o v e n s k i n a r o d s k u p a j z v s e m i j u g o s l o v a n s k i m i n a r o d i s l a v i l z m a g o s l a v j e s v o j e n a r o d n o o s v o b o d i l n e v s t a j e p r o t i f a š i s t i č n e m u o k u p a t o r j u i n n j e g o - v i m d o m a č i m z a v e z n i k o m . Z a n a s to n i b i l s a m o k o n e c k r v a v e v o j n e , p a č p a p r i h o d s v o b o d e , u v e l j a v i t e v n a c i o n a l n e s a m o o d l o č b e i n e n a - k o p r a v n o s t i , v s p o s t a v i t e v o b l a s t i d e l o v n e g a l j u d s t v a . V s a k e m u n a - š e m u č l o v e k u je d a n e s j a s n o , d a o g r o m n e ž r t v e iz k a t e r i h je z r a - s t l a n a š a s v o b o d a i n u s t v a r j a l n i n a p o r v s e h d e l o v n i h ljudi, d a j e - jo z v s a k i m d n e m s o c i a l i s t i č n e g r a d i t v e v e č j e i n b o g a t e j š e p l o d o - v e . V teh d e s e t l e t j i h s m o n a š o d r u ž b e n o m a t e r i a l n o o s n o v o in o d - n o s e t a k o r e k o č i z t e m e l j e v p r e o b r a z i l i . Ti u s p e h i so b i l i d o s e ž e - ni v t r d e m b o j u z d e d i š č i n o p r e t e k l o s t i in v b o j u z a u k i n i t e v v s e h o b l i k i z k o r i š č a n j a č l o v e k a po č l o v e k u . M n o g a d e j s t v a t o p o t r - j u j e j o :
p r v i č , d o s e g l i smo t a k o m a t e r i a l n o r a s t , k i je o m o g o č i l a z a p o s l i - t e v s k o r a j v s e m z a d e l o s p o s o b n i m m o š k i m in ž e n s k a m , za z a p o s l e - n e m a t e r e cmo u r e d i l i v a r s t v o o b r o j s t v u o t r o k a , v s i p r e d š o l s k i o t r o c i o b i s k u j e j o m a l o š o l o in d o b r a p o l o v i c a jih je v v r t c i h , v e č i n a o t r o k u s p e š n o k o n č a o s n o v n o š o l o i n p o v e č i n i se š o l a j o n a d r u g i s t o p n j i , k a r t r e t j i n a t u d i n a v i š j i h i n v i s o k i h š o l a h . Z d r a - v s t v e n o so z a v a r o v a n i v s i p r e b i v a l c i i n d o s t o p n e so jim v s e o b l i - k e z d r a v s t v e n e g a v a r s t v a , t u d i n a j z a h t e v n e j š e s t o r i t v e . V p o k o j n i - n s k o z a v a r o v a n j e so v k l j u č e n i d e l a v c i in k m e t j e , b o r c i in i n v a l i d i u ž i v a j o š e r a z š i r j e n o v a r s t v o , za d e l o n e z m o ž n i m i n d r u g a č e p r i z a - d e t i m je z a g o t o v l j e n a d r u ž b e n a p o m o č . Z g r a d i l i smo n a d e s e t t i s o č e n o v i h s o d o b n i h s t a n o v a n j , m r e ž o d o m o v za š o l a j o č o m l a d i n o i n d o - m o v za s t a r o s t n i k e . U r e j a l i smo n a s e l j a in s o s e s k e , d a v p o g o j i h p r e b i v a n j a s k o r a j n i v e č r a z l i k m e d m e s t o m i n v a s j o . Š e b i l a h k o n a š t e v a l i u s p e h e , k i so o d l o č i l n o v p l i v a l i n a d e l o i n ž i v l j e n j e n a š i h l j u d i . A m e n i m , d a ni t r e b a , s a j smo v s i tvOiaj z b r a n i n j i h o - v a ž i v a p r i č a i
drugič, ustavno smo opredelili in uresničevali v praksi sistem samoupravnih družbenoekonomskih odnosov na družbeni lastnini proizvajalnih sredstev in delavcih kot nosilcih pobojev in rezu- ltatov dela, njihove socialne varnosti in celotneca razvoja dru- žbe. Na tej podlagi smo uveljavljali vzajemno povezanost delavcev v združenem delu in njihovo odgovornost, da ob delitvi ustvarje- nega dohodka namenjajo sredstva tudi za zadovoljevati je skupnih družbenih potreb in se dogovarjajo o programih družbenih dejavno- sti. Z načelom socialistične solidarnosti kot sestavnega dela družbenoekonomskih odnosov smo krepili družbeni standard vseh ob- čanov in si organizirano pomagali ob naravnih nesrečah, pa tudi takrat, ko smo hoteli odpraviti razlike v pogojih za delo in ži- vljenje.
Tako smo " v pogojih samoupravljanja, boja za njegov razvoj za- stavljali v razvojni politiki cilje, ki imajo globok socialni značaj, saj naj bi z'njimi čedalje boljše in bolj vsestransko zadovoljevali potrebe ljudi, tako materialne kot nematerialne, razporejali razpoložljiva sredstva za zadovoljevanje teh potreb na podlagi načela delovnega prispevka oziroma rezultatov dela, solidarnosti in vzajemnosti, skrbeli za krepitev socialne varno- sti, ki temelji na delu in delovnih rezultatih, za hunanizacijo delovnih in življenjskih razmer. Uresničitev teh ciljev je teme- ljni motivacijski dejavnik, ki spodbuja delavce k učinkovitejšemu gospodarjenju, produktivnejšemu delu in nenehnernu širjenju material- nih temeljev dela. In prav v tem je tudi naravna povezava in med- sebojna pogojenost socialne in ekonomske politike, njuna dialek- tična enostnost".
Prav je, da se danes tudi vprašamo, ali smo področje socialnega skrbstva doslej uspeli uveljavljati kot nepogrešljivi del odno- sov in vrednot ki naj jih zagotovi naš samoupravni socialisti- čni sistem. Ali v teh naših zaostrenih razmerah opredeljujemo njegovo funkcijo, namen in prispevek tako, da z njo prispevamo k preseganju teh razmer. Posebej danes občutimo kake pomembna je skupna skrb za varnost posameznika in njegove clrušj.rie, za social- no trdnost v družbi. Danes, ko zaradi znanih domači^ in zunanjih
vzrokov živimo precej težje kot včeraj, naše ljudi hrabri upanje, da se jim v socialističnem samoupravljanju vendarle odpirajo mož- nosti za boljši jutri, seveda z njihovim bolj zavzetim delom, do- brim gospodarjenjem v združenem delu in odgovornim delovanjem vseh družbenih dejavnikov. Zato nikoli ne smemo spregledati, da je si- stem socialne varnosti in znotraj njega dejavnost socialnega skrb- stva naša družbena realnost in perspektiva. In nikoli ga ne smemo motriti zgolj z enega zornega kota, ali samo kot dejavnik večje produktivnosti, ali kot sestavino proizvodnih odnosov. Le-ta ved- no deluje in učinkuje kot integralni in nepogrešljivi del celotne- ga družbenega dogajanja. Njegova vsebina je bila in je zasnovana na revolucionarnem bistvu humanizma in spoštovanju človekove ose- bnosti. Iz nje izhaja možnost, da je družbene skrbi deležen vsak- do tudi takrat, ko iz kakršnegakoli razloga ne more uresničevati pravic iz tekočega in minulega dela. Potemtakem s socialnoskrb- stveno dejavnostjo ne rešujemo le konkretnih socialnih problemov, temveč jo pojmujemo kot pomemben del družbene zavesti. To pa pome- ni, da v našem samoupravnem socialističnem sistemu ne more biti nihče v zanj kritičnem trenutku prepuščen le samemu sebi, hudi so-
cialni ogroženosti ali družbeni osamitvi. V samoupravnih in družbe- nopolitičnih skupnostih smo dolžni podvzemati vse, kar bi zagotovi- lo, da se bo vsakdo po svojih močeh lahko vključil v dejavno in vredno življenje. To naj nem bo trajno vodilo v delovanju na po- dročju socialnega skrbstva. V uresničevanju tega hotenja in vizije pa naj se iz dneva v dan potrjujeta strokovna ustvarjalnost in dru- žbena angažiranost delavcev in samoupravijalcev tega področja.
Iz uvodnega govora Majde Gaspari
