Gabi Čačinovič Vogrinčič KONCEPT DELOVNEGA ODNOSA

(1)

Gabi Čačinovič Vogrinčič

KONCEPT DELOVNEGA ODNOSA V SOCIALNEM DELU

DEFINICIJA K O N C E P T A

V p r i č u j o č e m članku p o j a s n j u j e m o d n o s med strokovnjakom in uporabniki ali udeleženimi v p r o b l e m u v p r o c e s u r e š e v a n j a k o m p l e k s n i h socialnih problemov kot delovni odnos. Gre za dogovor o delu, ki ga je treba opraviti skupaj. V praksi zadnjih let zelo skrbno ravnam s konce- p t o m delovnega odnosa: uporabljam ga, da bi opredelila posebnost koncepta pomoči v socialnem delu, sogovornike povabim, da vzpostavimo delovni o d n o s . V e d n o znova ugotavljam, da delovni odnos olajša sodelovanje, nas definira kot sodelavce v skupnem projektu, postavi nam nalo- go, da določimo deleže v rešitvi. Delovni odnos potrjuje, da iskanje rešitev za kompleksne pro- bleme ljudi ni nič drugega kot delovni projekt in tako vedno znova omogoči in olajšanje in mo- bilizacijo moči.

P r e d m e t socialnega dela je reševanje kom- pleksnih socialnih problemov. Ključni pojmi so pomoč, reševanje problema, iskanje novih rešitev v socialnodelavskem delovnem odnosu, s katerim se lahko mobilizira moč, ki jo ima družina ali posameznik. V temelju gre vedno za projekt sodelovanja, ki se ustvari na sporazumevanju, dogo- varjanju in skupnem iskanju rešitev, da bi udele- ženci v problemu postali udeleženci pri rešitvi, kot pravi Peter Lussi (1991).

O d n o s med socialnim delavcem in stranko je torej delovni odnos in prva naloga socialnega delavca, socialne delavke je, da delovni odnos vzpostavi. Mislim, da sem v letnih »prevajanja«

teoretskih konceptov v prakso in iz prakse v teo- rijo izbrala in zbrala elemente delovnega odnosa:

to so dogovor, instrumentalna definicija problema (Lussi 1991) in osebno vodenje (Bouwkamp, de Vries 1995). Vendar tako opredeljen delovni odnos težko vzdržujemo in ohranimo, če se v praksi

ne opremo še na štiri p o m e m b n e sodobne koncepte v socialnem delu: to so perspektiva moči (Sa- leebey 1997), etika udeleženosti (Hoffman 1994), znanje za ravnanje (Rosenfeld 1993) in ravnanje s sedanjostjo ali koncept so-prisotnosti (Anderson

1994).

Tako zastavljen koncept delovnega odnosa je v praksi u p o r a b n a opora za strokovno ravnanje, tako za strokovnjake kakor za uporabnike. Pri delu se mi vedno znova potrjuje, da vzpostavljen delovni odnos omogoča izkušnjo uspešne pomo- či, ki je zelo p o d o b n a tisti, ki jo Garfield definira kot uspešno terapijo (citirano po Polkinhorne

1992: 161 ), ki jo povzemam in hkrati prevajam v jezik socialnega dela. To so izkušnja smiselnega odnosa s socialnim delavcem, socialno delavko, n a r a š č a n j e s a m o r a z u m e v a n j a in r a z u m e v a n j a težav, izkušnja podpore socialnega delavca, delavke pozitivnemu vedenju, izkušnja o zmanjševanju težave, poimenovanje čustev in konfrontacija z lastnimi problemi.

Vse to so sestavine dobrih izidov v projektu iskanja rešitev. Socialnodelavska formulaciji po- moči, ki jo sodefinira stranka, zagotavlja soustvarjanje smiselnih ravnanj, ki so neposredno odvisna od novih izkušenj samorazumevanja in razumevanja težav. Instrumentalna definicija problema zahteva in omogoča oceno doseženega, da bi se načrtovali naslednji koraki.

Pa p o j d i m o po vrsti v razlagi p o s a m e z n i h elementov.

D O G O V O R

Prvi korak je nedvomno dogovor o sodelovanju.

Projekta p o m o č i v socialnem delu ni mogoče začeti drugače kot z jasnim in izrečenim dogovo- rom o sodelovanju, ki šele omogoči vzpostavljanje

(2)

GABI CACINOVIC V O G R I N Č I Č d e l o v n e g a o d n o s a . D o b r o je, če se d o g o v o r a

udeležijo vsi udeleženi v p r o b l e m u na začetku dela, če ne, je treba s k r b n o opraviti dogovor z vsakomer, ki se vključuje v projekt. Dogovor zahteva p o s t a n e k , čas in prostor. Dogovor je dogovor o vzpostavljanju delovnega o d n o s a in se torej n a d a l j u j e v instrumentalno definicijo problema.

I N S T R U M E N T A L N A D E F I N I C I J A P R O B L E M A

Socialnodelavski delovni o d n o s temelji na ins- trumentalni definiciji problema (Lussi 1991): prva naloga, za katero sta kvalificirana socialni delavec in socialna delavka, je, da vzpostavita p o g o j e za pogovor, da bi lahko vsak član d r u ž i n e vstopil s svojo definicijo problema, sama p a d o d a t a strokovno interpretacijo in v p r v e m delovnem pogovoru z a č n e t a p r o c e s f o r m u l i r a n j a delovne definicije m o g o č e g a , uresničljivega.

K o n c e p t p o m o č i temelji na paradigmatski po- stavki, da m o r a j o prav udeleženci pri p r o b l e m u participirati tudi pri oblikovanju rešitve. Naloga socialnega dela je n a j p r e j ta, da omogoči sodelovanje o z i r o m a i z k u š n j o sodelovanja.

V s a k o k r a t se m o r a p r o c e s p o m o č i začeti t a m , k j e r so ljudje s svojimi stiskami, težavami, ne- m o č j o . V socialnodelavskem delovnem o d n o s u je bistveno zastaviti in začrtati p r o j e k t rešitve.

Ljudje, ki pridejo, i m a j o težave pri iskanju rešitev zase v svoji življenjski situaciji (spet Lussi) in v socialnem delu vzpostavimo projekt sodelovanja s ciljem, da bi se rešitve definirale, redefinirale, dogovorile in izpeljale.

D e n n i s Saleebey v knjigi Perspektiva moči v praksi socialnega dela (1997: 14) pravi, da je naj- večja socialnodelavska usluga stranki, da vzpostavimo sodelovanje z njo, da bi ji pomagali.

Socialnodelavski delovni o d n o s ali pogovor, ki z a č e n j a nov p r o j e k t , zagotavlja: b r e z p o g o j n o spoštovanje edinstvenosti o s e b n e izkušnje, ust- v a r j a n j e pogojev, v katerih je edinstvenost samo- u m e v n a izhodiščna točka raziskovanja; t e m u do- d a j a m o strokovno z n a n j e , v p e l j u j e m o in vzdržu- j e m o p r o c e s e r a z u m e v a n j a , da bi se dogovorili.

Socialno delo se d o g a j a v sedanjosti srečanja in s o o č e n j a , p r e v a j a n j a in mobilizacije.

O S E B N O V O D E N J E

De Vries (1995) imenuje nalogo socialne delavke, socialnega delavca osebno vodenje, saj je socialno- delavsko ravnanje vodenje k dogovorjenim ciljem, k rešitvam, k oblikam p o m o č i . V e n d a r je socialni delavec, socialna delavka v tej vlogi hkrati režiser in udeleženi opazovalec, ki se o s e b n o odziva v odnosih, ki se vzpostavljajo, in ustvarja p o g o j e za nove izkušnje, alternativne p o m e n e .

V vlogi katalizatorja prispeva p o t r e b n e infor- macije, tehta p r e s k u š e n e rešitve, raziskuje nove poti. V vlogi udeleženega opazovalca p a v delovni proces vnaša izkušnjo iz odnosov, ki se oblikujejo, s p r e m i n j a j o kot element delovnega p r o c e s a .

K a k o vzpostaviti delovni o d n o s , k a k o začeti, na k a j se lahko socialne delavke, socialni delavci o p r e j o , da bi zastavili o s e b n o v o d e n j e tako, da bi pripeljalo k u g o d n i m r a z p l e t o m , k d o b r i m rešit- vam? Walter Kempler ( 1991) in S. de Vries (1995) pravita »osebno, konkretno, tukaj in zdaj« - tako označita ravnanje strokovnjaka.

Navodilo »tukaj in zdaj« nalaga socialnemu delavcu, da se loti p r o b l e m a v sedanjosti. V sedanjosti in za sedanjost se d e f i n i r a j o p r o b l e m i in iščejo rešitve, v sedanjosti lahko n a č r t u j e m o pri- h o d n o s t . P o m e m b n o delo v t e m p r o c e s u vzpo- stavljanja delovnega o d n o s a je refleksija svojega ravnanja.

»Konkretno« u s m e r j a socialno delavke, delav- ce v to, da govorijo o k o n k r e t n i h situacijah, dogodkih, načrtih tako, da se lahko m e d p o g o v o r o m o njih s p o r a z u m e m o , da p o j a s n i m o n e p o j a s n j e n o in o d k r i j e m o nove priložnosti, ki so uresničljive.

»Osebno« p o u d a r i u d e l e ž e n o s t socialnega delavca, delavke v dialogu, razgovoru, sodelovanju.

O s e b n o se kaže v zavzeti komunikaciji za iskanje rešitev, v u d e l e ž e n e m odzivu na d o g a j a n j e »tu in zdaj«, v skrbi za o h r a n j a n j e o d p r t i h p r o s t o r o v za pogovor, v o s e b n e m prispevku k novim izkušnjam v p r o c e s u dela.

De Vriesovo in Kemplerjevo »osebno, konkretno, t u k a j in zdaj« je m o g o č e u p o r a b i t i kot o p o r o za učinkovito r a v n a n j e v socialnem delu. O m o - goča n a m s a m o r e f l e k s i j o in u p o r a b n o navodilo, ker n a m omogoči, da n a j d e m o okvir za nadaljevanje dela o z i r o m a za nadaljevanje razgovora.

P o m e m b n o je tudi, ker ga lahko p o d e l i m o s s t r a n k a m i in v r a z g o v o r u i z d e l a m o dogovor, k a r p o m e n i , da sodelujemo pri vzdrževanju ravnanja, ki je »osebno, k o n k r e t n o in t u k a j in zdaj«.

(3)

P O S T M O D E R N O V K O N C E P T U S O C I A L N O D E L A V S K E G A D E L O V N E G A

O D N O S A

Razlaga koncepta delovnega o d n o s a je nepo- polna, če se ne naučimo ravnati z njim znotraj nove, postmoderne paradigme socialnega dela.

Postmodernizem v socialnem delu postavlja v ospredje vprašanje odnosa med udeleženimi v terapiji in svetovanju, redefinira procese razgovora, sporazumevanja in dogovora. Koncepta etike udeleženosti (Hoffman 1994) in perspektiva moči (Salebeey 1997) p o m e m b n o dopolnita ravnanje v delovnem odnosu.

Zamislila sem se ob opozorilu kolega, ki ga zelo cenim, ki pravi, da sem preveč nekritična do koncepta »postmodernizem«, vendar sem v delih, kot so The Social Construction of Therapy uredni- kov S. McNamee in K. Gergen (1994), v poglavju

»Postmodern Epistemology of Practice« Donalda E. Polkinghornea v izredno zanimivem zborniku Steinerja Kvale (ur.) Psychology and Postmoder- nism (1992) ali v poglavjih »A Constructionist Approach With Diverse Populations« (Blundo, Green, Gallant 1994) in »Postmodernism and dis- course approaches in social work« (Parton, Mar- shall, 1998) našla jasno eksplicirane koncepte, ki jih sama potrebujem danes, da bi mogla učin- kovito vzpostaviti in vzdrževati delovni odnos v projektih psihosocialne pomoči.

ETIKA U D E L E Ž E N O S T I

Če paradigmatsko formulacijo »skupaj s stranko«

vzamemo resno, potem potrebujemo prispevek k o n s t r u k t i v i z m a : z n a n j e za to, kar H o f f m a n (1994: 22) imenuje »etika udeleženosti«. Ob- jektivnega opazovalca, socialnega delavca, nado- mesti sodelovanje, v katerem nihče nima zadnje besede, sodelovanje, v katerem nihče ne potre- buje zadnje besede, temveč pogovor, ki se lahko nadaljuje. Konsenz, r a z u m e v a n j e , določa naslednji korak.

Etiki socialnega dela se dodaja etika udele- ž e n o s t i v r a z i s k o v a n j u , u s t v a r j a n j u in interpretaciji zgodbe, ki nastaja.

Anderson in Goolishian (1999: 26) predsta- vita nekaj temeljnih izhodišč p o s t m o d e r n e g a , konstruktivističnega p o j m o v a n j a . Ta p o s e b e n premik poudarja, da posameznik ustvarja in izku- si p o m e n v razgovoru z drugim posameznikom.

Človeška akcija se umešča v resničnost razumevanja, ki se ustvarja skozi socialno konstrukcijo in dialog. Narrative position, kot imenujeta izho- diščni položaj, pomeni, da socialni delavec, socialna delavka in stranka raziskujeta in soustvarjata, spreminjata p o m e n e zgodb in ustvarjata nove alternative v novih zgodbah.

Etika udeleženosti Lynn Hoffmanove nadome- sti objektivnega opazovalca z idejo sodelovanja.

Citiram: »kot nova osrednja vrednota socialne misli in akcije se pojavlja etika udeleženosti in ne več iskanje 'vzroka' ali 'resnice'« (Hoffman: 23).

V moji interpretaciji se pozornost docela usmeri na proces razgovora v vsakokratni sedanjosti, v soustvarjanje razgovora, v soustvarjanje interpretacij, v soustvarjanje razumevanja in v soustvarjanje rešitev. Gre za drugačno odgovornost, za odgovornost za soustvarjanje pomenov in za soustvarjanje sporazuma. Eksplorira se zgodba, soustvarja se nova. Uporabljene besede so spora- zum, razumevanje, lokalni jezik, soustvarjanje re- alnosti, odkrivanje sveta drugega, dialoška produ- kcija diskurza, soustvarjanje življenjske zgodbe.

Dogaja se proces ustvarjanja in konfrontiranja pomenov in omogočanje alternativnih pomenov, ki dobijo smisel in uporabnost. Potrebni so spo- štljiva radovednost, odprtost in sodelovanje za ustvarjanje novih interpretacij, novih razumevanj, novih dogovorov.

Pomembna je sedanjost »tukaj in zdaj«, v njej se soustvarjajo zgodbe za bodočnost, odkrivajo in poimenujejo možne spremembe.

Lynn H o f f m a n jasno opozori, da gre za to, da strokovnjak odstopi od moči, ki mu ne pripada:

od moči, ki mu jo daje posedovanje resnic in rešitev. Nadomešča ga subtilno skupno iskanje, raziskovanje, sointerpretiranje. Strokovnjak zdaj mora zdržati negotovost iskanja in osebno ude- leženost, ki ostaja osebna udeleženost strokovnjaka in soiskalca, sogovornika hkrati.

PERSPEKTIVA MOČI

Ponovimo doktrinarno premiso, da socialno delo pomeni strokovno p o m o č s ciljem, da dobi druži- na več moči. Gre za filigransko odkrivanje moči, da se uresničijo konkretne spremembe v konkret- nem socialnem kontekstu. Tako smo spet pri tež- ko prevedljivi besedi empowerment: d o d a j a n j e moči ali opolnomočenje sta najpogosteje rabljeni formulaciji.

(4)

Kako konkretno se dodaja moč družini? Vir moči je najprej izkušnja, da je kompetentna za svoje življenje, izkušnja o spoštovanju in dostojan- stvu. To je strokovna naloga, ki je ne m o r e m o odpraviti s trkanjem na dobroto in ljubezen. Dia- log, ki raziskuje, odkriva uresničljive alternative, je vir moči. Jasno formuliran delež v skupnem projektu je vir moči.

Zdi se mi, da to še posebej velja za družine, ki so v bolečem procesu urejanja stikov ali, bolje rečeno, spreminjanja. V stroki m o r a m o izpeljati premik, ki ga je doktrina že formulirala: premik od ugotavljanja problemov in nemoči k izvajanju strategij dodajanja moči.

Paradigmatski premik k perspektivi moči v socialnem delu se mi zdi p o m e m b e n , dobrodošel in uresničljiv, če se odločimo zanj. Tudi prevod strength perspective v slovenščino ni najbolj posre- čen, zato je dobro, da vedno znova jasno formu- liramo, da gre za n u j n o moč za spreminjanje, za notranjo moč, ki omogoči preživetje - in ne za moč nad drugimi.

Dennis Saleebey (1997: 3) pravi:

Praksa, ki temelji na perspektivi moči, pomeni, da bo vse, kar delaš kot socialni delavec, neka- ko utemeljeno s tem, da pomagaš odkriti, olep- šati, raziskati in izkoristiti klientovo moč in vire, ko mu pomagaš, da doseže svoje cilje, uresniči svoje sanje in razbije okove oviranosti in nesreč.

Ravnati iz perspektive moči je najprej zelo osebna odločitev socialnega delavca, socialne delavke in omogoča sodelovanje v procesu, ki ga strokovnjak vodi v smeri moči. Fokus socialnega dela se p r e m a k n e od problemov in rešitev zanje k novim možnostim v življenju. Ali kot pravi D.

Saleebey (op. cit.: 4):

Formula je preprosta: mobiliziraj moč klientov (talente, znanja, sposobnosti, vire) s ciljem, da podpreš njihova prizadevanja, da dosežejo svoje cilje in vizije, in stranke b o d o imele boljšo kvaliteto življenja, táko, ki bo v skladu z njihovimi koncepti kvalitete. Čeprav je recept preprost, mu sledi trdo delo.

V tem kontekstu lahko samo zapišem nekaj t e m e l j n i h e l e m e n t o v k o n c e p t a moči, v e n d a r sodim, da je premik k »perspektivi moči« dober in mogoč. Ko sem zapisala, da je mogoč, če se

odločimo zanj, sem mislila, da v stroki socialnega dela p o t r e b u j e m o nov pogovor, nov v tem, da bo v ospredju klientova moč.

Prehodili smo pot od definiranja socialnih te- žev kot patologije prek usmerjenosti do definiranja problemov in pozneje, z Lussijem, do iskanja rešitev. Razvoj konceptov socialnega dela nas je pripeljal do perspektive moči. Perspektiva moči v delovnem odnosu je zdaj mogoča. Lussijev koncept instrumentalne definicije zajema ta produ- ktiven deloven premik od definicije p r o b l e m a skupaj s stranko k definiciji deleža stranke k re- šitvi. Premik k perspektivi moči nas usmeri, da v prispevku stranke spoštljivo iščemo njeno moč, njene vire.

RAVNANJE S S E D A N J O S T J O

Delovni o d n o s , ki ga v z p o s t a v l j a m o , u s m e r i strokovnjaka v sedanjost. Sedanjost, čas, ko smo v delovnem odnosu s strankami, čas, ki ga in ko ga uporabljamo za sodelovanje, je najbolj dra- gocen delovni čas v projektih pomoči.

Zdi se mi izredno p o m e m b n o poudariti sedanjost, usmeriti socialno delavko, socialnega delavca v delo z ljudmi, z družinami, ko so pri nas, ko so z nami, saj so zato prišli, da sodelujemo.

Pri delu s študenti in iz supervizijskih izkušenj vem, da je »ostati z ljudmi« v sedanjosti težka naloga, težja, kot se zdi. Hitro začnemo pred- lagati, prepričevati, dopovedovati, ali kot pogosto pravimo, »pripraviti človeka, da ...«.

Plediram za to, da si ohranimo čas, da se lahko razgovor zgodi, razvije in konča tako, da ga je mogoče nadaljevati. Z a izkušnjo o spoštovanju in kompetentnosti si je treba zagotoviti čas, v katerem se dogovorimo o rešitvi šele potem, ko smo se razumeli in sporazumeli.

Sedanjost zagotavlja vsem udeleženim »postanek«, kot pravi Rosemarie Welter-Enderlin, in s tem možnost za novo zgodbo. Potrebujemo skrbno varovano sedanjost, da klient dobi izkušnjo o spoštovanju in kompetentnosti.

O d p r t prostor za razgovor zagotavlja iskanje novih pomenov, celo novega jezika, da bi našU sebe.

Kemplerjevo »osebno, k o n k r e t n o , t u k a j in zdaj« kot navodilo za ravnanje strokovnjaku zagotavlja »postanek« v sedanjosti, ki jo reflektiramo, preokvirimo.

Sedanjost je p o m e m b n a , ker delamo v njej.

(5)

Poudarek na sedanjosti nikakor ne zanika prete- klosti, vendar nas preteklost zanima zaradi nalog sedanjosti in projekta prihodnosti.

»Delati red«, kot pravi Stierlin, ali strukturi- ranje nasproti lebdenju, o katerem govori Lussi, opisujeta ravnanje s sedanjostjo v delovnem odnosu.

Pripovedovanje zgodbe, pravita Anderson in Goolishian (1994: 37), je v dobesednem p o m e n u re-prezentacija izkustva in pomeni konstrukcijo zgodovine v sedanjosti. Ponovna predstavitev vsebuje ponoven opis in ponovno razlago izkustva terapevtu ali svetovalcu. Njegova vprašanja in klientovi odgovori vplivajo drug na drugega. Citi- ram: »Človekovspominje imaginativen. Pripoved o preteklih dogodkih odkriva neštete nove mož- nosti in tako ustvari novo zgodbo in novo zgodo- vino.Domišljijo oplaja inventivna moč jezika, ki jo udejanja razgovor in iskanje 'še neizrečenega'».

V dialogu sodelujeta klient, ki je kompetenten, da osmisli svojo zgodbo in opiše svojo resnico, na eni strani - in svetovalec, socialni delavec, ki išče poti, da bi ga razumel, na drugi. Nova, »so- avtorizirana« zgodba, ki smo jo so-ustvarili, da bi se razumeli, že vsebuje rešitev.

Koncept so-prisotnosti (co-presence) Toma An- dersona (1994) sodi v pričujoči zagovor sedanjosti. Po Andersonu je to prisotnost v poslušanju, ki pomeni hkrati tudi biti na razpolago za sočutje in za razgovor. »Poslušalec ni le sprejemnik zgodbe, temveč s svojo prisotnostjo tudi spodbujevalec za dejanje ustvarjanja zgodbe. In to dejanje je dejanje konstituranja sebe.« (Anderson 1994:66).

E P I L O G : ZNANJE ZA RAVNANJE

Koncept »znanje za ravnanje«, ki se je uveljavil v slovenskem socialnem delu, je razširjen in do- delan iz koncepta actionable knowledge, ki ga je izraelski profesor Iona Rosenfeld predstavil na evropskem seminarju šol in študijev socialnega dela v Torinu leta 1993. Za socialno delo ključni koncept govori o posebnostih v socialnem delu razvitega znanja in o posebnostih ravnanja z njim.

Iona Rosenfeld je mislil na znanje, ki ga je mogoče v procesu socialnega dela pretvoriti ali prevesti v akcijo. Lussi (1991) je mislil p o d o b n o , ko opozarja, da v socialnem delu ne smemo biti brez besed (sprachlos).

Socialni delavec, ki ni brez besed, ker ima znanje za ravnanje, zna dvoje: (a) vzpostaviti in

vzdrževati kontekst socialnega dela oziroma kontekst socialnodelavskega razgovora; (b) podeliti znanje s klienti v procesu soustvarjanja interpretacij v razgovoru in tako omogočiti »prevajanje«

v osebni ali lokalni jezik in nazaj v jezik stroke za ustvarjanje nove zgodbe.

Z n a n j e za ravnanje pojasni, kako je mogoče in potrebno hkrati odpreti prostor za razgovor in novo zgodbo in hkrati v dialogu vzdrževati osebno vodenje v ubesedene rešitve.

Znanje za ravnanje v socialnem delu razumem kot p o d p o r o eksplicitni rabi konceptov socialnega dela v razgovoru. Teza je, da je razgovor učin- kovit, če je eksplicitno strukturiran kot socialnodelavski.

V praksi pa socialni delavci, socialne delavke v razgovoru praviloma ne uporabljajo konceptov socialnega dela, da bi skupaj z udeleženimi v problemu definirali delovni odnos.

Mislimo konkretno na tiste koncepte, ki so se že uveljavili v slovenskem prostoru in smo jih v raziskavi zbrali, saj na poseben, socialnodelavski način, definirajo kontekst in del vsebine razgovora. To so Lussijeva metodična načela sistemske- ga socialnega dela, na primer, ali koncept k rešitvi n a r a v n a n e g a socialnega dela, kakor izhaja iz načela instrumentalne definicije problema. Lahko bi dodali u p o r a b o klientovega osebnega jezika razumevanja oziroma lokalnega jezika; koncept perspektive moči sodi v ta okvir enako kot osebno vodenje. Gre za koncepte, ki definirajo način dela, odnose med udeleženimi in omogočajo soobliko- vanje rešitev.

Mislim, da strokovnjaki v socialnem delu v raz- govorih med seboj premalo dosledno in korektno skrbijo za vzpostavljanje in ohranjanje konteksta socialnega dela. Tako razgovor o strokovnem vedno znova, nekontrolirano in nehote, zdrkne iz prepoznavnega socialnodelavskega delovnega odnosa in nič več ne sili, da bi se vrnil vanj.

Vendar ne gre le za prakticiranje strokovnega jezika v razgovoru strokonjakov med seboj.

Tu se zdi, da obstaja konsenz, da m o r a m o v stroki bolje obvladati strokovni jezik v razgovoru zato, da bo ostal strokoven in socialnodelavski.

O d p r t o ostaja vprašanje jezika, ki ga uporabljamo v dialogu z udeleženimi v problemu, z d r u ž i n o , s klienti. Ali in koliko eksplicitnih s t r o k o v n i h k o n c e p t o v , ki so p o m e m b n i za vzpostavljanje sodelovanja, strokovnjaki vnesemo kot svoj razviden delež v sooblikovanju razgovora?

(6)

Kaj dobrega se zgodi za razgovor, če podelimo s k l i e n t o m k o n c e p t i n s t r u m e n t a l n e d e f i n i c i j e p r o b l e m a ali i n t e r p o z i c i j e in t a k o v n e s e m o v sodelovanje hkrati tipično načelo stroke in so- ustvarimo način dela, ki ga p o t r e b u j e m o ?

N a j p r e j to p o m e n i , da se klient uči prevzeti in tudi p r e v z a m e svoj del o d g o v o r n o s t i za sodelovanje. Z d a j tudi on zna u p o r a b i t i načelo in zna r a z p o z n a t i , k a j prispeva v sodelovanje. Razgovor v socialnem delu nas zavezuje k sodelovanju.

Razvidnost delovnega o d n o s a stranko bolje o p r e m i za sodelovanje in m u s tem (v d o b r e m ) daje več moči. Lussi ( 1991 ) p o k a ž e , da je socialno s v e t o v a n j e v e d n o t u d i s o c i a l n o u č e n j e n o v i h načinov r a v n a n j a s težavami, p a tudi u č e n j e o rešitvah. Socialno svetovanje v vsakem p r i m e r u o m o g o č a in zahteva u č e n j e o socialnem delu.

LITERATURA

BouwKAMP, R. (1997), Psihosocialna terapija pri spolni zlorabi v družini. Logatec: Firis.

ČAČINOVIČ VoGRiNčič, G. (1991), Socialno delo z družino. Ljubljana: Visoka šola za socialno delo

(študijsko gradivo).

- (1998), Psihologija družine. Ljubljana: Z n a n s t v e n o in publicistično središče.

- (1999), Svetovalno delo s starši, svetovalno delo z d r u ž i n a m i . V: R E S M A N , M., et al, Svetovalno delo v vrtcih, osnovnih in srednjih šolah. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo.

ČAČINOVIČ V O G R I N Č I Č , G . , STRITIH, B . , ŠUGMAN B O H I N C , L. ( 1 9 9 8 ) , Evalvacija socialnega dela z družinami na centrih za socialno delo. Ljubljana: Visoka šola za socialno delo (poročilo o raziskavi).

DUSS-VON W E R D T , J . , W E L T E R - E N D E R L I N R . ( 1 9 8 0 ) , Der Familienmensch. Stuttgart: Klett - Cotta.

G R E E N E , R., R. (1994), Human Behavior Theory: A Diversity Framework. N e w y o r k : Aldine de Gruyter.

Lussi, R (1991), Systemische Sozialarbeit. Bern, Stuttgart: H a u p t .

M C N A M E E , S H . , G E R G E N , }. K . ( 1 9 9 4 ) , Therapy as Social Construction. L o n d o n : Sage.

PFEIFFER-SCHAUPP, H . - U . ( 1 9 9 5 ) , Jenseits der Familientherapie. Freiburg im Breisgau: L a m b e r t u s .

SATIR, V. (1995), Družina za naš čas. Ljubljana: C a n k a r j e v a založba.

SALEEBEY, D . ( 1 9 9 2 ) , The Strength Perspective in Social Work Practice. N e w York, L o n d o n : L o n g m a n .

S T R I T I H , B . , M O Ž I N A , M . ( 1 9 9 8 ) , Nova strategija pomoči v socialnem delu. Ljubljana: Visoka šola za socialno delo (študijsko gradivo).

STIERLIN, H . , et al. ( 1 9 8 7 ) , Das erste Famileingesprach. Stuttgart: Klett - Cotta.

ŠUGMAN B O H I N C , L. ( 1 9 9 7 ) , Epistemologija socialnega dela. Socialno delo 3 6 , 4 : 2 8 9 - 3 0 8 . VELIKONIA, V. et al. (1995), Izkustvena družinska terapija na Slovenskem. Ljubljana: Q u a t r o .

V R I E S , S . De, BOUWKAMP, R . ( 1 9 9 5 ) , Psihosocialna družinska terapija. Logatec: Firis