• Rezultati Niso Bili Najdeni

MEDSEBOJNA LEGA DVEH KROŽNIC ➢ Krožnici se dotikata in imata eno skupno točko

N/A
N/A
Protected

Academic year: 2022

Share "MEDSEBOJNA LEGA DVEH KROŽNIC ➢ Krožnici se dotikata in imata eno skupno točko"

Copied!
2
0
0

Celotno besedilo

(1)

Učenci, pozdravljeni.

V tem tednu boste opravili snov v zvezek, kviz v spletni učilnici in se videli v živo s svojim učiteljem matematike.

Za prvi uri poskrbite enako kot ste doslej. Snov prepišite in prerišite, rešite naloge, svoje delo poslikajte in pošljite v pregled svojemu učitelju matematike do PETKA, 22. 5. 2020.

Kviz bo na voljo v četrtek, 21. 5. 2020, z začetkom ob 12.00 do 13.00, za vse zamudnike pa v petek, 22. 5. 2020, od 15.00 ure dalje do nedelje zvečer.

Rezultati kviza bodo namenjeni izključno preverjanju tvojega razumevanja snovi, ki si jo opravil v času dela od doma in NE bodo podlaga za nobeno oceno.

1. MEDSEBOJNA LEGA DVEH KROŽNIC

Krožnici se dotikata in imata eno skupno točko.

Dotik od zunaj Dotik od znotraj

Skupna točka: T Skupna točka: T Poljubna polmera. Polmera: 𝑟1 > 𝑟2

Središčna razdalja: 𝑑(𝑆1, 𝑆2) = 𝑟1+ 𝑟2 Središčna razdalja: 𝑑(𝑆1, 𝑆2) = 𝑟1− 𝑟2

Krožnici se sekata in imata dve skupni točki.

Skupni točki: T1, T2

Polmera: 𝑟1 > 𝑟2

Središčna razdalja: 𝑟1− 𝑟2 < 𝑑(𝑆1, 𝑆2) < 𝑟1+ 𝑟2

Razdalja med središčema krožnic je manjša od vsote polmerov krožnic.

Premica skozi presečišči T1 in T2 je pravokotna na daljico S1S2.

Če se krožnici dotikata od znotraj, je razdalja med središčema enaka razliki med večjim in manjšim polmerom krožnic.

Če se krožnici dotikata od zunaj, je razdalja med središčema krožnic enaka vsoti polmerov krožnic.

(2)

Krožnici se ne dotikata in nimata skupnih točk.

Ni skupnih točk. Ni skupnih točk.

Polmera: 𝑟1 > 𝑟2 Polmera: 𝑟1 > 𝑟2

Središčna razdalja: 𝑑(𝑆1, 𝑆2) > 𝑟1+ 𝑟2 Središčna razdalja: 𝑑(𝑆1, 𝑆2) < 𝑟1− 𝑟2

Središčna razdalja je razdalja med središčema dveh krožnic. Če sta S1 in S2 središči krožnic, potem razdaljo zapišemo kot |𝑆1𝑆2| ali 𝑑(𝑆1, 𝑆2).

2. REŠEVANJE NALOG

1. Središčna razdalja med središčema krožnic S in T meri 5 cm. Polmer krožnice s središčem v točki S meri 2 cm.

a) Koliko meri polmer krožnice s središčem v točki T, če se krožnici dotikata? Poišči obe rešitvi.

b) Polmer krožnice s središčem v točki T meri 5 cm. Ali se krožnici sekata?

2. Krožnici s središčema P in R se dotikata od znotraj. Polmer krožnice s središčem v točki P je 12 cm, polmer krožnice s središčem v točki R je 5 cm. Koliko meri središčna razdalja?

3. Nariši 2,5 cm dolgo daljico s krajiščema S1 in S2, ter krožnico k1(S1, 15 mm). Koliko naj meri polmer r2, da bosta krožnici imeli:

a) eno skupno točko;

b) dve skupni točki;

c) nobene skupne točke?

4. Reši nalogi 1, 2 iz učbenika na strani 190.

Pa še težja naloga – izziv za učence (nalogo rešiš, če želiš).

Učbenik stran 190, naloga 4.

Krožnici z istim središčem imenujemo istosrediščni (koncentrični) krožnici.

Središčna razdalja je enaka 0 (nič).

Reference

POVEZANI DOKUMENTI

Privzamemo lahko, da Venera in Zemlja enakomerno krožita okoli Sonca in da krožnici ležita v isti ravnini. Oba planeta krožita v isti smeri. Zemlja kroži po krožnici s

Epicikloida je ravninska krivulja, ki jo dobimo kot sled izbrane točke na krožnici, ki se brez drsenja kotali po zunanjosti druge fiksne

razredu z učnim pristopom ustvarjalnega giba ter pri tem raziskala, kako ustvarjalni gib vpliva na počutje učencev, samozavest učencev glede pridobljega znanja, na njihov napredek

Vsako točko (angl. p i- xel) or iginalne slike b omo na obeh delnih slikah na istoležnih mestih nadomestili s ploščicama, ki imata eno po lovico belo, drugo pa črno (glej tabelo 3)..

Kliknemo, ko se pokaže ustrezen napis ( To središče ). Nato se približamo še drugi točki, ki leži na krožnici in je od središča oddaljena za r v. Ko se pokaže napis Ta

Tako razmišljanje lahko zasledimo tudi v pesmi Bledorumeni cvet, kjer lirski subjekt nagovarja droben cvet prve pomladi:... O cvet, ki si, kar mine in kar se večno poraja –

Poleg izjemnega teoretskega zaledja, interdisciplinarnega znanja in razgledanosti je neverjetno, kako Jens Roselt uprizoritveno umetnost dojema tudi kot docela elementaren

Pri vsakem bolniku naredimo perimetrijo ali vidno polje. To je polje vida, ki ga eno oko lahko zaobjame s tem, da se osredotoči na eno točko in da pri tem ne menja smeri