Organizacija, letnik 39 Razmi{ljanja {tevilka 5, maj 2006
346
Management oskrbovalne verige v elektronskem poslovnem okolju
Izhodiš~e prispevka je zaostro- vanje konkuren~nih vplivov, ki v raz- merah globalizacije in razvoja inter- neta ter informacijsko komunikacij- ske tehnologije zahteva tudi nove pristope oblikovanja in vodenja os- krbovalnih verig. Tako s strateškega kot tudi z operativnega in takti~nega pogleda.
Namen in cilj prispevka sta v da- nem okviru bralca seznaniti s kon- ceptom oskrbovalne verige in pa njegovo umeš~enostjo v elektronsko okolje. Izpostaviti pojav tako imeno- vanih elektronskih oskrbovalnih ve- rig, katere ~edalje hitreje postajajo poslovna realnost. In to prav zaradi potrebe po takojšnji oziroma pravo-
~asni informaciji. U~inkovitost ma- nagementa takšnih oskrbovalnih ve- rig in pa seveda strategija ter pristop k oskrbovalni verigi v elektronskem okolju, kjer je pravo~asna informaci- je nepogrešljiva, prav gotovo za ce- lotno oskrbovalno verigo pomenita izhodiš~e konkuren~ni prednosti.
Zaklju~ki tega prispevka potrju- jejo implikacijo, da postajata elek- tronsko okolje in informacijsko ko- munikacijska tehnologija tesno po- vezana s konceptom oskrbovalnih verig. Prav zaradi tega si koncept elektronske oskrbovalne verige v in- ternetnem okolju zaslu`i dodatno
prou~evanje, analiziranje in vpelje- vanje v poslovno prakso tudi sloven- skih podjetij.
1 Uvod
Novodobni koncepti spreminjajo današnje na~ine poslovanja. Oskrba in oskrbovalne rešitve postajajo od- lo~ilne pri zadovoljevanju potreb strank. Podjetja se tega za~enjajo za- vedati in poskušajo svoje oskrboval- ne procese optimizirati ali zaupati zunanjim strokovnjakom. Tako ali druga~e, za uspešno in u~inkovito poslovanje je potrebno poslovne procese notranje in zunanje urediti.
Potrebno je konkretno vodenje in upravljanje, ki bo zajelo tudi obliko- vanje strategij oskrbovalnih verig, tudi v elektronskem okolju. V nada- ljevanju zato izpostavljam vpetost in u~inkovitost managementa oskrbo- valne verige v elektronskem okolju, strategije in pristop k oskrbovalni verigi v elektronskem okolju in pa koncept pravo~asne informacije. Za boljše razumevanje navedenega, še posebno v razmerju z elektronskim okoljem, pa je potrebno temeljiteje pogledati in razlo`iti tradicionalne koncepte oskrbovalnih verig.
2 Oskrbovalna veriga
Oskrbovalna veriga je omre`je zmogljivosti in distribucijskih mo`- nosti, ki omogo~ajo nabavo proi- zvodnih faktorjev, transformacijo teh proizvodnih faktorjev v kon~ne izdelke in storitve ter njihove distri- bucije do kon~nih odjemalcev (Ga- neshan in Harrison, 2002).
Oskrbovalna veriga je proces premika izdelkov od naro~ila potro- šnika, skozi fazo surovin, dobave, proizvodnje in distribucije kon~nim potrošnikom. Vse organizacije imajo oskrbovalne verige, razli~ne organi- ziranosti in tipa, odvisno pa~ od veli- kosti organizacije in palete proizvo- dov in storitev. Te mre`e pridobijo surovine in komponente, predelajo in sestavijo ta proizvodni material v
kon~ne izdelke in storitve ter jih di- stribuirajo kon~nim uporabnikom (Mayer, 2002).
Management oskrbovalnih verig in predvsem njihova logistika posta- ja zahtevno opravilo. Brez znanja o logisti~nih konceptih in zna~ilnosti vseh sestavnih komponent dolo~ene oskrbovalne verige je nemogo~e za- dovoljevati stranke in konkuren~no nastopati na trgu. Prav zaradi pokri- vanja širokega spektra nalog (od so- delovanja z dobavitelji, preko proi- zvodnje produktov in storitev, njiho- ve distribucije, po-prodajnih storitev, mo~nejšega navezovanja na kon~ne potrošnike) je te`ko izluš~iti in obli- kovati eno samo definicijo manage- menta oskrbovalne verige. Nasled- nja definicija se najbolj pribli`a bis- tvu koncepta.
Poraja se dodatno vprašanje po- vezave oskrbovalnih verig in pa logi- stike. Dejansko postaja uravnavanje in management oskrbovalnih verig vse bolj zahtevno, saj so logisti~na znanja ~edalje bolj kompleksna.
Mnogi strokovnjaki lo~ujejo oba koncepta in postavljajo razlike med njima, moje mnenje pa je, da je razli- kovanje med njima nesmiselno. Lo- gistika pomeni usklajevati razli~ne elemente tako, da bodo najve~ pris- pevali k delovanju celote. Usklajeva- nje poslovnega procesa od njegove- ga izvora do njegovega ponora. Lo-
~evati koncepte oskrbe od logistike je zato brezpredmetno. Oskrba je se- stavni element logisti~nega delova- nja.
3 Internet in management oskrbovalnih verig
Razvoj informacijsko komunikacij- ske tehnologije je pripeljal do novih verzij in generacij managementa os- krbovalnih verig, predvsem manage- ment oskrbovalnih verig v internet- nem okolju. Definiran je kot poveza- va med internetom in pa oskrboval- no verigo, katera rezultira v pojavu elektronskih poslovnih rešitev. Elek- tronske poslovne rešitve povezujejo internet v vse veje oskrbovalne veri-
Razmi{ljanja
Gregor Veselko
11Intereuropa, Globalni logisti~ni servis. d.d. Vojkovo nabre`je 32, 6000 Koper, Slovenija, gregor.veselko@intereuropa.si
Organizacija, letnik 39 Razmi{ljanja {tevilka 5, maj 2006
347 ge, kar postaja najbolj stroškovno
u~inkovit element logisti~nih stori- tev (Mayer, 2002).
Elektronske poslovne rešitve (elektronska nabava, elektronsko poslovanje, elektronsko sodelova- nje) spreminjajo oskrbovalne verige iz linearnih, togih verig v dinami~ne verige, ki temeljijo na celovitih pro- gramskih rešitvah. Informacije, ki so pod kontrolo celovitih programskih rešitev tako slu`ijo kot centralni
`iv~ni sistem, ki oskrbuje preko in- ternetnih informacijskih kanalov vse sestavne elemente oskrbovalne veri- ge (Mayer, 2002).
Internet je dejansko postal orodje povezovanja vseh ~lenov in poslovnih procesov oskrbovalne ve- rige. Zaradi globalizacijskih proce- sov, širjenja trgov in multinacional- nega poslovanja je postal edini logi~- ni na~in povezovanja med podjetji po svetu.
4 Vpetost in u~inkovitost managementa oskrboval- ne verige v elektronskem okolju
Pomembnost elektronskega poslo- vanja in interneta pri procesu proi- zvodnje in distribucije le`i nedvom- no v managementu oskrbovalne ve- rige. ^e so hitrost, stroškovno nizka komunikacija in sodelovanje s po- slovnimi partnerji kriti~ni dejavniki uspešnosti, potem je prav gotovo os- krbovalna veriga sredstvo za dose- ganje tega. Oskrbovanje s pravim obsegom to~nih, doslednih in pravo-
~asnih informacij, postaja vse bolj pomemben dejavnik dohitevanja in prehitevanja konkurence na trgu (Donovan, 2002a).
Klju~nega pomena je tukaj sta- nje informacijsko komunikacijske tehnologije. Razvita mora biti v sme- ri podpiranja vseh temeljnih predpo- stavk za delovanje oskrbovalne veri- ge, ki sem jih opisal v prejšnjih po- glavjih. Pozornost je usmerjena širše, izven meja organizacije, upoštevati mora vezi organizacije z njenimi do- bavitelji, dobavitelji dobaviteljev, kupci, kupci kupcev in ostalimi inte- resnimi skupinami. Zajemati mora tudi vse poslovne subjekte, ki imajo
kakršno koli povezavo z zaklju~eva- njem zaupanega posla. Celotna oskr- bovalna veriga je pod drobnogle- dom in ocenjevanjem, saj le njena odli~nost omogo~a in pospešuje raz- voj zdravega ter u~inkovitega po- slovnega okolja.
U~inkovitost managementa os- krbovalne verige odra`a stanje in re- zultate upravljanja informacijskega centra, ~asovne pritiske je namre~
potrebno zmanjšati na minimum.
Gre za rokovanje s ~asovnim obse- gom in posledi~no porabo finan~nih sredstev ter u~inkovitostjo med fi- zi~no uvedbo oskrbovalne verige v internetno okolje. Samo z izena~eva- njem pobud razli~nih partnerjev ve- rige lahko dose`emo kon~ni cilj. Ma- nagement se mora izogibati situaci- jam, kjer se lahko pojavi gro`nja iz- gube konkuren~nega polo`aja (Ma- yer, 2002).
Lahko dodam, da so seveda trg in odjemalci glavni pokazatelj spo- sobnosti in prodornosti organizacije ter njenega managementa. V poplavi ponudnikov logisti~nih storitev bo odjemalec kaj kmalu zamenjal po- nudnika, ~e ne bo storitev dosegala raven zahtevane kakovosti. U~inko- vitost managementa oskrbovalne verige je dolo~ena z nivojem reševa- nja logisti~nih problemov (Fernan- des in White, 2000). To danes pome- ni na~in, kako management oblikuje in posreduje logisti~ne rešitve, pod- prte z elektronskimi sredstvi.
5 Ovire uvajanja celovitih elektronskih rešitev v oskrbovalne verige
Pomanjkanje sistemske zdru`ljivo- sti, nepovezanosti organizacijskih struktur in pomanjkanje kakovost- nih lokalnih informacij so tri ve~je ovire uvajanja celovitih elektronskih rešitev v oskrbovalne verige. Po- membno vlogo igra tudi na~in deli- tve informacij z vsemi interesnimi skupinami. Po eni strani so prisotne koristi, ker prihaja do enake obveš-
~enosti in jasnih situacij, po drugi strani pa številnim ~lenom verige omogo~a pridobivanje na mo~i, kar lahko pripelje do izkoriš~anja in izsi- ljevanja na podlagi tako izboljšane-
ga poslovnega polo`aja. Zato je medsebojno zaupanje partnerjev ve- rige glavni predpogoj za njeno po- slovno upravi~enost in kon~no uspe- šnost (Broens et al, 2000).
Zaupanju je torej potrebno na- meniti primerno pozornost. Zdravo poslovanje in urejen sistem vrednot sta lastnosti, ki naj bi ju imeli vsi partnerji oskrbovalne verige. Le tako lahko veriga deluje kot zaklju-
~ena celota. Na podlagi to~nih in za- nesljivih informacij je mogo~e sledi- ti korakom, ki jih zahteva izvedba dolo~enega posla. ^e samo en ~len verige izkoriš~a polo`aj in si poskuša prisvojiti dodatne neupravi~ene ko- risti, bo celotna veriga izgubila na kakovosti, saj bo prišlo do razmika interesov. Obvezno pa mora v skupi- ni obstajati vodilno podjetje, obi~aj- no je to nosilec posla, kateremu so vsi ostali podrejeni. Vodilno podjet- je, ki je priporo~ljivo ponudnik logi- sti~nih storitev, skrbi za organizacijo, koordinacijo in izvedbo posla. Tudi za vodilno podjetje velja, da ne sme izkoriš~ati polo`aja nadrejenosti, kajti v nasprotnem primeru lahko iz- gubi zaupanje ostalih ~lanov skupi- ne, kar seveda pelje do upada kako- vosti izvedenih logisti~nih storitev.
Spreminjanje ustaljenih na~inov poslovanja in mentalitete ljudi z uvajanjem novih logisti~nih koncep- tov v podjetja predstavlja te`ko na- logo. Predstavlja revolucionaren na-
~in poslovanja, posebno zaradi ob- veznega medsebojnega zaupanja med ~lani verige. Vemo pa, da v po- slovnem svetu vlada boj za pre`ivet- je, ki podjetja na trgu prisili v agresi- ven in neizprosen nastop.
6 Strategija in pristop k oskrbovalni verigi v elektronskem okolju
Novi koncepti poslovanja in vpeljevanja oskrbovalnih verig v elektronsko okolje zahtevajo tudi poseben pristop h oblikovanju pri- merne strategije, ki bo poslovanje usmerila na `eleni na~in. Povezova- nju fizi~ne in elektronske oskrboval- ne verige z dolo~eno poslovno stra- tegijo namenjam naslednje odstav- ke.
Organizacija, letnik 39 Razmi{ljanja {tevilka 5, maj 2006
348
V~erajšnji na~in poslovanja ni ve~ produktiven, ko gre za nenehno pove~evanje tr`nih razse`nosti. Po- sebno, ~e `eli podjetje temu tempu slediti in ostati poslovno privla~no ter konkuren~no. Glede na dejstvo, da ve~ in ve~ podjetij v poslovanje vklju~uje oblike oskrbovalnih verig, nekatera tudi `e njene elektronske oblike, je potrebno reagirati hitro in zanesljivo. Potrebno je zavzeti polo-
`aj, ki dolo~a pravo izhodiš~e za zmanjševanje poslovnega tveganja.
Management oskrbovalne verige mora biti v nenehnem prilagajanju poslovnega sistema, procesov in strategije. Tako imenovana elektron- ska oskrbovalna veriga narekuje zahteve in potrebe podjetij pri vsak- danjem boju za obstanek. Tukaj pri- haja do izraza poslovna uporaba in- terneta, saj ponuja neizmerne po- slovne prilo`nosti in pospešuje na- stanek sposobnosti za pridobivanje visoko konkuren~nih prednosti.
Sposoben management mora ugoto- viti in izluš~iti optimalen ustroj oskr- bovalne verige, ki bo omogo~ala pri- dobitev konkuren~nih prednosti, ter nato razviti poslovno strategijo, ki bo podjetju pospeševala u~inke bolj kot to dosega konkurenca. Potreben je natan~en plan vseh akcij, ker nas lahko za~rtana smer pripelje do po- polnoma nepri~akovanega zaklju~- ka. Izguba ~asa, finan~nih sredstev, energije in zaupanja interesnih sku- pin je lahko za podjetje pogubna.
Zato je nujno, da je `e rezultat prve- ga poizkusa v skladu z namero (Do- novan, 2002b).
Pristop k strategiji oskrbovalne verige v elektronskem okolju, mora najprej jasno odgovoriti na nasled- nja vprašanja (Donovan, 2002b):
I Katere so razpolo`ljive poslov- ne prilo`nosti, ki jih podjetje lahko izkoristi pri utrjevanju tr`- nega polo`aja, operacijskih stroškov, komunikacijskih kana- lov, ~asovnih ciklov?
I Ali management podjetja pozna in razume podjetniške prioritete pri udejanjanju logisti~nih reši- tev?
I Kako naj management oblikuje in strukturira internetne pove- zave z dobavitelji in kupci, ki
bodo optimizirale oskrbovalno verigo?
I Kako naj management dolo~a primernost investiranja v elek- tronske oskrbovalne verige, ki bodo prinašale kratkoro~ne, srednjero~ne in dolgoro~ne do- se`ke?
I Ali ima podjetje oblikovane in vzpostavljene povezave med razli~nimi hierarhi~nimi stop- njami v podjetju, ki pogojujejo u~inkovito uvedbo elektronskih oskrbovalnih verig?
I Ali ima management natan~no definiran akcijski plan pred-iz- vedbenih in izvedbenih akcij pri vzpostavljanju sistema v podjet- ju?
I Katere so manjkajo~e tehni~ne povezave v obstoje~em informa- cijsko komunikacijskem sistemu podjetja?
I Katere planirane in uvedbene naloge bodo izvršene in kakšen je terminski plan izvedbenih na- log?
I Ali management razume koristi, ki jih bo podjetje pridobilo z uvedbo sistema, še posebno v primerjavi z višino investiranih finan~nih sredstev?
I Katera elektronsko oskrbovalno veri`na strategija bo podjetje pripeljala na polo`aj tr`nega vodje?
Odgovori na zgoraj postavljena vprašanja morajo pripraviti teren za uvedbo sistema v podjetje. Hkrati morajo managementu ponuditi smernice za oblikovanje primerne strategije, ki bo omogo~ala jasno seznanitev s sistemom in u~inkovito uporabo vseh novo nastalih poslov- nih prilo`nosti. Strategija mora upo- števati potrebe, ki jih elektronska os- krbovalna veriga zahteva in usmeriti delovanje celotnega podjetja tako, da bo izkoriš~alo pridobljene kon- kuren~ne prednosti. Nujno je, da vsi v podjetju spoznajo realne pridobi- tve, zato je potrebno poskrbeti za pravilno obveš~enost. Hkrati je po- trebno v sistem posredno in nepo- sredno vklju~iti vse poslovne part- nerje, ki s podjetjem delijo podobno poslovno orientiranost. Dejansko le sodelovanje vseh elementov oskrbo-
valne verige prinaša udele`encem koristi.
Pristop torej temelji na pozitiv- nemu razmišljanju, vztrajnosti ter predvsem korektni obveš~enosti vseh vklju~enih v sistem. Strategijo mora oblikovati vrhovni manage- ment s pomo~jo ustreznih strokov- njakov, ob sodelovanju vseh hierar- hi~nih ravni podjetja. Odlo~itev o dolo~eni strategiji mora biti enotna in sama strategija proaktivno po- slovno naravnana. Polovi~ne rešitve bodo pripeljale do zamujenih prilo`- nosti, ogromnih nepotrebnih finan~- nih izdatkov ter izgube stika z razvo- jem.
7 Pravo~asna informacija
Pravo~asna informacija in nastanek podjetij, ki so sposobna hitro obvla- dovati in procesirati informacije, so logi~na posledica razvoja hitrejše in zanesljivejše informacijsko komuni- kacijske tehnologije. Ta tehnologija omogo~a podjetju, da pravo~asno in nastali situaciji primerno reagira na zunanji ali notranji nepri~akovani impulz. Prav zaradi tega prihaja do potreb po pravo~asnih informacijah.
Posedovanje prave informacije ob pravem ~asu na pravem kraju zago- tavlja konkuren~no prednost in do- lo~eno poslovno uspešnost.
Uveljavljanje logisti~nih rešitev v elektronskem okolju, ki poteka s pomo~jo internetne podpore, izpo- stavlja neizogibnost pojava koncep- tov pravo~asne informacije in pod- jetja, ki te pravo~asne informacije uspešno posreduje. Takšno podjetje opisujemo kot organizacijsko enoto, ki ima sposobnost pravo~asnega de- lovanja in reagiranja na nena~rtova- ne spremembe potrošniškega pov- praševanja ter ostale nepri~akovane dogodke. Je sposobnost taistega podjetja, da zo`i obseg in pove~a kontrolo nad aktivnostmi v oskrbo- valni verigi. Ukvarja se s pojmom pravo~asne informiranosti in tako imenovanih pravo~asnih informacij (Van Breedam, 2001).
Prednosti, ki jih podjetju prinaša pravo~asna informacija lahko str- nem v naslednjih vrsticah (De Kim- pe, 2001):
I natan~nejša obdelava podatkov,
I hitrejši prenos transakcij,
I pravo~asne zaloge in status ma- nagementa, obvladovanje spre- memb,
I višja produktivnost in pove~ana u~inkovitost,
I manjša potreba po proizvodnih faktorjih in njihova boljša izra- ba,
I izboljšanje upravljanja s ~loveš- kimi viri,
I izboljšanje upravljanja podat- kov in informacij,
I ve~ja u~inkovitost procesiranja nujnih poslov,
I hitrejši odziv na povpraševanje,
I izboljšano servisiranje strank,
I popolna kontrola in hiter vpo- gled v potek dogodkov,
I zmanjšanje stroškov,
I razpolo`ljivost povratnih infor- macij,
I uvajanje elektronskih oblik po- slovne dokumentacije,
I manj »papirologije«, manj admi- nistrativnih postopkov.
Zgoraj naštete prilo`nosti vpli- vajo na pospeševanje in uresni~eva- nje poslovnih procesov ter na ve~jo natan~nosti izvedbe. Uspeh podjetja, ki obvladuje pravo~asne informaci- je, je v veliki meri pogojen z dvema konceptoma, ki jima pravimo »raz- polo`ljivost izvajanja« (angl. avai- lable-to-promise) in »sposobnost iz- vajanja« (angl. capable-to-promise).
Tako imenovana razpolo`ljivost iz- vajanja uvaja ~asovne faze v poslov- ni proces, kjer se proizvajalcu proi- zvodov in storitev dolo~a zmo`nost dostave le-teh v dogovorjenem iz- vedbenem ~asovnem roku. Sposob- nost izvajanja pa opisuje funkcional- nost ~asovnih faz, ki jo uporabljajo nekateri proizvajalni sistemi in kate- ra preverja razpolo`ljivost sestavnih elementov oskrbovalne verige pri dolo~anju ali je dostava sploh mo`na v dogovorjenem izvedbenem ~asov- nem roku (Van Breedam, 2001).
8 Sklepne misli
Uvodu je sledil prikaz koncepta os- krbovalne verige, njenih razse`nosti, sestavin in temeljnih naloge njenih posameznih elementov. V povezavi z
zahtevami po preglednejšem poslo- vanju sem pojasnil zna~ilnosti mana- gementa oskrbovalnih verig in po- men informacijsko komunikacijske tehnologije za uresni~evanje bistva poslovanja, to je zadovoljevanje tr`- nih potreb v smislu dostave pravega blaga, ob pravem ~asu, na pravo me- sto in po sprejemljivi ceni. To seveda ni mogo~e, ~e podjetje ne posluje v elektronskem okolju. Zato sem do- datno predstavil, kako se manage- ment oskrbovalne verige vpenja v elektronsko okolje, kjer so vse verti- kalne in horizontalne poslovne ak- tivnosti oskrbovalne verige poveza- ne preko interneta. Pomembno vlo- go igra merjenje u~inkovitosti, saj le- to predstavlja rezultat in hkrati izho- diš~e za oblikovanje poslovne strate- gije, ki bo oskrbovalno verigo pravil- no usmerjala v elektronskem okolju.
Poslovanje v elektronskem okolju omogo~a prenos pravo~asnih infor- macij, ki so se izkazale za pomem- ben element pri pridobivanju in ohranjanju konkuren~ne prednosti podjetja.
Razvoj bo prav gotovo nadalje- val svojo pot v smeri izboljševanja in pospeševanja prenosa informacij, kar pomeni spreminjanje in nadgra- jevanje obstoje~ih informacijsko ko- munikacijskih sistemov. Podjetja, ki bodo svojemu poslovanju zagotovila primerno informacijsko komunika- cijsko tehnologijo, bodo nedvomno bila sposobna la`je prenašati in ob- vladovati poslovne spremembe.
Prispevek in njegovi zaklju~ki so v pomo~ predvsem managerjem pri razumevanju tovrstne problematike in v praksi lahko slu`ijo kot pomo~
pri uvajanju koncepta oskrbovalnih verig v elektronsko okolje. Nedvom- no bo tudi obogatil obstoje~e teore- ti~ne vire managementa logisti~nih verig in logistike ter pripomogel k hitrejšem razvoju znanstvenega po- dro~ja.
Literatura in viri
Broens, F. Douwe in Vanroye, Karl et al (2000). E-Commerce, Supply Chain Management and Intermodality, Background paper for the 3rd EU- USA Forum on Freight Intermoda- lism, Delft/Nizozemska.
De Kimpe, Jan (2001). Mobility in Logi- stics, ITMMA – Institute of Trans- port and Maritime Management, Antwerpen.
Donovan, R. Michael (2002a) The e- Supply Chain is Coming … and Fast, dosegljivo na: www.rmdono- van.com (04.05.2002).
Donovan, R. Michael (2002b) E-SCM – Prerequisities to Success, dosegljivo na: www.rmdonovan.com (04.05.2002).
Fernandes, Valerie in White, Tim (2000).
E-Business and The Supply Chain:
Necessary Interactions Between Marketing and Logistics. An Appli- cation in The Fresh Food Sector, Les Troisiemes Rencontres Interna- tionales de la Richerche en Logisti- que, Trois-Rivieres.
Ganeshan and Harrison (2002). Supply Chain Management, dosegljivo na:
http://el.utoronto.ca/profiles/rune/n ode5.html (11.11.2002).
Mayer, J. L. (2002). A Definition of Supply Chain Management, doseglji- vo na: www.about.com (16.10.2002).
Van Breedam, Alex (2001). The Real- Time Company, ITMMA – Institute of Transport and Maritime Manage- ment, Antwerpen.
Organizacija, letnik 39 Razmi{ljanja {tevilka 5, maj 2006
349