ANALIZA GOSPODARSKIH GIBANJ V LETU 1999 IN NAPOVEDI ZA LETI 2000 IN 2001

SLOVENIJA: A^NALIZAGOSPODARSKIHGIBANJVLETU 1999 ^IN

NAPOVEDIZALETI 2000 ^IN 2001 POMLADANSKO PORO^ILO 2000 Urad za makroekonomske analize in razvoj

ISBN volume 961-6031-31-7

ANALIZA GOSPODARSKIH GIBANJ V LETU 1999 IN NAPOVEDI ZA LETI 2000 IN 2001

(POMLADANSKO PORO^ILO 2000)

SLOVENIJA: Analiza gospodarskih gibanj v letu 1999 in napovedi za leto 2000 in 2001

POMLADANSKO PORO^ILO 2000 Urad za makroekonomske analize in razvoj dr. Janez Poto~nik, direktor

http://www.gov.si/zmar/

urednica: Maja BEDNA[

sourednica: dr. Alenka KAJZER prelom strani: Boštjan PLEŠEC tisk: JA Grafika

Ljubljana, Julij 2000

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 338.1(497.4)”1999”

338.27(497.4)”2000/2001”

ANALIZA gospodarskih gibanj v letu 1999 in napovedi za leti 2000 in 2001 : pomladansko poroèilo 2000 / [urednici Maja Bednaš in Alenka Kajzer]. - Ljubljana : Urad Republike Slovenije za makroekonomske analize in razvoj, 2000. - (Pomladansko poroèilo / Urad Republike Slovenije za makroekonomske analize in razvoj, ISSN 1318-3850)

ISBN 961-6031-31-7 1. Bednaš, Maja 107906816

Kazalo tabel _________________________________________8 Kazalo slik ________________________________________ 10 PREDGOVOR ____________________________________ 11 1. UVOD _________________________________________ 13 2. POVZETEK ____________________________________ 17

2.1 SLOVENIJA V LETU 1999 - Ugodni makroekonomski

dose‘ki ob poru{enem zunanjem ravnote‘ju __________________ 17 2.2 OBETI IN PRI^AKOVANJA V LETIH 2000 in 2001 -

Nadaljevanje razmeroma dinami~ne gospodarske rasti

in izrazitej{i vpliv dejavnikov mednarodnega okolja ____________ 23

3. MEDNARODNO OKOLJE – Ugodnej{a svetovna konjunktura in rast izvoznih trgov _________________ 28 4. INSTITUCIONALNI OKVIR – Pribli‘evanje EU

spodbuja dograjevanje institucionalnega okvira _____ 36

4.1 MEDNARODNA KONKUREN^NOST DR@AV - Slaba

ocena u~inkovitosti dr‘ave zahteva “druga~no” dr‘avo _________ 37 4.2 PRESTRUKTURIRANJE PODJETNI[KEGA SEKTORJA –

Nujen hitrej{i prehod privatiziranih podjetij v ofenzivno fazo

prestrukturiranja ob krepitvi razvojne funkcije dr‘ave __________ 40 4.3 TEHNOLO[KO PRESTRUKTURIRANJE – Nujno na~rtno

spodbujanje tehnolo{kega razvoja za izbolj{anje konkuren~nosti __ 49

5. ANALIZA TEKO^IH GOSPODARSKIH

GIBANJ IN KRATKORO^NA PROJEKCIJA _____ 52

5.1. BRUTO DOMA^I PROIZVOD - Rast v letu 1999

vi{ja od pri~akovane______________________________________ 52

DOMA^EGA PROIZVODA – Dinami~na rast predelovalnih dejavnosti in nadaljevanje ugodnih

gibanj v gradbeni{tvu v letu 2000 in 2001 _____________ 52 5.1.2 IZDATKOVNA STRUKTURA BRUTO

DOMA^EGA PROIZVODA – Tuje povpra{evanje ponovno glavni dejavnik gospodarske rasti, nadaljuje se dinami~na rast investicij ____________________________ 68 5.1.3 STRO[KOVNA STRUKTURA BRUTO DOMA^EGA

PROIZVODA - Zmanj{evanje stro{kov dela v bruto

doma~em proizvodu se nadaljuje _____________________ 72 5.2 EKONOMSKI ODNOSI S TUJINO _______________________ 73

5.2.1 MEDNARODNA KONKUREN^NOST – Izbolj{evanje stro{kovne in cenovne konkuren~nosti se bo proti

koncu leta 2000 za~elo umirjati ______________________ 73 5.2.2 PLA^ILNA BILANCA IN ZUNANJI DOLG _________ 77

5.2.2.1IZVOZNO-UVOZNI TOKOVI IN

PLA^ILNA BILANCA – Kljub dinami~ni rasti izvoza v letih 2000 in 2001 majhne mo‘nosti za zmanj{anje primanjkljaja teko~ega ra~una

pla~ilne bilance ____________________________ 77 5.2.2.2 ZUNANJI DOLG – Glavni vir zadol‘evanja

v tujini so dr‘avne obveznice in dolgoro~na posojila zasebnega sektorja, najeta pri

komercialnih bankah _______________________ 81 5.2.3 TUJE NEPOSREDNE INVESTICIJE - Sprememba v

odnosu do tujih investicij ne daje takoj{njih rezultatov ____ 84 5.3 INVESTICIJE – Nadaljevanje ‘ivahne investicijske aktivnosti

tudi v bodo~e ___________________________________________ 89 5.4 INFLACIJA – Inflacijska gibanja v letu 2000 spodbujena

predvsem z dejavniki eksternega zna~aja _____________________ 92 5.5 ZAPOSLENOST IN BREZPOSELNOST - Strukturni

problemi brezposelnosti veliki kljub rasti zaposlenosti in

aktivni politiki zaposlovanja _______________________________ 97 5.6. ZADOL@EVANJE IN VAR^EVANJE PREBIVALSTVA

IN PODJETIJ – Kreditna aktivnost bank se letos umirja,

var~evanje prebivalstva se krepi ___________________________ 102 5.7 FINAN^NI POLO@AJ NEFINAN^NIH DRU@B, BANK,

HRANILNIC IN ZAVAROVALNIC ______________________ 105

ZAVODOV IN DRUGIH PRAVNIH OSEB – V letu 1999 najbolj{i poslovni rezultat gospodarskih dru‘b

v zadnjih {estih letih ______________________________ 105 5.7.2 POSLOVNI IZID BANK IN HRANILNIC – V letu

1999 v povpre~ju nekoliko slab{i poslovni rezultati kot v letu 1998 ______________________________________ 112 5.7.3. ZAVAROVALNICE - Pove~evanje dele‘a ‘ivljenjskih

zavarovanj _______________________________________ 114 5.8 DOGAJANJA NA TRGU VREDNOSTNIH PAPIRJEV –

Upadanje dinamike slovenskega trga kapitala ________________ 115

6. DEJAVNIKI KAKOVOSTI RAZVOJA ___________ 121

6.1 ^LOVEKOV RAZVOJ IN VREDNOTNE ORIENTACIJE - Indeks ~lovekovega razvoja se izbolj{uje ____________________ 121 6.2 OKOLJE in gospodarski napredek – Slovenija s predtrajnostno

podobo _______________________________________________ 124 6.3 POSAMEZNIK- NOSILEC RAZVOJA IN SOCIALNA

INTEGRACIJA - V letu 1998 finan~ni polo‘aj gospodinjstev

bolj{i kot v letu 1992 ____________________________________ 128 6.4. REGIONALNE RAZSE@NOSTI RAZVOJA - Nov pristop k

regionalnemu razvoju ___________________________________ 132

7. GLAVNE USMERITVE EKONOMSKE

POLITIKE ____________________________________ 138

7.1. POLITIKA JAVNIH FINANC ___________________________ 139 7.1.1 JAVNE FINANCE V LETU 1999 - Reforma

posrednih davkov izpeljana _________________________ 140 7.1.2. JAVNE FINANCE V LETU 2000 - Pritiski na

odhodke za pla~e in pokojnine zaradi hitrej{e rasti cen __ 142 7.1.3 JAVNE FINANCE V LETU 2001 - Potrebno

prestrukturiranje izdatkov v skladu z razvojnimi

prioritetami _____________________________________ 144 7.1.4 JAVNOFINAN^NI PRIMANJKLJAJ -Potrebno

ohranjanje v zmernih mejah ________________________ 145 7.1.5. PROGRAMSKA STRUKTURA JAVNIH IZDATKOV -

Brez ve~jih sprememb v zadnjih petih letih ____________ 146 7.1.6 DOLG O@JE OPREDELJENE DR@AVE – V letu

1999 je v primerjavi z bruto doma~im proizvodom

zna{al 24.6% ____________________________________ 148

letu 2000: gibanje denarnega agregata M3 v razponu

med 12% in 18% _______________________________________ 151 7.3. DOHODKOVNA POLITIKA - Zaostajanje rasti pla~ za rastjo

produktivnosti _________________________________________ 154 7.4. POLITIKA ZAPOSLOVANJA - Upo{tevane EU smernice

politike zaposlovanja, uresni~evanje programa velik izziv ______ 159

PRILOGA _______________________________________ 163 UPORABLJENI VIRI IN LITERATURA __________ 211

Kazalo tabel

Tabela 1: Nekateri makroekonomski kazalci v obdobju 1996-2001 _____ 27 Tabela 2: Gospodarska rast, obseg svetovne trgovine ter gibanja cen

nafte in surovin (realna rast v %) _________________________ 28 Tabela 3: Gospodarska rast, inflacija in rast uvoza pri najpomembnej{ih

slovenskih trgovinskih partnericah (v%) ___________________ 31 Tabela 4: Gospodarska rast, inflacija in zunanje neravnovesje

v dr‘avah CEFTA (v %) ________________________________ 34 Tabela 5: Rangi konkuren~nosti dr‘av po IMD med 46-imi

oziroma 47-imi dr‘avami v letih 1997 – 1999 ______________ 38 Tabela 6: Kazalci u~inkovitosti dr‘ave v letu 1999 ___________________ 39 Tabela 7: Rangi Sloveniji referen~nih dr‘av v skupini “Znanost in

tehnologija” po metodologiji IMD, 19991 _________________ 50 Tabela 8: Rast in struktura dodane vrednosti po dejavnostih ___________ 54 Tabela 9: Rast komponent povpra{evanja __________________________ 69 Tabela 10: Izdatkovna struktura bruto doma~ega proizvoda ____________ 71 Tabela 11: Stro{kovna struktura bruto doma~ega proizvoda ____________ 72 Tabela 12: Stanje zunanjega dolga Slovenije v obdobju

1991 - 1999 (v milijonih USD) __________________________ 82 Tabela 13: Tokovi, stanje in spremembe stanja vhodnih TNI1

v Sloveniji v 1993-1998 _________________________________ 85 Tabela 14: Struktura in gibanje zaposlenih po mese~nih poro~ilih

po dejavnostih ________________________________________ 99

prejemki prebivalstva v obdobju 1995 do 1999 ____________ 103 Tabela 16: Neto dobi~ek oziroma neto izguba gospodarskih dru‘b _____ 107 Tabela 17: ^isti dobi~ek /izguba poslovnega leta gospodarskih

dru‘b po dejavnostih __________________________________ 108 Tabela 18: [tevilo pravnih oseb, {tevilo zaposlenih, akumulacija

in izguba v zavodih in drugih pravnih osebah _____________ 111 Tabela 19: Tr‘na kapitalizacija dolgoro~nih vrednostnih papirjev na

Ljubljanski borzi (v mio SIT) __________________________ 116 Tabela 20: Promet po posameznih skupinah VP na Ljubljanski

borzi (v mio. SIT) ____________________________________ 117 Tabela 21: [tevilo sklenjenih poslov po posameznih skupinah VP na

Ljubljanski borzi (v mio. SIT) __________________________ 118 Tabela 22: Vrednosti indeksov ~lovekovega razvoja za Slovenijo _______ 122 Tabela 23: Dose‘ena stopnja trajnostnega razvoja – ocena z GSI _______ 125 Tabela 24: Nekateri podatki po standardni klasifikaciji teriorialnih

enot na ravni SKTE 2 in SKTE 3 _______________________ 135 Tabela 25: Konsolidirana bilanca javnega financiranja

po metodologiji GFS-IMF (v primerjavi z bruto doma~im

proizvodom v %)_____________________________________ 146 Tabela 26: Stanja in spremembe dolga RS v letu 1999 ________________ 149 Tabela 27: Predvideno gibanje dolga o‘je opredeljene dr‘ave __________ 150 Tabela 28: [tevilo vklju~enih v aktivne programe zaposlovanja

in {tevilo prejemnikov nadomestila in pomo~i _____________ 161

Slika 1: Spreminjanje lastniške strukture slovenskega

podjetniškega sektorja v obdobju 1994 - 1998 _______________ 40 Slika 2: Spremembe po lastni{kih kategorijah podjetij

(primerjava leta 1998 z letom 1994) _______________________ 41 Slika 3: Neto dobi~ek iz poslovanja na kapital po lastni{kih kategorijah

podjetij _______________________________________________ 43 Slika 4: Tr`ni dele`i v dr`avah EU _______________________________ 75 Slika 5: Komponente konkuren~nosti _____________________________ 76 Slika 6: Primerjava stanja deviznih rezerv in zunanjega dolga

v obdobju 1991 - 1999 __________________________________ 83 Slika 7: Mese~ne rasti cen_______________________________________ 93 Slika 8: Slovenski borzni indeks (SBI) in srednjeevropski indeks CESI

(relativne vrednosti v EUR) _____________________________ 119 Slika 9: Nacionalni izdatki za varstvo okolja (zadnji razpolo`ljivi

podatek, v % od BDP) _________________________________ 127 Slika 9: Izdatki javnega financiranja po glavnih namenih oziroma

programskih podro~jih _________________________________ 148 Slika 11: Gibanje denarnih agregatov (mesec na mesec preteklega leta) _ 152 Slika 12: Realne bruto pla~e na zaposlenega ________________________ 158

PREDGOVOR

Pomladansko poro~ilo 2000 prina{a oceno in prikaz gospodarskih gibanj in dejavnikov rasti slovenskega gospodarstva v letu 1999 in nove napovedi osnovnih makroekonomskih agregatov za leti 2000 in 2001. Poro~ilo je vsebinsko sestavljeno iz petih sklopov. Uvodu in povzetku poro~ila, ki sku{ata bralcu podati osrednje sporo~ilo ter opozoriti na napredek in pasti razvoja (poglavji 1 in 2), sledita opis dogajanj in obetov za gospodarska gibanja v mednarodnem okolju (poglavje 3), ki zaradi odprtosti slovenskega gospodarstva pomembno dolo~a gospodarska gibanja v Sloveniji, in pregled institucionalnih sprememb v preteklem letu (poglavje 4). Podrobnej{i prikaz in analiza dogajanj v letu 1999 in v prvih mesecih letos na posameznih podro~jih sta zdru‘ena s kratkoro~no projekcijo makroekonomskih agregatov v letih 2000 in 2001 (poglavje 5), ki mu sledi nekaj razmi{ljanj o dejavnikih kakovosti razvoja in pogled na razvoj skozi {e druga merila razvitosti in blaginje (poglavje 6). V nadaljevanju sledi predstavitev temeljnih usmeritev in dilem ekonomske politike v naslednjih dveh letih (poglavje 7).

Poro~ilo ‘e vrsto let pripravlja in izdaja Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (v nadaljevanju ZMAR) kot samostojno publikacijo v slovenskem in angle{kem jeziku (Spring Report). Vlada R Slovenije poro~ilo obravnava in sprejema kot eno od strokovnih podlag za pripravo ukrepov ekonomske politike in predloga dr‘avnega prora~una.

Poro~ilo je zasnovano na podatkih informacijskih slu‘b (predvsem Statisti~nega urada R Slovenije (v nadaljevanju SURS), Banke Slovenije (v nadaljevanju BS), Agencije za pla~ilni promet (v nadaljevanju APP), ekspertnih ocenah drugih (tujih in doma~ih) in{titutov in mednarodnih institucij. SURS je letos ‘e do maja objavil celotni sistem nacionalnih ra~unov za leto 1999. Na tej osnovi smo v maju pripravili nove ocene nacionalnih ra~unov Slovenije za leti 2000 in 2001.

Pri pripravi Pomladanskega poro~ila 2000 so sodelovali: Maja Bedna{ (urednica, vodja projekta, povzetek, mednarodno okolje), Alenka Kajzer (sourednica, povzetek, politika zaposlovanja), Branka Tav~ar (nacionalni ra~uni), Tanja ^esen (investicije, gradbeni{tvo, pomen malih in srednjih podjetij), Pavle Gmeiner (tehnolo{ko prestrukturiranje, mednarodna konkuren~nost), Matja‘ Han‘ek in Marta Gregor~i~ (~lovekov razvoj in vrednote), Slavica Juran~i~ (mednarodna konkuren~nost), Mateja Kova~ (kmetijstvo), Rotija Kmet (proizvodna struktura bruto doma~ega proizvoda), Sa{a Kova~i~ (dohodkovna politika), Toma‘

Kraigher (zaposlenost in brezposelnost), Jasna Kond‘a in Du{an Kidri~ (politika javnih financ), Jo‘e Marki~ (izvozno-uvozni tokovi in pla~ilna bilanca), Maja Kersnik-Bergant in Peter Beltram (posameznik kot nosilec razvoja in socialna integracija), Ana Murn (dr‘avne pomo~i), Judita Novak (finan~ni polo‘aj gospodarskih dru‘b, zavodov in drugih pravnih oseb), Jure Pov{nar (oskrba z elektriko, plinom in vodo, rudarstvo, promet in zveze), Mojca Koprivnikar [u{ter{i~ (gostinstvo in trgovina), Janja Pe~ar (regionalni razvoj), Bojan Radej (okolje), Matija Rojec (neposredne tuje investicije, prestrukturiranje podjetij), Andreja Rovan (pregled sprejete zakonodaje), Ana Se~nik (predelovalne dejavnosti), Metka Stare (ra~unalni{ke in telekomunikacijske storitve), Du{ka [avorn Radovan (strukturna politika), Ana Tr{eli~ (zasebna poraba), Janez [u{ter{i~ (uvod), Ivanka Zakotnik (nacionalni ra~uni), Bo{tjan Vasle (denarna politika, inflacija), Luka Vesnaver (finan~no posredni{tvo, zadol‘evanje in var~evanje prebivalstva in podjetij). Tehni~na podpora (grafi, statisti~na priloga, obdelava statisti~nih podatkov iz bilanc stanja in uspeha): Bibijana Cirman- Nagli~, Marjeta @igman, Vlado Mostnar, Dragica Kova~, Tina Kopitar.

V Pomladanskem poro~ilu so upo{tevani podatki, ki so bili na razpolago do vklju~no 2.6. 2000

1. UVOD

Splo{na slika gospodarskih razmer, kot jo ka‘ejo osnovni makroekonomski kazalci, letos ne bo bistveno druga~na od lanske. Nadaljevala se bo visoka gospodarska rast (4¾ odstotka), ki bo {e naprej omogo~ala tudi rast zaposlenosti (0.9%), spremljala pa jo bosta nezmanj{an primanjkljaj teko~ega ra~una pla~ilne bilance (3% bruto doma~ega proizvoda) in javno finan~ni primanjkljaj (1%

bruto doma~ega proizvoda) ter vi{ja povpre~na raven cen v primerjavi z lanskim letom (lani 6.1, letos po ocenah okoli 7.6%). Kljub podobnosti rezultatov pa so ekonomski procesi, ki jih oblikujejo, v leto{njem letu bistveno druga~ni kot lani.

Lani je bil glavni dejavnik gospodarske rasti visoka doma~a poraba, v okviru katere so se dale~ najbolj povi{ale investicije. Mo~no nadpovpre~na glede na prej{nja leta je bila tudi rast zasebne porabe, ~eprav so pla~e tudi lani zaostajale za rastjo produktivnosti. Poraba je bila v prvi polovici leta spodbujena predvsem s pri~akovanji u~inkov uvedbe davka na dodano vrednost in se kasneje ohranila na sorazmerno visoki ravni. Porabo je omogo~ila predvsem visoka rast posojil, ob ~emer so se podjetja bolj kot prej zadol‘evala v tujini. Ker je izmed vseh sestavin bruto doma~ega proizvoda prav o gibanju doma~e porabe tekom leta na voljo najmanj informacij, je po svoje razumljivo, da je bil statisti~ni izra~un lanske gospodarske rasti ‘e v prvi oceni krepko popravljen navzgor v primerjavi s teko~imi objavami ~etrtletnega bruto doma~ega proizvoda po proizvodni metodi. Ugodno sliko lanskega leta dopolnjujejo tudi podatki iz zaklju~nih ra~unov, kjer so gospodarske dru‘be izkazale ve~ kot trikrat ve~ji neto dobi~ek kot v predhodnem letu. K tako ugodnemu izkazu poslovanja je verjetno prispevala tudi krepitev vloge lastnikov pri upravljanju podjetij.

Letos pri~akujemo umiritev doma~e porabe na stopnje rasti, ki so bile obi~ajne v preteklih letih. Vlogo osrednjega dejavnika gospodarske rasti bo ob zelo ugodnih gospodarskih razmerah v na{ih glavnih evropskih trgovinskih partnericah ponovno prevzelo tuje povpra{evanje. Zaradi tak{ne spremembe vzvodov gospodarske aktivnosti oziroma strukture porabe se spreminjajo tudi vzroki zunanjega neravnovesja. Okrepitev gospodarske rasti v dr‘avah Evropske unije ter postopno o‘ivljanje gospodarstva na Hrva{kem in tudi Rusiji naj bi ob zmerni realni depreciaciji tolarja omogo~ili, da bi se v realnem obsegu izvoz proizvodov in storitev letos pove~eval hitreje od uvoza. Letos seveda tudi ne bo enkratnih vplivov, ki so zaznamovali lansko leto – gre zlasti za izjemno pove~anje uvoza pred uvedbo davka na dodano vrednost (uvoz potro{nih dobrin se v prvem

~etrtletju letos celo realno zmanj{uje v primerjavi z enakim obdobjem lani) ter

zmanj{anje prilivov deviz iz turizma zaradi politi~nih razmer v nekdanji Jugoslaviji (prvi podatki in napovedi rezultatov turisti~ne sezone so letos zelo obetavni).

Glavni razlog ohranjanja primanjkljaja teko~ega ra~una pla~ilne bilance na nezmanj{ani ravni bo tako poslab{anje pogojev menjave (dra‘ja nafta, surovine in polproizvodi), na katere Slovenija ne more vplivati. V tak{nih razmerah razprava o strukturnih vzrokih primanjkljaja in mo‘nih ukrepih za njihovo odpravljanje vsaj kratkoro~no izgublja pomen. Vzrok za zaskrbljenost je predvsem dejstvo, da se pla~ilnobilan~ni primanjkljaj {e naprej financira predvsem z zadol‘evanjem v tujini, ter njegovi morebitni u~inki na stabilnost te~aja.

Dolgoro~na re{itev pa seveda ostaja prevzemanje zahtevnej{ih tehnologij in oblikovanje konkuren~nej{ih proizvodnih programov.

Hitra rast cen v prvih mesecih letos je zaenkrat predvsem rezultat enkratnih in zunanjih vplivov. Neposredni u~inki davka na dodano vrednost sredi lanskega leta so se v treh mesecih po uvedbi skoraj povsem iz~rpali, toda kmalu zatem so doma~o inflacijo spodbudile visoke cene nafte na svetovnem tr‘i{~u, ki neposredno (prek cen naftnih derivatov) in posredno (prek cen drugih uvo‘enih inputov) povi{ujejo proizvodne stro{ke. O prevladi stro{kovnih vzrokov inflacije pri~ajo tudi pospe{itev rasti cen industrijskih proizvajalcev, padec uvoza potro{nih dobrin na za~etku leta (ki posredno ka‘e na umirjanje potro{nje) ter predvsem gibanje osnovne (core) inflacije, ki {e ne ka‘e bistveno povi{ane dinamike rasti prostih cen.

Tehtanje med zunanjimi in notranjimi oziroma med stro{kovnimi in povpra{evalnimi vzroki inflacije je klju~no za oblikovanje in mo‘nosti politike njenega zmanj{evanja. Pri inflaciji, ki jo vsaj za zdaj povzro~ajo predvsem stro{kovni pritiski cen na svetovnem trgu, mora ekonomska politika kolikor mogo~e prepre~iti oblikovanje vi{jih inflacijskih pri~akovanj in inflacijsko napihovanje porabe. Klju~en je vpliv indeksacijskih mehanizmov. Nominalna depreciacija tolarja je letos sorazmerno skladna z relativno inflacijo, kar vpliva na prena{anje rasti cen s svetovnega tr‘i{~a v stro{ke doma~ih proizvajalcev in bi lahko v nekoliko dalj{em obdobju oblikovalo tudi vi{ja in trdovratnej{a inflacijska pri~akovanja ekonomskih subjektov, po drugi strani pa je s stali{~a izvozne konkuren~nosti gibanje te~aja zaradi visokega tujega povpra{evanja letos relativno manj{ega pomena. Na oblikovanje pri~akovanj vpliva tudi temeljna obrestna mera, ki zaradi na~ina izra~una letos praviloma nekoliko presega teko~o mese~no inflacijsko stopnjo. Zaradi hitrej{e rasti cen od pri~akovane bo ‘e v sredini leta pri{lo do uskladitve pla~ in pokojnin. Povi{ani nominalni stro{ki dela in ve~ja doma~a poraba ob realni depreciaciji te~aja bi v drugi polovici leta lahko povzro~ili oblikovanje “inflacijske spirale”, ki bi spodbudila hitrej{e, notranje spodbujeno nara{~anje prostih cen. Poudarjeno restriktivna monetarna politika,

ki jo Banka Slovenije vodi ‘e od zadnjega lanskega ~etrtletja in je prek nizke

rasti monetarnih agregatov ‘e vplivala na rast doma~ih obrestnih mer, sicer ne more vplivati na stro{kovne dejavnike inflacije, lahko pa vpliva na oblikovanje pri~akovanj ter prek ve~je privla~nosti var~evanja in dra‘itve posojil zavre prena{anje inflacijskih pritiskov na stran povpra{evanja. Na{a ocena leto{nje inflacije tako temelji na predpostavki, da se bodo ob restriktivni denarni politiki, pri~akovani umiritvi rasti cen nafte na svetovnih tr‘i{~ih, zmerni rasti nadzorovanih cen in zadovoljivi stopnji konkurence v ve~ini gospodarskih sektorjev mese~ne stopnje rasti cen v drugi polovici leta zni‘ale pribli‘no na raven, ki smo jo ‘e dosegli pred uvedbo davka na dodano vrednost.

Povi{ana inflacija letos bo prek uskladitve pla~ in pokojnin povzro~ila tudi pritiske za povi{anje javnofinan~nih odhodkov. Glede na to, da bo po na{ih ocenah kljub nominalnemu povi{anju javnofinan~nih prihodkov zaradi ‘ivahnej{e gospodarske aktivnosti njihov obseg v primerjavi z bruto doma~im proizvodom ni‘ji od pri~akovanega ter da bo zaradi inflacijskih pritiskov in rasti obrestnih mer ohranjanje sorazmerno nizkega javnofinan~nega primanjkljaja s stali{~a makroekonomske stabilnosti {e pomembnej{e kot obi~ajno, bo nastale razmere verjetno najustrezneje re{evati s prerazporeditvami v okviru veljavnega obsega javnofinan~nih odhodkov.

Postopno umirjanje doma~e porabe, restriktivnost denarne politike in tudi predvideno umirjanje konjunkture v najpomembnej{ih trgovinskih partnericah bodo postopno prispevali k umirjanju doma~e gospodarske aktivnosti, zato za prihodnje leto napovedujemo nekoliko ni‘jo realno gospodarsko rast (4.5%) ob znatno ni‘jem povi{anju povpre~ne ravni cen (za 4.9%) in pribli‘no enaki rasti zaposlovanja (0.7%). Ob tem se bosta na pribli‘no enaki ravni kot letos ohranila tudi nominalni primanjkljaj teko~ega ra~una pla~ilne bilance (2.8%

bruto doma~ega proizvoda) in javnofinan~ni primanjkljaj (1% bruto doma~ega proizvoda). Napoved torej sloni na predpostavki postopnega umirjanja sedanje visoke gospodarske konjunkture. Do hitrej{ega in izrazitej{ega poslab{anja rezultatov bi lahko pri{lo ob oblikovanju “inflacijske spirale” na doma~em trgu, ki bi povzro~ila rast proizvodnih stro{kov, ali ob ve~ji zaostritvi posojilnih pogojev na tujem in doma~em denarnem trgu, ki bi prek stro{kov financiranja, poslab{ane likvidnosti in hitrega padca povpra{evanja lahko zavrla gospodarsko aktivnost.

Izrazito velik negativen vpliv na vsa evropska gospodarstva bi lahko imelo tudi uresni~enje scenarija “hitrega pristanka” pregretega ameri{kega gospodarstva.

Klju~nega pomena za ohranjanje visokih stopenj gospodarske rasti, nadaljnje zni‘evanje inflacije in postopno zni‘anje pla~ilnobilan~nega primanjkljaja v srednjero~nem obdobju ostaja dokon~anje oblikovanja konkuren~nega tr‘nega

gospodarstva. Osrednjega pomena so zlasti reforma javne uprave s preoblikovanjem vloge dr‘ave (dopolnjevanje klasi~nih in{trumentov ekonomske politike s strukturno oziroma razvojno politiko in podporo podjetni{ki dejavnosti), ustvarjanje spodbudnega okolja za doma~e in tuje nalo‘be, oblikovanje fleksibilnej{ega trga dela in vlaganje v razvoj ~love{kih virov, spodbujanje tehnolo{kega razvoja ter pove~anje konkurence v finan~nem in infrastrukturnih sektorjih. Vse to je tudi ‘e del zavez, ki jih je Slovenija sprejela v okviru procesa vklju~evanja v EU.

2. POVZETEK

2.1 SLOVENIJA V LETU 1999 - Ugodni makroekonomski dose‘ki ob poru{enem zunanjem ravnote‘ju

Gospodarska gibanja v letu 1999 so pomembno zaznamovali spremenjeni pogoji gospodarjenja doma (dav~na reforma, uveljavitev Evropskega sporazuma o pridru‘itvi in druge sistemske spremembe) in upo~asnitev gospodarske rasti pri najpomembnej{ih trgovinskih partnericah. Gospodarska rast je bila vi{ja, kot smo pri~akovali in ocenjevali {e pred nekaj meseci. Inflacijska gibanja so bila kljub pritiskom zaradi uvedbe davka na dodano vrednost in rasti cen naftnih derivatov v drugi polovici leta, relativno ugodna. Pozitivna so bila tudi gibanja na trgu dela: zaposlenost se je pove~ala, brezposelnost zmanj{ala. Rast pla~ je bila sicer hitrej{a kot v letu 1998, vendar je {e vedno zaostajala za rastjo produktivnosti. Poslovni rezultati gospodarskih dru‘b so se izbolj{ali (dobi~ki pove~ali, izgube zmanj{ale). Javnofinan~ni primanjkljaj je bil manj{i od predvidenega. Na drugi strani pa se je prvi~ pojavil primanjkljaj teko~ega ra~una pla~ilne bilance, ki se je ob skromnih prilivih tujih neposrednih in portfolio investicij financiral predvsem z zadol‘evanjem v tujini. Devizne rezerve so se zmanj{ale. Zadol‘enost prebivalstva pri bankah se je pove~ala, ob hitri rasti potro{nje dr‘ave in gospodinjstev pa se je zmanj{al dele‘ bruto var~evanja v bruto doma~em proizvodu. Ob pove~anem povpra{evanju po kreditih in sedanjem na~inu oblikovanja obrestnih mer (pove~anje temeljne obrestne mere) se je zni‘evanje obrestnih mer ustavilo.

V letu 1999 je realna rast slovenskega bruto doma~ega proizvoda zna{ala 4.9%, s ~imer je precej presegla povpre~no rast v preteklih {estih letih, ki se je gibala okoli 4% letno. Bruto doma~i proizvod na prebivalca je dosegel 10.078 ameri{kih dolarjev, kar je precej ve~, kot dosegajo druga tranzicijska gospodarstva.

Vlogo glavnega dejavnika gospodarske rasti v letu 1999 je imelo doma~e povpra{evanje, medtem ko je izvoz blaga in storitev zabele‘il le skromno 1.8- odstotno realno rast. Med komponentami doma~ega povpra{evanja je izstopala rast investicij s 16.1-odstotno realno rastjo, realno stopnjo rasti bruto doma~ega proizvoda pa sta presegali tudi dr‘avna potro{nja (s 5.7-odsotno realno rastjo) in potro{nja gospodinjstev (s 5.4-odstotno realno rastjo). Pri~akovanja pred uvedbo davka na dodano vrednost so spodbudila predvsem rast zasebne potro{nje.

Med dejavnostmi je bila najbolj dinami~na rast zabele‘ena v gradbeni{tvu (14.4- odstotna realna rast), visoke stopnje rasti dodane vrednosti pa sta dosegli tudi dejavnosti trgovine (6.5%) ter nepremi~nin, najema in poslovnih storitev (5.2%).

Dodana vrednost v predelovanih dejavnostih se je pove~ala za 3.9%. Dinamika rasti po ~etrtletjih ka‘e izrazito pove~anje aktivnosti v drugem ~etrtletju (7.4%

na letni ravni), ki mu je sledila nekoliko bolj umirjena, vendar {e vedno hitra rast tudi v drugi polovici leta.

Zmanj{anje vloge tujega povpra{evanja je bilo posledica upo~asnitve rasti izvoza blaga in realnega zmanj{anja izvoza storitev. Upo~asnitev rasti izvoza blaga je povezana z upo~asnitvijo gospodarske rasti (predvsem v prvi polovici leta) v dr‘avah Evropske unije (v nadaljevanju EU) in padcem kupne mo~i na hrva{kem ter ruskem trgu. Po ocenah Evropske komisije je gospodarska rast v EU lani v povpre~ju zna{ala 2.3% (v letu 1998 je zna{ala 2.9%). Med dr‘avami z mo~nej{o upo~asnitvijo rasti v preteklem letu pa najdemo Nem~ijo, Avstrijo in Francijo, ki ‘e vrsto let predstavljajo najpomembnej{e slovenske izvozne trge, sorazmerno skromna gospodarska rast pa se je tudi lani nadaljevala v Italiji. Recesijske tendence so se lani nadaljevale tudi na Hrva{kem, kjer se je bruto doma~i proizvod realno zmanj{al za 0.3%. Najpomembnej{i vpliv na poslab{anje salda v storitveni menjavi pa je imelo zmanj{anje prese‘ka prilivov od potovanj (pove~an uvoz, zmanj{an izvoz)

Ob pospe{itvi rasti uvoza blaga pred uvedbo davka na dodano vrednost in visokim uvozom tudi v drugi polovici leta (z izjemo v juliju) predvsem zaradi nara{~anja cen nafte, naftnih derivatov in strate{kih surovin na svetovnih trgih kot tudi postopnega nara{~anja cen na slovenskih uvoznih trgih se je uvoz blaga realno pove~al za 7.5%. Zunanjetrgovinski primanjkljaj (po pla~ilno bilan~ni statistiki) je dosegel 1,156.7 milijonov USD (381.8 milijonov USD ve~ kot leta 1998).

Precej pod pri~akovanji pa je bil tudi prese‘ek v menjavi storitev, ki je zna{al 365.6 milijonov USD (148.1 milijonov USD manj kot v letu 1998). Razmeroma visoka gospodarska rast v Sloveniji v letu 1999 je bila torej dose‘ena ob precej{njem poslab{anju zunanjega ravnovesja. Primanjkljaj na teko~em ra~unu pla~ilne bilance je zna{al 581.4 milijonov USD oziroma 2.9% bruto doma~ega proizvoda.

Dejavniki, ki so pripeljali do pojava primanjkljaja teko~ega ra~una pla~ilne bilance so tako zunanjega kot notranjega zna~aja. Med glavne zunanje dejavnike pla~ilno- bilan~nega neravnote‘ja lahko uvrstimo: (i) recesijo na Hrva{kem in gospodarsko krizo v Rusiji (ii) upo~asnitev gospodarske aktivnosti v EU; (iii) slab{o turisti~no sezono zaradi vojne na Balkanu in usihanje povodov za enodnevni turizem; (iv) slab{anje pogojev menjave predvsem v drugi polovici leta (rast cen nafte in surovin). Glavni notranji dejavniki pa so bili: (i) pove~an uvoz zaradi pri~akovanj

Gospodarska rast je bila hitrej{a samo leta 1995, ko je zna{ala 5.3%.

pred uvedbo davka na dodano vrednost; (ii) nadaljevanje ve~letnega trenda slab{anja razmerij med stro{ki in izvoznimi cenami blaga v primerjavi s pomembnej{imi trgovinskimi partnericami (CEFTA, EU), kar je povezano tako s premajhno internacionalizacijo slovenskih podjetij kot tudi s preskromnimi vlaganji v tehnolo{ki razvoj v preteklih letih; (iii) pospe{ena nalo‘bena dejavnost je na eni strani pospe{ila rast uvoza investicijskih dobrin, na drugi pa prispevala k zni‘anju prese‘ka v storitveni bilanci, saj je Slovenija na podro~ju gradbenih storitev ob ohranjanju pribli‘no enakega izvoza postali neto uvozniki gradbenih storitev (iv) pospe{ena rast uvoza storitev, ki je na eni strani pogojena s potrebami gospodarstva, na drugi pa s spremembami v potro{nji gospodinjstev. Med na{tetimi razlogi so nekateri trajnej{ega zna~aja.

Po ugodnih inflacijskih gibanjih v prvi polovici leta, ko so se cene ‘ivljenjskih potreb{~in pove~ale za 2.7%, je inflacija po uvedbi davka na dodano vrednost za~ela hitreje nara{~ati in je v prvih treh mesecih po uvedbi zna{ala 3.4%.

Pri~akovanja o velikosti vpliva uvedbe davka na dodano vrednost na cene, ki so se odra‘ala v pove~ani potro{nji pred uvedbo, so se pokazala kot prevelika. K nara{~anju letne stopnje inflacije v drugi polovici leta je pomembno prispevala tudi rast cen nafte in surovin na svetovnih trgih. Inflacija na letni ravni se je do konca leta povzpela na 8% (v letu 1998 je zna{ala 6.5%). Ugodna cenovna gibanja v prvi polovici leta pa so vplivala na to, da je bila povpre~na letna stopnja inflacije ni‘ja kot v letu 1998 (7.9%) in je zna{ala 6.1%.

Po upadanju in stagnaciji zaposlenosti v preteklih letih so bili na trgu dela lani zabele‘eni pozitivni trendi. [tevilo delovno aktivnih se je pove~alo za 1.8%.

Tudi ~e izlo~imo vpliv statisti~ne prekvalifikacije brezposelnih oseb, vklju~enih v javna dela, se je {tevilo delovno aktivnih pove~alo za 1.1%. Zaposlenost je nara{~ala predvsem v storitvenih sektorjih (za 5.1%), nadaljevalo pa se je upadanje v industriji (1.6%). Aktivna politika zaposlovanja in ~i{~enje evidenc registriranih brezposelnih sta zmanj{ali stopnjo registrirane brezposelnosti na 13% v decembru, v povpre~ju leta pa je stopnja zna{ala 13.6% (v letu 1998 14.5%). V primerjavi z letom 1998 se je brezposelnost zmanj{ala tudi po anketi o delovni sili: mednarodno primerljiva stopnja brezposelnosti je zna{ala 7.6%. Zmanj{anje {tevila delovno aktivnih po anketi o delovni sili navaja k sklepu o kr~enju dela in zaposlovanja na ~rno oziroma neformalnih aktivnostih prebivalstva. Razlika med anketno (7.6%) in registrirano stopnjo brezposelnosti (13.6%) ostaja {e vedno sorazmerno velika. Problem strukturne brezposelnosti je kljub zmanj{evanju {tevila brezposelnih {e vedno pere~.

K 8-odstotni rasti cen ‘ivljenjskih potreb{~in je rast cen naftnih derivatov neposredno prispevala 1.4 odstotne to~ke.

Ob dogovorjeni politiki pla~ in specifi~nem na~inu usklajevanja pla~ z rastjo cen zaradi uvedbe davka na dodano vrednost se je povpre~na bruto pla~a na zaposlenega realno pove~ala za 3.3%. Na rast pla~ v zasebnem sektorju (realno za 3.2%) so vplivala predvsem izpla~ila na osnovi dobrih poslovnih rezultatov v zadnjih dveh mesecih, ko so se pla~e realno pove~ale kar za 13.8%. Na rast pla~

v javnem sektorju (realno pove~anje za 3.7) pa so imeli ve~ji vpliv dogovorjeni na~in usklajevanja pla~ z rastjo cen (uskladitev na za~etku leta in sredi leta), izpla~ila dodatkov k izhodi{~nim pla~am po kolektivnih pogodbah, napredovanja zaposlenih in novo zaposlovanje predvsem v vi{jih tarifnih skupinah. Na narodnogospodaski ravni se je ohranilo zaostajanje rasti pla~ za rastjo produktivnosti dela, ki je bilo zna~ilno tudi za leti 1997 in 1998.

Prese‘no povpra{evanje po devizah, ki je na eni strani izhajalo iz primanjkljaja v teko~em ra~unu pla~ilne bilance, na drugi pa iz uvedbe deviznih ra~unov podjetij doma, in krepitev dolarja na mednarodnih denarnih trgih so povzro~ili realno depreciacijo tolarja do ko{are valut (realno za 0.7%, merjeno s cenami

‘ivljenjskih potreb{~in, oziroma za 3%, merjeno z relativno rastjo cen pri industrijskih proizvajalcih). Kljub izbolj{ani cenovni konkuren~nosti se je stro{kovna konkuren~nost slovenskih predelovalnih dejavnosti v povpre~ju leta rahlo poslab{ala. Kljub depreciaciji te~aja tolarja in nadaljnjem umirjanju rasti stro{kov dela je bila namre~ rast produktivnosti dela preskromna, da bi se zmanj{ali tudi stro{ki dela na enoto proizvodnje, izra‘eni v ko{ari valut.

Konsolidirani javnofinan~ni prihodki so se realno pove~ali za 7.2% in dosegli 43.7% bruto doma~ega proizvoda. K rasti so pomembno prispevali prihodki od prometnih davkov v prvi polovici leta, veliki prilivi iz pora~una prometnih davkov za pretekla obdobja v drugi polovici leta in nadpovpre~ni prihodki od davka na dodano vrednost ob spremembi sistema. Celotni javnofinan~ni odhodki so se realno pove~ali za 6.8% in so v primerjavi z bruto doma~im proizvodom zna{ali 44.3%. Javnofinan~ni primanjkljaj je zna{al 0.6% bruto doma~ega proizvoda, kar je manj kot v letu 1998 (0.8% bruto doma~ega proizvoda).

Vendar pa je bilo zmanj{anje dose‘eno ob pove~anju tako javnofinan~nih prihodkov kot odhodkov v primerjavi z bruto doma~im proizvodom.

Ob sprejemanju pravnega reda EU in izgradnji novega institucionalnega okvira so intenzivno potekala tudi pogajanja za polnopravno ~lanstvo v EU. Slovenija je Evropski komisiji do konca leta predlo‘ila vseh 29 zahtevanih pogajalskih izhodi{~. Gospodarske dose‘ke in napredek pri izgradnji in{titucionalnega okvira v preteklem letu sta v svojih poro~ilih o Sloveniji pozitivno ocenila tudi Mednarodni denarni sklad in Evropska komisija. V ocenah je poudarjeno, da ima Slovenija delujo~e tr‘no gospodarstvo, relativno stabilno makroekonomsko

okolje, najvi{jo ‘ivljenjsko raven ter najvi{jo oceno varnosti nalo‘b med tranzicijskimi dr‘avami oziroma med kandidatkami za vstop v EU. Pospe{eno izvajanje strukturnih reform, ki je bilo v preteklih letih ocenjeno kot prepo~asno in premalo u~inkovito, je bilo ozna~eno kot pozitiven premik naprej, pri ~emer so bile posebej izpostavljene spremembe ob uveljavitvi Pridru‘itvenega sporazuma z EU, uvedba davka na dodano vrednost, sprejetje novega Zakona o deviznem poslovanju, zmanj{anje omejitev za kapitalske tokove ter sprejetje vrste drugih zakonov, predvsem pa pokojninske reforme. Poro~ilo o napredku za leto 1999, ki ga je oktobra lani predstavila Evropska komisija, je bilo bistveno ugodnej{e od poro~ila za leto 1998. Ugodneje je bilo ocenjeno odpravljanje zaostankov pri usklajevanju zakonodaje, zlasti na podro~ju zakonodaje o notranjem trgu (predpisi o standardih in certifikatih, prostem pretoku kapitala, ban~ni{tvu, varstvu podatkov, pravu dru‘b, zakon o davku na dodano vrednost in protimonopolna dolo~ila). Dobro je bilo ocenjeno tudi uresni~evanje kratkoro~nih nalog in partnerstva za pristop ter opazen napredek na podro~ju veterine, pravosodja in notranjih zadev, regionalnega razvoja, varstva okolja in zaposlovanja ter socialnih zadev. Med pomanjkljivostmi pa je Mednarodni denarni sklad opozoril predvsem na premalo fleksibilen trg delovne sile, premajhno razvitost ban~nega in finan~nega sektorja ter nejasnost glede nadaljnje privatizacije podjetij in bank. Evropska komisija pa je slabo ocenila predvsem napredek pri reformi javne uprave in pravosodja. Kriti~na opozorila so bila usmerjena predvsem na podro~je prilagajanja zakonodaje glede javnih naro~il, intelektualne in industrijske lastnine, zavarovalni{tva in dr‘avnih pomo~i, vendar so bili na teh podro~jih letos ‘e narejeni pomembni pozitivni premiki.

Na podobne pomanjkljivosti opozarja tudi ocena nacionalne konkuren~nosti, ki jo je leta 1999 za Slovenijo naredil Mednarodni in{titut za mened‘ment in razvoj (IMD). V skupini sedemin{tiridesetih dr‘av se je Slovenija uvrstila na 40. mesto z nadpovpre~no uvrstitvijo v skupinah ^love{ki faktor, Doma~e gospodarstvo in Infrastruktura, nekoliko slab{o v skupini Mened‘ment ter Znanost in tehnologija ter podpovpre~no uvrstitvijo v skupinah Internacionalizacija, Vlada in Finan~ni trgi. Kljub pohvalam, izre~enim predvsem na ra~un visoke potencialne sposobnosti razvoja po zaslugi podjetni{tva, strokovnosti zaposlenih in tudi pristopa k tehnologiji, pa so opozorili tudi na ovire in pomanjkljivosti na poti izbolj{evanja konkuren~nosti, zlasti v okviru aktivnosti dr‘avne uprave in vodenja ekonomske politike ter razvoja finan~nih trgov.

Ob ugodnih slovenskih makroekonomskih dose‘kih je kljub poru{enemu zunanjemu ravnovesju v preteklem letu tako zaskrbljujo~a predvsem po~asnost pri izvajanju sprememb na nekaterih podro~jih, zlasti pri prestrukturiranju finan~nega sektorja, reformi javne uprave in fleksibilnosti trga dela. Slovenski

ban~ni in zavarovalni{ki trg bosta vedno bolj izpostavljena tuji konkurenci, pri tem pa se poslovanje ban~nega sektorja v povpre~ju ne izbolj{uje, proces privatizacije dveh dr‘avnih bank, ki imata skoraj 40-odstotni tr‘ni dele‘, pa se nenehno odlaga. Zaradi nejasnosti glede ocenjenega dele‘a dru‘benega kapitala pa je bil kljub sprejetju Zakona o lastninskem preoblikovanju zavarovalnic za~asno ustavljen tudi proces privatizacije zavarovalnic. Slednje se skupaj z zamudami pri privatizaciji infrastrukturnih podjetij, {e vedno nizko stopnjo donosnosti poslovanja {tevilnih slovenskih podjetij, pogostim pomanjkanjem informacij o poslovanju in poslovnih na~rtih podjetij in v preteklih letih ustvarjeno podobo o zaprtosti slovenskega kapitalskega trga odra‘a tudi pri gibanjih na trgu kapitala, ki ostaja plitek. Brez reforme javne uprave se tudi vloga dr‘ave ne bo mogla spremeniti. Podobno kot reforma javne uprave tudi reforma trga dela ne daje hitro pozitivnih rezultatov. K pove~anju fleksibilnosti trga dela so trenutno usmerjeni {tevilni programi v okviru politike zaposlovanja, v nobenem primeru pa k temu ne prispevajo niti dolgotrajne razprave o Zakonu o delovnih razmerjih niti vse njegove predlagane re{itve na podro~ju delovnih razmerij.

Slovenija je ‘e v prej{njih letih presegla predosamosvojitveno in predtranzicijsko raven gospodarske razvitosti. Rast in raven bruto doma~ega proizvoda pa sta kljub medsebojni povezanosti ekonomskega, socialnega in okoljskega vidika razvoja predvsem merili ekonomske u~inkovitosti razvoja: Pomanjkljivosti se sku{ajo odpravljati z novimi koncepti in merili razvoja. Koncept ~lovekovega razvoja poudarja nujnost so~asnega ekonomskega in socialnega razvoja, zmanj{evanje rev{~ine in neenakosti, ohranitev okolja ter aktivno participacijo ljudi pri razvoju. Koncept trajnostnega razvoja pa postavlja kot temeljno pravilo nujnost izhajanja blaginje sedanjih generacij izklju~no iz ohranjanja virov blaginje (proizvedenih in neproizvedenih), rabe naravnih virov, ki je omejena z njihovo regeneracijsko sposobnostjo, in investicij v blaginjo prihodnjih generacij. Indeks

~lovekovega razvoja, ki kazalce gospodarske razvitosti dopolnjuje {e s kazalcem zdravja in izobrazbe, ka‘e na napredek Slovenije v devetdesetih letih. V letu 1997 se je Slovenija po indeksu ~lovekovega razvoja med 174 dr‘avami uvrstila na 28. mesto, v primerjavi z letom 1992 pa je na lestvici napredovala pri vseh komponentah indeksa. Primerjava mere neenakosti porazdelitve dohodka med gospodinjstvi (Ginijev koeficient) med letom 1993 in 1998 ka‘e rahlo zmanj{anje neenakosti. Izra~un merila razvoja z vidika trajnosti (Genuine Savings Index) pa poka‘e, da Slovenija z gospodarsko dejavnostjo v zadnjih letih ni ogro‘ala blaginje prihodnjih generacij. Razvoj pa ni potekal izrazito v {kodo, vendar tudi ne v izrazito v korist prihodnjih generacij. V prihodnje bi morala Slovenija oblikovati razvojni vzorec, ki je za‘eljen tako s stali{~a sedanjih (gospodarska rast) in poteka bolj kot doslej tudi v korist prihodnjih generacij (nizko razvrednostenje okolja in akumulacija proizvedenih virov blaginje).

2.2 OBETI IN PRI^AKOVANJA V LETIH 2000 in 2001 - Nadaljevanje razmeroma dinami~ne gospodarske rasti in izrazitej{i vpliv dejavnikov mednarodnega okolja

Gospodarska gibanja v letih 2000 in 2001 bodo izraziteje zaznamovali dejavniki mednarodnega okolja. Na eni strani gre za pozitiven vpliv o‘ivljanja gospodarske rasti v najpomembnej{ih slovenskih trgovinskih partnericah, kar bo preko znatnej{e okrepitve realnega izvoza spodbudno vplivalo tudi na rast proizvodnje predelovalnih dejavnosti. Po oceni Evropske komisije se bo o‘ivljanje gospodarske rasti v EU, ki se je za~elo ‘e v drugi polovici leta 1999, letos in v prihodnjem letu nadaljevalo s pospe{eno mo~jo (3.4- oziroma 3-odstotna realna rast), {e zlasti v Nem~iji in Italiji, kjer bo krepitev gospodarske rasti v obeh letih med najbolj izrazitimi v EU. Ugodne so tudi napovedi gospodarske rasti v dr‘avah CEFTA, Rusiji, na Hrva{kem in v drugih dr‘avah nekdanje Jugoslavije, s katerimi nara{~a obseg tako klasi~ne zunanjetrgovinske menjave kakor tudi vi{jih oblik mednarodnega poslovanja (zlasti izhodnih neposrednih tujih investicij). Na drugi strani pa bodo gospodarska gibanja letos zaznamovale tudi visoke cene nafte in mo~an dolar. Kljub hitrej{i rasti izvoza od uvoza bo to preko poslab{anja pogojev menjave vplivalo na ohranjanje relativno visokega primanjkljaja teko~ega ra~una pla~ilne bilance, hkrati pa bo krepilo tudi inflatorne pritiske, ki bodo za razliko od preteklega leta tako bolj eksternega zna~aja. V letu 2001 se pritisk naftnih cen po ocenah tujih analitikov ne bo pove~al, pri~akuje pa se tudi postopna slabitev ameri{ke valute, kar bo zmanj{alo pritiske na doma~e cene in vplivalo na izbolj{anje pogojev menjave.

S krepitvijo izvoza blaga in storitev v letu 2000 (pri~akovana 7.1-odstotna realna rast) bo vlogo glavnega dejavnika gospodarske rasti letos ponovno prevzelo tuje povpra{evanje. Realna rast doma~ega povpra{evanja se bo z lanskih 6.2%

upo~asnila na 4.8% predvsem zaradi umirjanja zasebne in dr‘avne potro{nje, ki bosta predvidoma nara{~ali po~asneje od bruto doma~ega proizvoda (2.9 oziroma 3-odstotna realna rast). Nadaljevala pa se bo dinami~na investicijska aktivnost (po oceni 9-odstotna realna rast investicij v osnovna sredstva), ki bo podobno kot lani prete‘no usmerjena v obnovo in izgradnjo infrastrukturnih objektov.

Na podlagi ocenjenih gibanj se bo letos nadaljevala dinami~na rast bruto doma~ega proizvoda, ki bo le malo ni‘ja od lanske in bo zna{ala okoli 4¾ odstotka. V letu 2001 se bo nadaljevala razmeroma visoka rast investicijske potro{nje (realno za 9%), zasebna in dr‘avna potro{nja pa bosta, tako kot letos, razmeroma umirjeni (3- oziroma 3.3-odstotna realna rast). Gospodarska rast

bo tako predvsem zaradi umirjanja rasti izvoznih trgov nekoliko ni‘ja kot letos in bo zna{ala okoli 4.5%.

V letu 2000 bodo med najbolj dinami~nimi dejavnostmi izstopale predelovalne dejavnosti (5.3-odstotna rast dodane vrednosti), spodbujene z rastjo izvoznih naro~il, nadaljevala pa se bo tudi visoka rast gradbeni{tva, povezana predvsem z izgradnjo infrastrukture. Rast storitev (4.1%) bo nekoliko po~asnej{a kot v preteklem letu, predvsem zaradi upo~asnitve rasti trgovine, okrepila pa se bo zlasti dejavnost prometa, povezana z ve~jo industrijsko in izvozno aktivnostjo.

Dejavnost poslovnih storitev, ki vklju~uje tudi dinami~en segment ra~unalni{kih storitev, bo tudi letos nara{~ala relativno hitreje kot ostale storitvene dejavnosti, kar je ugodno z vidika izbolj{evanja kakovosti storitev v doma~em gospodarstvu in nadaljevanja pozitivnih premikov v strukturi menjave storitev. V letu 2001 se bo rast dodane vrednosti storitvenega sektorja nekoliko okrepila (realno za 4.5%), kar bo ob nekoliko upo~asnjeni rasti predelovalnih dejavnosti in gradbeni{tva vplivalo na rahlo rast dele‘a storitev v bruto doma~em proizvodu.

Dele‘ bruto var~evanja v bruto doma~em proizvodu bo tudi letos in v prihodnjem letu ni‘ji od dele‘a bruto investicij, zato se bo nadaljevalo financiranje dinami~ne investicijske aktivnosti s tujimi prihranki oziroma s prilivi iz tujine. S tem se ohranja delni razvojni zna~aj primanjkljaja teko~ega ra~una pla~ilne bilance (seveda le pod predpostavko u~inkovite alokacije investicijskih sredstev), ki je bil zna~ilen ‘e za preteklo leto, to pa bi lahko pospe{ilo rast u~inkovitosti investicij in prispevalo k dvigu ravni tehnolo{ke razvitosti ter konkuren~nosti gospodarstva.

Tudi ob predpostavki u~inkovite alokacije investicijskih sredstev pa je potrebno upo{tevati, da so glavno gonilo investicijske aktivnosti predvsem investicije v infrastrukturo, njihov vpliv na dvig konkuren~nosti in izvoza pa je izrazito nekratkoro~en. Zato se z ohranjanjem primanjkljaja na ravni pribli‘no 3% bruto doma~ega proizvoda letos in na ravni 2.8% bruto doma~ega proizvoda v prihodnjem letu {e bolj izpostavlja potreba po odpiranju slovenskega gospodarstva tujim neposrednim in portfolio nalo‘bam, saj bi kritje primanjkljaja samo z zadol‘evanjem v tujini lahko ogrozilo njegovo obvladljivost ‘e v prihodnjem letu. Problem je toliko ve~ji, ker gibanja na finan~nem ra~unu pla~ilne bilance v prvih leto{njih mesecih ka‘ejo, da utegnejo letos odlivi tujih neposrednih in portfolio nalo‘b iz Slovenije (ne upo{tevajo~ izdaje dr‘avnih evroobveznic) celo prese~i prilive iz tujine.

Ob lani in letos sprejetih ukrepih in Programu Vlade RS za spodbujanje prilivov tujih investicij je za izbolj{anje investicijske klime (tako za tuje kot doma~e investitorje) pomembno, da se pripravi in izvede tudi Program Vlade za odstranitev administrativnih ovir za investicije. Klju~ni problemi pri

odstranjevanju ovir, kot jih je v svojem poro~ilu predstavila svetovalna agencija Svetovne banke FIAS (Foreign Investment Advisory Service), se bodo verjetno pojavljali pri vpra{anjih, povezanih z zemlji{~i in delovno zakonodajo.

Primanjkljaj teko~ega ra~una pla~ilne bilance se letos kljub predvideni hitrej{i realni rasti izvoza (7.1%) od uvoza (6%) ne bo zmanj{al, predvsem zaradi treh dejavnikov. Prvi je poslab{anje pogojev menjave za 1.2 odstotne to~ke zaradi hitrej{ega padanja izvoznih cen od uvoznih, predvsem kot posledica visokih cen nafte na svetovnem trgu, krepitve dolarja na mednarodnem denarnem trgu in rasti cen industrijskih proizvodov v dr‘avah dobaviteljicah. Drugi dejavnik je nadaljevanje hitre rasti uvoza investicijske opreme in repromateriala v skladu z o‘ivljanjem industrijske proizvodnje in investicijsko aktivnostjo. Nenazadnje pa bo k ohranjanju primanjkljaja teko~ega ra~una pla~ilne bilance prispevalo tudi ohranjanje storitvenega prese‘ka na pribli‘no enaki ravni kot leta 1999 (v dolarjih) kljub leto{njemu pri~akovanemu ve~jemu neto prilivu od turizma in transporta.

Deloma je to posledica mo~nej{ega dolarja, predvsem pa gre za zna~ilnost strukturne in trajnej{e narave, to je rast uvoza storitev z vi{jo dodano vrednostjo s pove~evanjem ravni gospodarske razvitosti. Kljub pri~akovanemu izbolj{anju pogojev menjave v letu 2001 za pribli‘no 0.5 odstotne to~ke pa se dele‘

primanjkljaja teko~ega ra~una pla~ilne bilance v bruto doma~em proizvodu v prihodnjem letu ne bo bistveno zmanj{al (zna{al bo 2.8%), saj se bo zaradi pri~akovanega rahlega umirjanja rasti izvoznih trgov nekoliko upo~asnila rast izvoza (5.9%).

Izbolj{evanje cenovne in stro{kovne konkuren~nosti slovenskih predelovanih dejavnosti, zna~ilno za leto{nje prvo ~etrtletje kot posledica realne depreciacije tolarja do ko{are valut (predvsem zaradi vpliva mo~nega dolarja) in rasti produktivnosti dela (predvsem zaradi ve~jega obsega proizvodnje v predelovalnih dejavnostih) se bo po oceni nadaljevalo do konca leta, ~eprav manj izrazito.

Padec relativnih stro{kov dela na enoto proizvoda v ko{ari valut v letu 2000 bo 1.3-odstoten. Na bolj umirjeno izbolj{evanje stro{kovne konkuren~nosti do konca leta 2000 bo vplivala predvsem umiritev medletne rasti produktivnosti dela (na okoli 5.5%). Realna depreciacija tolarja do ko{arice valut bo, pod predpostavko nekoliko {ibkej{ega dolarja v drugi polovici leta, letos zna{ala 1%, ~e upo{tevamo relativno rast cen ‘ivljenjskih potreb{~in.

Leto{nja inflacijska gibanja so v veliki meri zaznamovana z dejavniki eksternega zna~aja, predvsem nara{~ajo~imi cenami naftnih derivatov in strate{kih surovin na svetovnem trgu ter nara{~ajo~o inflacijo (cen ‘ivljenjskih potreb{~in in cen pri proizvajalcih) v EU, ki zlasti preko dra‘jega uvoza posredno vpliva na hitrej{o rast doma~ih proizvodnih cen in cen ‘ivljenjskih potreb{~in. Zaradi »ra~unskega

efekta« vpliva uvedbe davka na dodano vrednost sredi preteklega leta na povpre~no inflacijo tudi v letu 2000 bi se le-ta v vsakem primeru te‘ko spustila pod lansko raven (6.1%). Po 3.7-odstotni rasti cen ‘ivljenjskih potreb{~in v prvih petih mesecih pa je to prakti~no nemogo~e. Ob predpostavki, da do konca leta ne bo novih (dodatnih) pritiskov zaradi rasti cen nafte in naftnih derivatov na svetovnih trgih, s strani gibanja te~aja ali pospe{itve v rasti pla~, kot tudi ne povi{anja tro{arin, bi povpre~na letna stopnja inflacije letos lahko zna{ala okoli 7.6%. Glede na pri~akovano umirjanje cen nafte in naftnih derivatov na svetovnih trgih v drugi polovici leta in prihodnjem letu bo inflatorni vpliv zunanjih dejavnikov v prihodnje bistveno manj{i, kar bi ob nadaljevanju restriktivne denarne politike in umirjene rasti pla~ lahko prispevalo k zni‘anju povpre~ne stopnje inflacije pod 5%.

Zaradi hitre rasti cen v prvih mesecih letos se bo mehanizem pred~asne uskladitve izhodi{~nih pla~ z rastjo cen, ki ga predvideva Zakon o minimalni pla~i, o na~inu usklajevanja pla~ in o regresu za letni dopust v obdobju 1999-2001 spro‘il

‘e sredi leta. Slednje ima ve~ji vpliv na rast pla~ v javnem kot v zasebnem sektorju. Ob nihanju pla~ predvsem v odvisnosti od {tevila opravljenih delovnih ur v naslednjih mesecih in pri~akovani pospe{eni rasti ob koncu leta ocenjujemo, da bo rast povpre~ne bruto pla~e v zasebnem sektorju v letu 2000 zna{ala okoli 2.5%. K rasti pla~ v javnem sektorju (po ocenah 2.5-odstotna realna rast) pa bodo prispevala {e redna napredovanja zaposlenih, izpla~ila dodatkov k pla~am za dejavnost izobra‘evanja, izpla~ilo prvega dela dodatka k pla~am v javni upravi in 1-odstotno pove~anje izhodi{~ne pla~e po kolektivni pogodbi za negospodarstvo v decembru. Povpre~na bruto pla~a se bo po ocenah letos realno pove~ala za 2.5% in bo zaostajala za rastjo produktivnosti dela. Zaostajanje rasti pla~ naj bi se ohranilo tudi v prihodnjem letu, ko bi se povpre~na bruto pla~a realno pove~ala za okoli 2.3% (za okoli 2% v zasebnem sektorju in za okoli 3% v javnem sektorju).

Ob umirjeni rasti pla~, aktivni politiki zaposlovanja in sorazmerno dinami~ni gospodarski rasti ocenjujemo, da se bodo pozitivni trendi na podro~ju zaposlovanja nadaljevali tudi letos in v prihodnjem letu. Po ocenah naj bi se letos {tevilo zaposlenih v ekvivalentu polnega delovnega ~asa pove~alo za okoli 0.9%, v prihodnjem letu pa za 0.7%. Zmanj{evanje registrirane brezposelnosti se bo nadaljevalo, vendar se bo zaradi vztrajnosti njenega strukturnega zna~aja, nekoliko ve~jega pri~akovanega priliva prvih iskalcev zaposlitve in manj{ega

~rtanja iz evidenc nekoliko upo~asnilo. Za nadaljnjo rast zaposlenosti in zmanj{evanje brezposelnosti v prihodnjih letih bo pomembno u~inkovito in uspe{no izvajanje {ir{e zastavljene zaposlovalne politike, ki ob upo{tevanju

doma~ih razmer sledi smernicam zaposlovalne politike v EU, ki je v zadnjih dveh letih ‘e uspela precej pospe{iti rast zaposlenosti v dr‘avah EU.

Realna rast celotnih javnofinan~nih odhodkov bo po ocenah leto zna{ala 3.4%

in bo zaostajala za realno stopnjo rasti bruto doma~ega proizvoda. V januarju sprejet dr`avni prora~un za leto 2000 predvideva odhodke v vi{ini 1.060 milijard tolarjev. Zaradi hitrej{e rasti cen od predvidene pri pripravi prora~una se bodo pove~ali pritiski na pove~anje predvsem odhodkov za pla~e in odhodkov pokojninske blagajne. Stopnja realne rasti javnofinan~nih prihodkov bo zna{ala 2.5% in bo ni`ja od stopnje rasti odhodkov. Ohranjanje javnofinan~nega primanjkljaja v zmernih mejah (do 1%) tudi v prihodnjem letu je {e dodatna utemeljitev za reformo neposrednih davkov, za pove~anje strukturnega dele`a davkov od potro{nje in kapitala ter za pove~anje javnofinan~nih prihodkov brez pove~anja dav~nih stopenj.

6 9 9

1 1997 1998 1999 2000 a n e c

o 2001 a n e c o

% v t s a r a n l a e r - D O V Z I O R P I

^ A M O D O T U R

B 3.5 4.6 3.8 4.9 4³/₄ 4.5

D S U . o i m v e c n a li b e k s n i v o g rt o d l a

S -881.7 -771.6 -774.9 -1,156.7 -1,210.0 -1,185.0

% v P D B z i v a jr e m ir p

v -4.7 -4.2 -4.0 -5.8 -6.0 -5.5

D S U . o i m v o n ij u t s ji c k a s n a rt h i

~ o k e t o d l a

S 39.0 36.6 -3.8 -581.4 -605.0 -615.0

% v P D B z i v a jr e m ir p

v 0.2 0.2 0.0 -2.9 -3.0 -2.8

)

% v t s a r(

v o n u

~ a r h i n l a n o i c a n ij i g o l o d o t e m o p t s o n e l s o p a

Z -0.9 -0.5 0.0 0.9 0.9 0.7

% v O L I o p it s o n l e s o p z e r b a j n p o t

S 7.3 7.4 7.9 7.6 7.3 7.2

)

% v t s a r a n l a e r(

a g e n e l s o p a z a n a

~ a l p a n

~ e r p v o p o t u r

B 5.1 2.4 1.6 3.3 2.5 2.3

) a t e l e j

~ e r p v o p ( a ji c a lf n

I ¹,v% 9.7 9.1 7.9 6.1 7.6 4.9

o n l a e r - a jr a l o t j a

~ e t i n v it k e f

E ²,v% -2.9 0.7 4.0 -0.7 -1.0 -0.1

F M I - S F G I J I G O L O D O T E M O P A J N A R I C N A N I F A G E N V A J A C N A L I B A N A R I D I L O S N O K

% v P D B z i v a jr e m ir p v i k d o h ir p i n

~ n a n if o n v a

J 42.7 42.0 43.0 43.7 42.8 42.1

% v P D B z i v a jr e m ir p v i k d o h d o i n

~ n a n if o n v a

J 42.4 43.2 43.8 44.3 43.8 43.1

% v P D B z i v a jr e m ir p v )j a jl k j n a m ir p ( k e

` e s e r

P 0.3 -1.2 -0.8 -0.6 -1.0 -1.0

e b m o p

O :¹Doleta1998merlioinlfacjiecenenadrobno,odleta1998naprejmerlioinlfacjieindekscen`ivjlenjskih .

n i

~ { b e rt o

p ²Rastvrednositpomenirastvrednosittolajrainobratno;mejrenozrelaitvnimicenami`ivjlenjskihsrto{kov. ir

i

V :SURS,BankaSlovenjie,Minisrtstvozaifnance,oceneZMAR.

Tabela 1: Nekateri makroekonomski kazalci v obdobju 1996-2001