Poslovanje kemijske industrije v letu 2009

(1)

Združenje kemijske industrije

september 2010

Poslovanje kemijske industrije v letu 2009

Splošni del -

pregled po glavnih segmentih

kemijske industrije

(2)

Spoštovani!

Kemijska industrija je eden od ključnih stebrov slovenskega in evropskega gospodarstva. Zajema med seboj tesno povezane dejavnosti, ki vse slonijo na kemijskih tehnologijah in procesih.

To so proizvodnja kemikalij, kemijskih izdelkov in umetnih vlaken, farmacevtskih izdelkov ter izdelkov iz plastike in gume.

Njen prispevek k moči in konkurenčnosti Slovenije kot celote je občuten. Nekateri segmenti kemijske industrije so celo med tistimi, ki jih država izpostavlja kot zgled uspešnega in učinkovitega razvoja in prilagajanja hitro spreminjajočim se tržnim potrebam in trendom.

Kemijska industrija zagotavlja napredne materiale in tehnologije tudi za ostalo predelovalno industrijo, zato je v tem oziru vitalnega pomena za celotno svetovno gospodarstvo: Svet EU jo je maja 2009 uvrstil med prednostne panoge (Council conclusions on an integrated approach to a competitive and sustainable industrial policy in the EU, 28.5.2009, 9256/09), saj ponuja tudi trajnostne rešitve za številne današnje okoljske in druge probleme.

Po eni strani je dobro stanje gospodarstva zelo odvisno od stopnje tehničnega napredka in razvijanja izdelkov z višjo dodano vrednostjo, drugi predpogoj za konkurenčnost pa so ustrezno usposobljeni delavci na vseh ravneh, opremljeni z najnovejšimi znanji, spodbujeni k inovativnosti in motivirani za delo. Zato Združenje kemijske industrije uporablja slogan »Prava kemija se začne pri ljudeh.«, saj daje človeškemu potencialu in dobrim medsebojnim odnosom poseben poudarek.

Kot številne druge, je tudi slovenska kemijska industrija izpostavljena močnim konkurenčnim pritiskom drugih evropskih držav in svetovnih regij, zlasti hitro rastočih gospodarstev. Pri tem izpolnjuje zahteve evropske zakonodaje, ki je na področju varovanja zdravja in okolja pred negativnimi učinki kemikalij med

najstrožjimi v svetu. Za to panogo je kemijska varnost izredno Darja Boštjančič Marjan Mateta Predsednik Upravnega

odbora

(3)

ravnanja (POR), ki je mednarodno uveljavljen. Gre za posebno, nadstandardno družbeno odgovorno ravnanje ter zavezo k trajnostnem razvoju v širšem smislu. Med pogoji, pod katerimi se podjetja odločajo za medsebojno poslovno sodelovanje, je vse pogosteje tudi upoštevanje tovrstnih varnostnih in zdravstveno okoljskih načel, zato je vključevanje v POR lahko pomembno tudi za pridobitev posla. Poleg zahtevanega sledenja strogim kazalcem napredka, nenehnega nadgrajevanja varnosti in rednega letnega poročanja, se na ta način širi tudi nova kultura odprtega komuniciranja in ponovno uveljavljajo človeške vrednote.

Slovenska kemijska industrija je panoga, v katero se splača vlagati zaradi njenega dobrega izhodiščnega položaja, visokega potenciala in občutnih možnosti za želeni napredek. Ob vsem navedenem smo v okviru Združenja kemijske industrije želeli prikazati obseg, položaj in pomen kemijske industrije v Sloveniji tudi s konkretnimi podatki in prikazi. Pričujoča publikacija tako nadaljuje tradicijo letnih poročil, ki smo jih za svoje člane pripravljali že doslej, vendar tokrat pričenja svojo pot v javnost.

Zato je v splošnem delu namenjena vsem, ki jih te vsebine zanimajo, posebni del, ki se nanaša na posamezne skupine dejavnosti iz okvira kemijske industrije pa je namenjen samo članom Združenja kemijske industrije.

Želimo si, da bodo informacije v poročilu bralci lahko koristno uporabili pri svojem delu in da bo poročilo prispevalo k razumevanju gospodarskega pomena slovenske kemijske industrije, saj verjamemo, da gre vsem dobro, ko gre gospodarstvu dobro.

GZS/Združenje kemijske industrije

Darja Boštjančič

Direktorica Marjan Mateta

Predsednik Upravnega odbora

(4)

september 2010

Poslovanje kemijske industrije v letu 2009

Splošni del - pregled po glavnih segmentih kemijske industrije

Združenje kemijske industrije

(5)

(6)

KAZALO vsebinskih razdelkov

stran

KEMIJSKA INDUSTRIJA V SLOVENIJI ……… 4

KRATEK POVZETEK POLOŽAJA IN GIBANJ V LETU 2009 ……… 5

NEKAJ OSNOVNIH PODATKOV O GIBANJIH V EVROPSKI KEMIJSKI INDUSTRIJI ……….. 7

DRUŽBE KEMIJSKE INDUSTRIJE V SLOVENIJI – ŠTEVILO IN NJIHOVA VELIKOST ………. 8

KEMIJSKA INDUSTRIJA V SLOVENIJI GLEDE NA LASTNIŠTVO KAPITALA ……….. 10

PROIZVODNJA ……… 11

PRIHODKI ……… 12

PRODAJA V TUJINI ……… 15

O IZVOZU KEMIJSKE INDUSTRIJE nekoliko podrobneje ……… 17

ŠTEVILO ZAPOSLENIH IN STROŠKI DELA ……… 21

DODANA VREDNOST ……….. 24

PRODUKTIVNOST ……….. 25

ŠE O KONKURENČNEM POLOŽAJU ……….……….. 27

POLOŽAJ V EVROPSKEM PROSTORU ……… 30

IZDATKI ZA RAZISKAVE IN RAZVOJ (R&R) ……… 34

(7)

(8)

KEMIJSKA INDUSTRIJA V SLOVENIJI

Kemijsko industrijo sestavljajo gospodarske družbe, ki imajo kot svojo glavno dejavnost registrirano dejavnost iz okvira naslednjih oddelkov dejavnosti (po Standardni klasifikaciji dejavnosti, SKD 2008 oz. NACE Rev.2):

Šifra SKD: Naziv:

C - 20 Proizvodnja kemikalij, kemičnih izdelkov in umetnih vlaken¹ C - 21 Proizvodnja farmacevtskih surovin in preparatov

C - 22 Proizvodnja izdelkov iz gume in plastičnih mas

Kemijska industrija v Sloveniji - osnovni podatki za leto 2009

20+21+22 - KEMIJSKA INDUSTRIJA

- SKUPAJ

20 +22 - KEMIJSKA INDUSTRIJA

BREZ FARMACIJE

20 - PROIZV.

KEMIKALIJ, KEMIČNIH IZDELKOV

21 - PROIZV.

FARMAC.

SUROVIN IN PREPARATO

V

22 - PROIZV.

IZDELKOV IZ GUME

IN PLAST.MA

S

22.1 - PROIZV.

IZDELKO V IZ GUME

22.2 - PROIZV.

IZDELKO V IZ PLAST.

MAS

Število družb 634 622 129 12 493 57 436

Povprečno št. zaposlenih 25.269 17.601 6.600 7.668 11.001 2.901 8.100

indeks rasti 09/08 94,5 92,4 94,1 99,7 91,4 87,9 92,7

Prihodki (v mio €) 4.194,4 2.629,6 1.236,0 1.564,8 1.393,5 504 889,6

indeks rasti 09/08 90,5 85,6 87,3 100,2 84,1 83,9 84,3

Čisti prih.od prodaje na tujem trgu (mio €) 2.972,4 1.678,9 838,8 1.293,5 840,1 394,3 445,8

indeks rasti 09/08 89,0 85,9 88,1 93,4 83,8 83,1 84,5

Delež prodaje na tujih trgih (v prihodkih) 71% 64% 68% 83% 60% 78% 50%

indeks rasti 09/08 98,4 100,4 100,9 93,2 99,6 99,1 100,2

Dodana vrednost (v mio €) 1.331,7 633,9 283,3 697,9 350,6 110,7 239,9

indeks rasti 09/08 96,9 95,7 99,6 97,9 92,8 91,2 93,6

Neto čisti dobiček / izguba * (v mio €) 274,0 48,9 26,9 225,1 22,0 11,4 10,6

indeks rasti 09/08 104,9 151,6 88,0 98,3 1.269,8 - 82,3

Prihodki na zaposlenega (v 000 €) 166,0 149,4 187,3 204,1 126,7 173,7 109,8

indeks rasti 09/08 95,8 92,7 92,8 10,6 92,1 95,4 91,0

Dodana vrednost na zaposlen. (v 000 €) 52,7 36,0 42,9 91,0 31,9 38,1 29,6

indeks rasti 09/08 102,6 103,7 105,9 98,3 101,6 103,7 101,0

Delež stroškov dela v dodani vred. 51% 61% 56% 42% 66% 61% 67%

100,4 98,4 96,3 103,9 100,2 94,2 100,4

Dobiček pred davki in obrestmi (EBIT) (mio €) 413,8 120,9 62,1 292,9 58,8 21,5 37,3

indeks rasti 09/08 94,6 90,5 88,3 96,4 93,0 100,2 89,3

Dobiček pred davki,obr.in

amort.(EBDIT)(mio€) 657,2 253,8 122,7 403,4 131,1 43,4 87,6

indeks rasti 09/08 97,8 97,2 98,3 98,1 96,3 95,6 96,5

Dobičkovnost prodaje (PM**) 10,2% 4,6% 5,3% 20,2% 4,0% 3,9% 4,1%

indeks rasti 09/08 104,4 105,5 106,5 99,1 103,7 132,6 92,8

Dobičkonosnost kapitala (ROE***) 9,4% 3,9% 4,4% 13,5% 3,5% 4,0% 3,1%

indeks rasti 09/08 98,0 145,6 86,9 89,9 1.186,1 - 78,1

Dobičkonosnost sredstev (ROA****) 5,6% 1,8% 2,1% 9,9% 1,6% 2,5% 1,2%

indeks rasti 09/08 107,7 152,3 89,7 103,4 1.258,3 - 79,0

Vir podatkov: KaPos GZS 2009

* Neto čisti dobiček / izguba je razlika med izkazanim čistim dobičkom in čisto izgubo družb.

** PM = dobiček iz poslovanja / čisti prihodki od prodaje

*** ROE = neto dobiček / kapital

**** ROA = neto dobiček / sredstva

(9)

KRATEK POVZETEK POLOŽAJA IN GIBANJ V LETU 2009

Upad splošne gospodarske aktivnosti v Sloveniji je bil v letu 2009 občuten, po večletni za Evropo nadpovprečno visoki gospodarski rasti je kazalec rasti za leto 2009 pokazal 7,8-odstotni upad glede na leto 2008 (to je bilo sicer drugo zmanjšanje BDP po letu 1991). Upadlo je povpraševanje, zmanjšala so se naročila. Vrednost izvoza blaga iz Slovenije se je v istem času zmanjšala za 19% (v države EU-27 za 18%).

Podatki za vse gospodarske družbe v Sloveniji kažejo, da se je pri njih za 7% znižala dodana vrednost, za 18% se je znižal njihov čisti dobiček, čista izguba pa povečala za 37%. Prihodki na zaposlenega so se znižali za 11%, produktivnost je padla za 5%, ob tem se so nekoliko povišali stroški dela na zaposlenega. Zagotavljanje likvidnosti je bila težavna naloga, banke niso sledile potrebam gospodarstva. Še nekoliko neugodnejše situacije kažejo kazalniki za raven družb iz okvira predelovalnih dejavnosti.

V letu 2009 so posledice krize (vsaj pri ohranjanju števila zaposlenih) nekoliko, vsaj začasno, omilili nekateri vladni intervencijski ukrepi, sicer pa so gospodarski subjekti intenzivno izvajali optimizacije v vseh vrstah aktivnosti.

Tudi kemijska industrija v Sloveniji je opazno zmanjšala svojo aktivnost. V povprečju je se je njena proizvodnja zaradi upada naročil/povpraševanja glede na leto 2008 zmanjšala za šestino (v tem podatku ni upoštevana farmacevtska industrija), prihodki za skoraj desetino, pri tem prihodki od prodaje v tujini za 11%. Skupna dodana vrednost je bila za 3 odstotke nižja kot leto prej, vendar je v dodani vrednosti vseh predelovalnih dejavnosti v Sloveniji predstavljala 24,5%, kar je za 2,7 odstotne točke več kot v letu 2008. Za dobro dvajsetino je bilo v tem letu v kemijski industriji zaposlenih manj oseb (ti zaposleni pa so predstavljali 15% zaposlenih v predelovalnih dejavnostih, kar je za slabo odstotno točko več kot v letu 2008), le-te pa so v povprečju zaslužile za dobre 3 odstotke več. Kot leto prej (povprečna plača zaposlenega v kemijski industriji je za 35% presegla povprečno plačo zaposlenih v slovenskih predelovalnih dejavnostih). Zabeležen je bil tudi 2,6-odstotni dvig produktivnosti, merjen z dodano vrednostjo na zaposlenega.

Seveda so navedeni podatki zgolj povprečja, kar pomeni, da se je treba zavedati tudi dejstva, da stanja in gibanja v posameznih segmentih kemijske industrije niso bila nujno enaka povprečju, v nekaterih so bila ugodnejša, v drugih slabša, zato so v nadaljevanju podani podrobnejši vpogledi v glavne kazalnike po posameznih glavnih segmentih kemijske industrije. V delu leta 2009 so npr. tako nekateri proizvajalci negativne učinke zaradi zmanjšanja proizvodnje in cen njihovih izdelkov lahko delno ublažili preko nižjih cen nekaterih vhodnih surovin, nastalih zaradi prilagoditve zmanjšanemu povpraševanju, kar je omililo prikaze negativne finančnih učinkov, na drugi strani pa so poslovanje še oteževale višje cene energentov, dvigi trošarin in nekaterih reguliranih cen.

Ob navedenem, pa tudi ob drugih kazalnikih, je smiselno opozorilo, da je potrebno situacijo ocenjevati in presojati kompleksno, preko nabora več kazalnikov in ne izolirano preko posamičnih kazalnikov, saj je sicer slika stanja lahko zavajajoča. Nekateri posamični kazalniki namreč lahko kažejo trenutno ugodno stanja ali gibanje (npr. zaradi intenzivnih racionalizacij zraste trenutna produktivnost), vendar pa istočasno ob tem v povsem drugo smer kažejo drugi kazalniki, ki npr.

pomenijo slab znak za dolgoročnejši obstoj (npr. zmanjšanja naložb v raziskave in razvoj, inovacije, opremo ipd.).

(10)

Položaj kemijske industrije v predelovalnih dejavnostih Slovenije, 2009

(Vir podatkov : KAPOS GZS 2009)

9% 15% 21% 25% 24%

91% 85% 79% 75% 76%

0%

20%

40%

60%

80%

100%

Število družb Št. zaposlenih Prihodki Čisti prih.od prodaje na tujem trgu

Dodana vrednost

OSTALE PREDELOVALNE DEJAVNOSTI

20+21+22 - KEMIJSKA INDUSTRIJA - SKUPAJ

Položaj kemijske industrije Slovenije v kemijski industriji EU-27, 2007

(Vir podatkov : Eurostat, sept. 2009)

98,7% 99,6% 99,5%

0,4% 0,5%

1,3%

0%

50%

100%

Število družb Prihodki Dodana vrednost

Kemijska ind. v drugih državah (2007)

Kemijska industrija v Sloveniji (2007)

Velikost slovenske kemijske industrije v evropski kemijski industriji lahko ocenimo na osnovi EUROSTAT-ovih podatkov, trenutno so zadnji na voljo za leto 2007. Po številu podjetij slovenska kemijska industrija tvori 1,3% evropske kemijske industrije. V ustvarjene prihodke prispeva 0,4%, v dodano vrednost 0,5%.

(11)

Razdelki v nadaljevanju podajajo vpogled v posamezne kazalnike stanja in gibanj v kemijski industriji v Sloveniji, in sicer za raven celotne kemijske industrije (SKD²

NEKAJ OSNOVNIH PODATKOV O GIBANJIH V EVROPSKI KEMIJSKI INDUSTRIJI

šifre 20+21+22), za raven kemijske industrije brez farmacije (SKD šifri 20+22) ter za glavne segmente kemijske industrije, t.j. ožjo kemijsko industrijo (SKD šifra C-20), farmacevtsko industrijo (SKD šifra C-21) ter gumarsko- plastičarsko industrijo (SKD šifra C-22). Po izbranih kazalnikih je v okviru razpoložljivih podatkov podana tudi primerjava s kemijsko industrijo v Evropski uniji.

Posledice ekonomske in finančne krize, ki se je pričela v letu 2008, je v letu 2009 močno čutila tudi kemijska industrija, saj se je močno znižalo povpraševanje in s tem raven naročil, znižala se je sicer tudi raven porabe/potrošnje. Čutil se tudi močan pritisk neevropskih konkurentov, ki želijo večji delež na evropskem in ostalih svetovnih trgih.

Po poročilu CEFIC-a³ je evropska kemijska industrija s svojo proizvodnjo dosegla najnižjo točko decembra 2008, obseg se je odtlej počasi povečeval, a je ostal močno pod ravnijo proizvodnje leta 2008. Padec proizvodnje evropske kemijske industrije v letu 2009 glede na leto 2008 je bil 11,3- odstoten⁴

2 SKD …Standardna klasifikacija dejavnosti 2008

3 CEFIC – evropski svet kemijske industrije

4 CEFIC Facts and figures 2010 .

Po CEFIC- ovi junijski (2010) napovedi naj bi se proizvodnja v letu 2010 glede na leto 2009 povečala za 9,5, v letu 2011 glede na leto 2010 pa za 2%. Poročilo navaja, da napovedi za leti 2010-2011 kažejo največji porast pri proizvodnji osnovnih kemikalij in polimerov, čeprav še vedno pod predkrizno ravnijo. CEFIC pričakuje, da bo za večino primarnih kemijskih proizvodov (ki so vhodni (pol)izdelki/surovine v veliko večino sektorjev gospodarstva) stopnja rasti njihove proizvodnja zastala, saj je predhodno potrebna stabilizacija povpraševanja na trgu, zaznana rast povpraševanja samo zaradi obnove zalog namreč ni realni pokazatelj prihodnjega stanja povpraševanja. Pričakuje se, da bo zasedenost proizvodnih kapacitet bistveno pod normalno ravnijo preteklih let. Seveda je nadaljnji razvoj evropske kemijske industrije odvisen tudi od učinkovitosti mnogih posebnih ukrepov, ki so jih in jih v času krize sprejemajo države EU. Za evropsko kemijsko industrijo, ki se sooča s posebej močno in hitrorastočo konkurenco iz drugih svetovnih regij, je ob tem je zelo pomembno tudi to, da je zagotovljen dostop do surovin in energije po globalno konkurenčnih cenah ter odprt dostop do tujih trgov, zlasti hitrorazvijajočih se držav.

(12)

DRUŽBE KEMIJSKE INDUSTRIJE V SLOVENIJI – ŠTEVILO IN NJIHOVA VELIKOST

Število in velikostna struktura družb v kemijski industriji

2008 2009

skupaj velike srednje male mikro skupaj velike srednje male mikro C - PREDELOVALNE DEJAVNOSTI 6.676 236 282 605 5.553 6.726 224 279 613 5.610

C 20 - PROIZV. KEMIKALIJ, KEMIČNIH IZD. 125 16 14 19 76 129 14 16 18 81

C 21 -PROIZV.FARMAC. SUROVIN IN

PREPARATOV 12 3 0 0 9 12 2 0 1 9

C 22 - PROIZV. IZDELKOVI IZ GUME IN

PLAST.MAS 497 18 21 58 400 493 22 23 53 395

C - 22.1 PROIZV.IZDELKOV IZ GUME 58 3 1 7 47 57 3 1 5 48

C - 22.2 PROIZV. PLASTIČNIH IZDELKOV 439 15 20 51 353 436 19 22 48 347

C 20+21+22 SKUPAJ KEMIJSKA INDUSTRIJA 634 37 35 77 485 634 38 39 72 485 Vir: GZS-KAPOS za posamezna leta; velikost družb opredeljena po kriterijih Zakona o gospodarskih družbah

Od 634 družb z registrirano dejavnostjo iz okvira kemijske industrije je 20% družb aktivnih v ožji kemijski industriji, 2% v farmacevtski industriji, 9 % v gumarsko-predelovalni ter 69% v plastično- predelovalni industriji. Glede na stanje tovrstne strukture predhodnih let v tem smislu praktično ni sprememb. Natančne primerjave podajamo, saj je medletna primerjava otežena zaradi sprememb definicij velikosti družb po Zakonu o gospodarskih družbah (v 2008) in sprememb v razvrstitvi dejavnosti po šifrah Standardne klasifikacije dejavnosti (2008).

ŠTEVILO DRUŽB kemijske industrije (N=634);

(Vir: GZS-KAPOS 2009)

22.2 (plastičarska ind.)

69%

20 (ožja kemijska ind.)

20%

22.1 (gumarska ind.) 9%

21 (farmacija) 2%

(13)

Od 634 družb kemijske industrije v letu 2009 je 88% družb majhnih ali mikro velikosti, po 6% je srednje velikih ter velikih družb.

DRUŽBE KEMIJSKE INDUSTRIJE PO VELIKOSTI (skupaj 634 družb)

(Vir: GZS-KAPOS 2009)

velike; 38; 6%

srednje; 39; 6%

male; 72; 11%

mikro; 485; 77%

Vendar pa je strukturo družb po velikosti (po kriterijih ZGD⁵

C-20 - PROIZVODNJA KEMIKALIJ, KEMIČNIH IZDELKOV IN UMETNIH VLAKEN:

) smiselno obravnavati zlasti v posamezni skupini kemijske industrije. Tako ožjo kemijsko industrijo (C-20) sestavlja 11% oz. 14 velikih družb, 12% oz. 16 srednjih ter 77% oz. 99 majhnih in mikro družb. V farmacevtski industriji (C-21) je od skupno le 12 družb 17% izrazito velikih (2 družbi), 83% je malih in mikro velikosti. V gumarsko- predelovalni industriji (C-22.1) je izmed 57 družb dobrih 5% velikih (3 družbe), slaba 2% srednje velikih (ena družba) ter 93% mikro in majhnih družb (53 družb). Izrazito visok delež majhnih in mikro družb je tudi v plastično predelovalni industriji (C-21), slednjih je kar 91% oz. 395 družb, dobre 4% oz.

19 družb pa je tu velikih ter 5% oz. 22 srednje velikih družb.

Konkreten prikaz po velikosti najbolj izstopajočih družb podajajo naslednji seznami 10 po prihodkih v letu 2009 največjih družb v posamezni panogi oz. oddelku dejavnosti:

10 po prihodkih v letu 2009 največjih družb (abecedna razvrstitev):

• CINKARNA D.D.

• COLOR D.D.

• ETOL D.D.

• HELIOS TOVARNA BARV, LAKOV IN UMETNIH SMOL KOLIČEVO, D.O.O.

• HENKEL SLOVENIJA D.O.O.

• ISTRABENZ PLINI D.O.O.

• JUB D.O.O.

• JULON D.D.

• NAFTA - PETROCHEM D.O.O.

• TKK SRPENICA D.D.

C-21 - PROIZVODNJA FARMACEVTSKIH SUROVIN IN PREPARATOV:

• ALAPIS SLVN D.O.O.

• BIOGEN IDEC D.O.O.

• FAVN D.O.O.

• FITOMEDICINA D.O.O.

• GALEX D.D.

• KOŽELJ D.O.O.

• KRKA D.D.

5 ZGD… Zakon o gospodarskih družbah

(14)

11

• LEK D.D.

• MARIFARM D.O.O.

• MEDICAPLAST D.O.O.

C-22 - PROIZVODNJA IZDELKOV IZ GUME IN PLASTIKE:

• AJM OKNA-VRATA-SENČILA D.O.O.

• FRAGMAT TIM D.D.

• GRAMMER AUTOMOTIVE SLOVENIJA D.O.O.

• JOHNSON CONTROLS-NTU D.O.O.

• JUTEKS D.D.

• KOLPA D.D.

• PLAMA-PUR D.D.

• SAVA TIRES D.O.O.

• SAVATECH D.O.O.

• VEYANCE TECHNOLOGIES EUROPE D.O.O.

KEMIJSKA INDUSTRIJA V SLOVENIJI GLEDE NA LASTNIŠTVO KAPITALA Kemijska industrija v Sloveniji - družbe po lastništvu kapitala

20+21+22 - KEMIJSKA INDUSTRIJA -

SKUPAJ

družbe kemijske

ind. z domačim kapitalom

ind. z mešanim kapitalom

ind. s tujim kapitalom

Število družb 634 560 37 37

Povprečno št. zaposlenih 25.269 19.897 1.799 3.573

indeks rasti 09/08 94,5 95,4 93,0 90,2

Prihodki (v mio €) 4.194,4 3.132,2 339,2 723,1

indeks rasti 09/08 90,5 91,9 87,6 86,2

Čisti prih.od prodaje na tujem trgu (mio €) 2.972,4 2.123,3 273,8 575,3

indeks rasti 09/08 89,0 90,3 86,1 86,0

Delež prodaje na tujih trgih (v prihodkih) 71% 68% 81% 80%

indeks rasti 09/08 98,4 98,2 98,3 99,7

Dodana vrednost (v mio €) 1.331,7 1.115,2 59,6 157,0

indeks rasti 09/08 96,9 96,4 100,0 99,3

Neto čisti dobiček / izguba * (v mio €) 274,0 246,3 629,9 27,1

indeks rasti 09/08 104,9 93,6 - -

Prihodki na zaposlenega (v 000 €) 166,0 157,4 188,6 202,3

indeks rasti 09/08 95,8 96,3 94,2 95,6

Dodana vrednost na zaposlen. (v 000 €) 52,7 56,0 33,1 43,9

indeks rasti 09/08 102,6 101,0 107,6 110,1

Delež stroškov dela v dodani vred. 51% 50% 66% 55%

100,4 102,1 91,1 94,2

Dobiček pred davki in obrestmi (EBIT) (mio €) 413,8 354,7 9,7 49,4

indeks rasti 09/08 94,6 92,7 100,4 108,8

Dobiček pred davki,obr.in amort.(EBDIT)(mio€) 657,2 555,2 24,8 77,2

indeks rasti 09/08 97,8 96,6 110,2 103,0

Dobičkovnost prodaje (PM**) 10,2% 11,9% 2,3% 6,6%

indeks rasti 09/08 104,4 100,3 114,9 140,9

Dobičkonosnost kapitala (ROE***) 9,4% 10,2% 0,5% 7,4%

indeks rasti 09/08 98,0 87,0 - -

Dobičkonosnost sredstev (ROA****) 5,6% 6,1% 0,2% 4,4%

indeks rasti 09/08 107,7 95,8 - -

Vir podatkov: KaPos GZS 2009

* Neto čisti dobiček / izguba je razlika med izkazanim čistim dobičkom in čisto izgubo družb.

** PM = dobiček iz poslovanja / čisti prihodki od prodaje *** ROE = neto dobiček / kapital

PROIZVODNJA

Med posledicami globalne ekonomske krize je bil v letu 2009 zabeležen precejšen upad industrijske proizvodnje nasploh. Predelovalne dejavnosti v Sloveniji so glede na leto 2008 skrčile svojo proizvodnjo v povprečju za skoraj 19%. V ožji kemijski industriji (C-20) je bil upad proizvodnje le nekoliko manjši, 15-odstoten, pri predelovalcih gume in plastičnih mas (C-21) pa 17-odstoten.

Podatkov o rasti oz. padcu proizvodnje farmacevtske industrije SURS zaradi zaupnosti ni objavil.

Podatki o gibanju proizvodnje za posamezne skupine dejavnosti (3- ali večmestna šifra dejavnosti) niso na voljo.

Indeksi rasti industrijske proizvodnje 2009 (letno povprečje)

indeks rasti

2009/2008

C Predelovalne dejavnosti 81,4

20 Pro. kemikalij, kemičnih izdelkov in umetnih vlaken 85,0

21 Pro.farmacevtskih surovin in preparatov z

22 Pro.izdelkov iz gume in plastičnih mas 83,0

Vir: SURS-Si-Stat, avg.2010; izračun iz osnovnih, mesečnih podatkov z…zaupni podatki

Primerjava proizvodnje »kriznega« leta 2009 s proizvodnjo let od 2005 naprej kaže naslednjo sliko:

Indeksi (rasti) industrijske proizvodnje: leto 2005=100 (=bazno leto) (podatki za farmacijo (C-21) so izločeni iz prikaza -- zaupni pod.)

(Vir podatkov: SURS)

90 100 110 120 130

2005 2006 2007 2008 2009

leto

indeks

C - PREDELOVALNE DEJAVNOSTI

C 20 - PROIZV. KEMIKALIJ, KEMIČNIH IZDELKOV C 22 - PROIZV. IZDELKOVI IZ GUME IN PLAST.MAS

Opozoriti je treba, da je v letu 2009 statistika v zadnjem desetletju (1999-2009) prvič registrirala letni padec obsega proizvodnje v povprečju predelovalnih dejavnosti, v ožji kemijski industriji ter pri gumarsko-plastičarskih proizvajalcih v Sloveniji (pri slednjih je bilo v tem pogledu izjema le leto 2002, ko je bila proizvodnja za 1,5% manjša kot v letu 2001).

(15)

PROIZVODNJA

indeks rasti

2009/2008

90 100 110 120 130

2005 2006 2007 2008 2009

leto

indeks

Opozoriti je treba, da je v letu 2009 statistika v zadnjem desetletju (1999-2009) prvič registrirala letni padec obsega proizvodnje v povprečju predelovalnih dejavnosti, v ožji kemijski industriji ter pri gumarsko-plastičarskih proizvajalcih v Sloveniji (pri slednjih je bilo v tem pogledu izjema le leto 2002, ko je bila proizvodnja za 1,5% manjša kot v letu 2001). 12

PROIZVODNJA

indeks rasti

2009/2008

90 100 110 120 130

2005 2006 2007 2008 2009

leto

indeks

Opozoriti je treba, da je v letu 2009 statistika v zadnjem desetletju (1999-2009) prvič registrirala letni padec obsega proizvodnje v povprečju predelovalnih dejavnosti, v ožji kemijski industriji ter pri gumarsko-plastičarskih proizvajalcih v Sloveniji (pri slednjih je bilo v tem pogledu izjema le leto 2002, ko je bila proizvodnja za 1,5% manjša kot v letu 2001).

(16)

Podatki kažejo, da je po obsežnem padcu v letu 2009 glede na leto 2008 obseg proizvodnje leta 2009 pri proizvajalcih iz ožje kemijske industrije (C-20; ni vključena farmacija!) le za 2% višji kot je bil v letu 2005, pri gumarsko-plastičarskih proizvajalcih ostaja višji, za slabih 6% več kot v letu 2005. Povprečje za predelovalne dejavnosti pa kaže, da je obseg proizvodnje v letu 2009 za skoraj 4% nižji kot je bil v letu 2005.

PRIHODKI

V letu 2009 je kemijska industrija ustvarila za 4,2 milijarde EUR prihodkov. Deleže v tej vrednosti, ki so jih ustvarili posamezni segmenti kemijske industrije, prikazuje spodnji grafikon:

PRIHODKI (skupaj = 4,2 mrd EUR)

(Vir: KAPOS GZS 2009)

29%

21%

22.1 (gumarska ind.)

12% 21 (farmacija)

38%

21% vseh prihodkov predelovalnih dejavnosti je ustvarila kemijska industrija, kar kaže spodnja slika.

PRIHODKI PREDELOVALNIH DEJAVNOSTI

ostale predelovalne

dejavnosti 79%

kemijska industrija (20+21+22)

21%

Višino prihodkov na zaposlenega v primerjavi z drugimi panogami predelovalnih dejavnosti podajamo z naslednjim grafičnim prikazom in tabelo:

PRIHODKI

29%

21%

22.1 (gumarska ind.)

12% 21 (farmacija)

38%

21%

(17)

13

PRIHODKI

29%

21%

22.1 (gumarska ind.) 12%

21 (farmacija) 38%

21%

14

PRIHODKI NA ZAPOSLENEGA v predelov. dejavnostih, v EUR (Vir podatkov: KAPOS GZS 2009)

0 50.000 100.000 150.000 200.000 250.000

C - PREDELOVALNE DEJAVNOSTI

10 Proizvodnja živil 11 Proizvodnja pijač

13 Proizvodnja tekstilij 14 Proizvodnja oblačil

15 Proizvodnja usnjenih in sorod.izd.

16 Obdel.in predel.lesa; pro.izd.iz lesa 17 Proizv. papirja in izdelkov iz papirja 18 Tiskar.in razmnož. posnetih nosil.zapisa 20 Pro. kemikalij, kemič.izd., um.vl.

21 Pro. farmacevt. surov. in preparatov 22 Proizvodnja izd.iz gume in plastike 23 Proizvodnja nekovin.mineral.izd.24 Proizvodnja kovin

25 Pro.kovin.izd., razen strojev in naprav 26 Pro.računal., elektron. in optič.izd.

27 Proizvodnja električnih naprav 28 Pro.drugih strojev in naprav 29 Pro.motor.vozil, prikolic in polprik.

30 Proizvodnja drugih vozil in plovil 31 Proizvodnja pohištva

32 Druge raznovrstne predelov. dej.33 Popravila in montaža strojev in naprav

2009 Prihodki na zaposlenega

(v EUR) Indeks

2009/2008

C - PREDELOVALNE DEJAVNOSTI 118.273 91,1

10 Proizvodnja živil 138.106 95,9

11 Proizvodnja pijač 208.473 93,8

13 Proizvodnja tekstilij 70.694 81,5

14 Proizvodnja oblačil 36.835 86,7

15 Proizvodnja usnjenih in sorod.izd. 74.636 93,2

16 Obdel.in predel.lesa; pro.izd.iz lesa 80.417 101,6

17 Proizv. papirja in izdelkov iz papirja 146.247 98,9

18 Tiskar.in razmnož. posnetih nosil.zapisa 100.706 98,3

19 Proizvodnja koksa in naftnih derivatov 203.575 104,0

20 Pro. kemikalij, kemič.izd., um.vl. 187.272 92,8

21 Pro. farmacevt. surov. in preparatov 204.077 100,6

22 Proizvodnja izd.iz gume in plastike 126.676 92,1

23 Proizvodnja nekovin.mineral.izd. 113.152 86,9

24 Proizvodnja kovin 113.552 61,8

25 Pro.kovin.izd., razen strojev in naprav 95.478 82,9

26 Pro.računal., elektron. in optič.izd. 82.053 87,3

27 Proizvodnja električnih naprav 113.960 93,3

28 Pro.drugih strojev in naprav 103.714 90,9

29 Pro.motor.vozil, prikolic in polprik. 217.068 105,9

30 Proizvodnja drugih vozil in plovil 126.684 108,0

31 Proizvodnja pohištva 52.505 79,3

32 Druge raznovrstne predelov. dej. 103.490 100,3

33 Popravila in montaža strojev in naprav 71.785 85,4

Vir: Kapos GZS 2009

Posledice globalne gospodarske in finančne krize v letu 2009 so se odrazile tudi v poslovnih rezultatih kemijske industrije v Sloveniji.

0 50.000 100.000 150.000 200.000 250.000

(v EUR) Indeks

2009/2008

(18)

14

0 50.000 100.000 150.000 200.000 250.000

(v EUR) Indeks

2009/2008

Podatki kažejo, da so se prihodki družb kemijske industrije so se v letu 2009 glede na predhodno leto zmanjšali za 9,5% (na prej omenjene 4,2 milijarde EUR), kar je bistveno manj od 16-odstotnega povprečnega upada v predelovalnih dejavnostih v Sloveniji. Da je kemijska industrija v letu 2009 glede zadevnega padca ugodneje »izpeljala« leto, pa je prehitra in predvsem površna ugotovitev, potreben je podrobnejši pregled gibanj.

Med oddelki kemijske industrije je zvišanje prihodkov, čeprav ne ravno visoko, namreč realizirala le farmacevtska industrija (dvig za 0,2%), ki ima v zadnjih letih že globalno drugačne trende v poslovanju in pogojih zanj ter je glede tega v drugačnem položaju od ostalih predelovalnih dejavnosti. Ostali segmenti kemijske industrije v Sloveniji so dosegli precej zmanjšane prihodke. Zato bolj čisto sliko podajajo podatki za »kemijsko industrijo brez farmacije«: upad njenih prihodkov je bil 14,4-odstoten, to pa je bistveno ne oddaljuje od splošne, povprečne situacije predelovalnih dejavnosti.

Zelo očitno to pokaže naslednji grafikon:

GIBANJE PRIHODKOV 2009/2008 ( v %)

(vir: KAPOS GZS 2009)

-16,0

-9,5

-14,4 -12,7

0,2

-16,1 -15,7

C (predelovalne

dejavnosti)

20+21+22 (kemijska industrija)

20+22 (kemijska ind.

brez farmacije)

20 (ožja kemijska ind.)

21 (farmacija) 22.1 (gumarska ind.)

22.2 (plastičarska

ind.)

15

Podatki kažejo, da so se prihodki družb kemijske industrije so se v letu 2009 glede na predhodno leto zmanjšali za 9,5% (na prej omenjene 4,2 milijarde EUR), kar je bistveno manj od 16-odstotnega povprečnega upada v predelovalnih dejavnostih v Sloveniji. Da je kemijska industrija v letu 2009 glede zadevnega padca ugodneje »izpeljala« leto, pa je prehitra in predvsem površna ugotovitev, potreben je podrobnejši pregled gibanj.

Med oddelki kemijske industrije je zvišanje prihodkov, čeprav ne ravno visoko, namreč realizirala le farmacevtska industrija (dvig za 0,2%), ki ima v zadnjih letih že globalno drugačne trende v poslovanju in pogojih zanj ter je glede tega v drugačnem položaju od ostalih predelovalnih dejavnosti. Ostali segmenti kemijske industrije v Sloveniji so dosegli precej zmanjšane prihodke. Zato bolj čisto sliko podajajo podatki za »kemijsko industrijo brez farmacije«: upad njenih prihodkov je bil 14,4-odstoten, to pa je bistveno ne oddaljuje od splošne, povprečne situacije predelovalnih dejavnosti.

Zelo očitno to pokaže naslednji grafikon:

GIBANJE PRIHODKOV 2009/2008 ( v %)

(vir: KAPOS GZS 2009)

-16,0

-9,5

-14,4 -12,7

0,2

-16,1 -15,7

C (predelovalne

dejavnosti)

20+21+22 (kemijska industrija)

20+22 (kemijska ind.

brez farmacije)

20 (ožja

kemijska ind.) 21 (farmacija) 22.1 (gumarska

ind.) 22.2

(plastičarska ind.)

(19)

PRODAJA V TUJINI

Prihodki od prodaje na tujih trgih, leti 2008 in 2009, v milijonih EUR

(Vir podatkov: KAPOS GZS 2009)

15.011

3.357

976839 997840 474 394 522446

1.384 12.075

1.294 2.972

C (predelovalne

dejavnosti) 20+21+22 (kemijska industrija)

21 (farmacija) 22 (gumarska in plastič. ind.)

22.1 (gumarska ind.)

2008 2009

DELEŽ PRODAJE V TUJINI V PRIHODKIH, predelov. dejavnosti, v % (Vir podatkov: KAPOS GZS 2009)

0%

20%

40%

60%

80%

C - PREDELOVALNE DEJAVNOSTI100%

16 Obd.in predel.lesa; pro.izd.iz lesa

17 Proizv. papirja in izdelkov iz papirja 18 Tiskar.in razmnož. posnetih nosil.zapisa 20 Pro. kemikalij, kemič.izd., um.vl.

27 Proizvodnja električnih naprav 28 Pro.drugih strojev in naprav 29 Pro.mot.vozil, prikolic in polprik.