UPOŠTEVANJE ETIČNIH NAČEL KODEKSA
ZDRAVSTVENE NEGE V SPLOŠNI BOLNIŠNICI IZOLA
RESPECT FOR ETHICAL PRINCIPLES OF THE ETHICAL CODE FOR NURSES IN THE GENERAL HOSPITAL OF IZOLA
Tanja Medoš
UDK/UDC 614.253.52
DESCRIPTORS: ethics, nursing; nursing service, hospital
Abstract – The article presents the results of a research study performed at the General Hospital Izola. The results illustrate actual consideration of the principles of ethics of nursing care. Individual ethical principles are related to patient’s rights and to satisfaction with the work of nurses on the part of patients/clients.
Tanja Medoš, Splošna bolnišnica Izola, Polje 35 a, 6310 Izola
Članek je povzetek diplomskega dela na Visoki zdravstveni šoli Maribor, ki je nastalo pod mentorstvom mag. Danice Žele- znik, prof. zdr. vzg., viš. pred.
DESKRIPTORJI: etika zdravstvene nege; zdravstvena nega bolnišnična
Izvleček – Prispevek prikazuje rezultate raziskave, ki je bila opravljena v Splošni bolnišnici Izola. Rezultati opisujejo de- jansko stanje upoštevanja etičnih načel kodeksa zdravstvene nege. Posamezna načela etike so sorodna bolnikovim pravi- cam in povezana z zadovoljstvom glede dela medicinskih se- ster bolnikov/varovancev v bolnišnicah.
Uvod
V bolnišnicah se srečujemo z ljudmi iz različnih kra- jev, različnih narodnosti in pripadnosti, ki izvirajo iz različnih kultur in verskih izpovedi. To so ljudje, ki prihajajo v bolnišnico kot osebe, subjekti s svojimi značilnostmi in posebnostmi. Ti ljudje prihajajo v bol- nišnico kakor zdravi obiskovalci, na zdravniški pre- gled ali z drugimi nameni. Med njimi, ne samo kot de- lavci, tudi v vlogi bolnikov, smo lahko tudi mi. Lahko se znajdemo v sobi s popolnimi tujci in si v času biva- nja v bolnišnici s temi ljudmi delimo pravzaprav vse, kakor nekakšni družinski člani. Nemalokrat smo v bol- nišnici razgaljeni, z odvzetim dostojanstvom. Se ta- krat zavedamo svojih pravic kot bolniki? Ali se zave- damo, kaj se nam dogaja, kaj se bo zgodilo? Zdrav- stveni delavci smo o tem poučeni.
Bolnikove pravice lahko krši zdravstveno osebje, ki je vezano s kodeksi etike, načeli stroke ter z zako- ni. Večinoma se človekove pravice pokrivajo s pravi- cami bolnikov, saj so bolniki le ljudje v določenem obdobju, ko potrebujejo zdravstveno pomoč. Člove- kove pravice so napisane v Ustavi Republike Slove- nije, ker so tako pomembne in se z nobenim zakonom ne smejo kršiti.
Največkrat se kršene pravice izražajo z nezadovolj- stvom bolnikov/varovancev, zato bi omenila tudi za- dovoljstvo bolnikov kot kazalec kakovosti zdravstve- ne nege. Kajti bolnik/varovanec je aktiven član nego- valnega tima v procesu zdravstvene nege.
Osnovni namen raziskovalne naloge je bil raz- iskati in prikazati upoštevanje etičnih načel kodeksa pri zdravstveni negi bolnikov v Splošni bolnišnici Izola.
Poudarek v raziskavi je bil na osnovnih pravicah ter dolžnostih bolnikov, ki so zapisane v Zakonu o zdravstveni dejavnosti in bi jih bolniki morali pozna- ti. Glavno vodilo in rdeča nit naloge pa je bil Kodeks etike medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov Slo- venije iz leta 1994 s standardi.
Raziskati smo želeli ali so bolniki/varovanci zado- voljni z delom medicinskih sester, ali medicinske se- stre upoštevajo etična načela zdravstvene nege pri svojem delu ter ali so pritožbeni postopki učinkoviti.
Dobiti smo želeli posnetek stanja v Splošni bolnišnici Izola.
Materiali in metode dela
Upoštevanje etičnih načel pri zdravstveni negi v Splošni bolnišnici Izola smo preučevali z deskriptiv- no metodo dela, na osnovi anonimnega vprašalnika z vzorčenjem. Vprašalnik je imel 18 vprašanj, od tega 16 vprašanj zaprtega tipa in 2 vprašanji odprtega ti- pa. Zajeli smo populacijo bolnikov, ki se zdravijo na kirurških in internih oddelkih. Vprašalnike smo raz- delili med bolnike/varovance v Splošni bolnišnici Izo- la. Raziskava je potekala v mesecu marcu 2003. Raz- delili smo 110 anketnih vprašalnikov, od katerih smo
dobili vrnjenih in izpolnjenih 100 anketnih vprašal- nikov, vse vrnjene vprašalnike smo šteli za veljavne.
Med izpolnjevanjem vprašalnikov so imeli bolniki zagotovljeno anonimnost, za sodelovanje so se odlo- čali prostovoljno. Pred začetkom raziskave so bili vod- je oddelkov in medicinske sestre seznanjeni z name- nom in načinom študije in njihovimi cilji ter se z iz- vedbo strinjali.
Rezultati so statistično obdelani. V raziskavi dob- ljeni rezultati so prikazani v odstotkih ( %), večina jih je prikazana v obliki grafov.
Rezultati
Anketiranih je bilo 54 žensk (54 %) in 46 moških (46 %).
Večji del anketiranih ljudi je v starosti med 31 in 50 letom in sicer 34 oseb (34 %). 30 ljudi (30 %) je bilo starih med 51 in 70 let, 22 ljudi (22 %) je bilo starih od 71 let in več, najvišja starost anketiranih oseb je bila 88 let, pod 30. letom starosti je bilo le 14 anke- tiranih oseb (14 %), najnižja starost je bila 21 let.
kih 18 %. Z osnovno šolo ali manj je sodelovalo pri anketi 10 žensk (10 %) in 8 moških (8 %).
S poklicno izobrazbo, skupaj 18 anketiranih oseb, v odstotkih 18 %. S poklicno izobrazbo je bilo 8 (8 %) žensk in 10 (10 %) moških.
Višje ali visoko izobraženih anketiranih oseb je sku- paj 14 (14 %), od tega 10 (10 %) moških in samo 4 (4
%) ženske.
Univerzitetno izobraženi anketirani osebi v bolni- šnici sta bili 2 (2 %), ženski.
Graf 1. Starost anketirancev.
Do 30 let je bilo starih 8 žensk (8 %), 20 (20 %) žensk je bilo starih med 31 in 50 let, 10 žensk (10 %) je bilo starih med 51 in 70 let, 16 žensk (16 %) je bilo starih 71 in več let. Pri izpolnjevanju ankete je bilo 6 moških (6
%) starih do 30 let, 14 moških (14 %) je bilo starih med 31 in 50 let, 20 moških (20 %) je bilo starih med 51 in 70 let, 6 moških (6 %) je bilo starih 71 let ali več.
Graf 2. Izobrazba anketirancev.
Na internih oddelkih se zdravi 52 anketiranih oseb (52 %), od tega 34 žensk (34 %) in 18 moških (18 %).
Na kirurških oddelkih se zdravi 40 anketiranih oseb (40 %), od tega je moških 26 (26 %), in 14 žensk (14
%). Na ginekoloških oddelkih se zdravita 2 osebi (2
%) ženskega spola, drugje se zdravijo 4 anketirane osebe (4 %), brez odgovora sta ostali dve anketi (2
%).
Velika večina anketiranih oseb je zadovoljnih z de- lom medicinskih sester in sicer 96 oseb (96 %). Le 4 anketirane osebe, kar predstavlja 4 % niso zadovoljni z delom medicinskih sester.
Graf 3. Oddelek zdravljenja.
Na vprašanje ali so medicinske sestre enako spoš- tljive do vseh bolnikov v sobi, so anketirane osebe odgovarjale na sledeči način:
– 86 (86 %) oseb meni, da so medicinske sestre ena- ko spoštljive do vseh;
– 2 osebi (2 %) menita, da so medicinske sestre manj spoštljive do starejših bolnikov/varovancev;
– 6 oseb (6 %) meni, da so bogatejši deležni boljše oskrbe;
– 2 osebi (2 %) sta obkrožila drugo, vendar nista na- pisala komentarja;
– brez odgovora sem ostala v 4 primerih, kar je 4 % vseh anketiranih oseb.
Graf 4. Obravnava bolnikov/varovancev.
Večji del anketiranih oseb 46 (46 %) je imelo sred- nješolsko izobrazbo, od tega 28 žensk (28 %) in 18 moških (18 %).
Po številčnosti si sledijo anketirane osebe z osnov- no šolo ali manj skupaj 18 anketiranih oseb, v odstot-
Na vprašanje, na koga ste se ali bi se obrnili v pri- meru pritožbe glede dela medicinskih sester so odgo- vori naslednji:
– 52 anketiranih oseb (52 %) bi se pritožilo glavni medicinski sestri oddelka,
– 16 anketiranih oseb (16 %) bi pritožbo napisalo v knjigo pritožb,
– 10 anketiranih oseb (10 %) na vprašanje ni odgo- vorilo,
– 12 anketiranih oseb (12 %) je obkrožilo drugo, – 4 anketirane osebe (4 %) bi se pritožile na več na-
činov, ker so posredovali več možnih odgovorov, – 2 anketirani osebi (2 %) bi se pritožili glavni medi-
cinski sestri zavoda,
– 2 anketirani osebi (2 %) bi se pritožili predstojniku oddelka,
– 2 anketirani osebi (2 %) bi pritožbo poslali kar me- dijem.
Graf 5. Poklicna skrivnost.
Na vprašanje: Ali menite, da medicinske sestre va- rujejo vaše podatke o vašem zdravstvenem stanju kot poklicno skrivnost, je 90 anketiranih oseb (90 %) od- govorilo z da, tako meni več žensk 48 (48 %), kakor moških anketiranih oseb 42 (42 %). 6 oseb (6 %) me- ni, da medicinske sestre ne varujejo podatkov kot po- klicno skrivnost, od tega 4 ženske (4 %) in 2 moška (2
%). Ostali 2 (2 %) sta odgovorila z ne vem, obe sta ženskega spola, nadaljnja 2 (2 %) pa nista odgovarja- la na vprašanje, oba sta moškega spola.
Vprašanje se glasi: Ali ste se kdaj pritožili? 88 an- ketiranih oseb (88 %) se ni pritožilo, 4 anketirane ose- be (4 %) so se že pritožile, 8 anketiranih oseb (8 %) se ni pritožilo, vendar svojo odločitev obžalujejo.
Graf 6. Privolitev.
Vprašanje: Ali ste bili zaprošeni za privolitev v po- samezno negovalno intervencijo? 78 anketiranih oseb (78 %) ni bilo zaprošenih za privolitev v negovalno intervencijo, 16 anketiranih oseb (16 %) je bilo za- prošenih za privolitev v negovalno intervencijo, pri 6 anketiranih osebah (6 %) smo ostali brez odgovora.
Graf 7. Soglasje k intervencijam.
Graf 8. Pritožba.
Na vprašanje: Ali ste se vedno strinjali z interven- cijami, ki so jih izvajale medicinske sestre? 86 anke-
tiranih oseb (86 %) je odgovorilo z da, ne je odgovo- rilo 8 anketiranih oseb (8 %), brez odgovora je bilo 6 anketnih vprašalnikov (6 %).
Graf 9. Korist bolnika/varovanca.
Vprašanje: Imate občutek, da medicinske sestre de- lajo v vašo korist?
Imate občutek, da je bila dovolj varovana vaša pra- vica do zasebnosti?
58 anketiranih oseb (58 %) meni, da je bila njihova pravica do zasebnosti popolnoma varovana,
36 anketiranih oseb meni (36 %), da je obstoječe stanje še v mejah dopustnega, 4 anketirane osebe (4
%) menijo, da pravica do zasebnosti ni bila dovolj va- rovana, in 2 anketirani osebi (2 %) menita, da je po- trebna izboljšava na tem področju.
Graf 10. Varovanje pravice do zasebnosti.
Graf 11. Temperaturni listi.
Vprašanje: Ali vas motijo temperaturni listi ob po- stelji v času obiskov?
74 anketiranih oseb (74 %) meni, da jih ne motijo temperaturni listi ob postelji, le 24 anketiranih oseb (24 %) meni, da to ni pravilno. 2 anketirani osebi (2
%) nista odgovorili na vprašanje.
Graf 12. Odnosi med zdravstvenim osebjem.
Se strinjate s trditvijo, da veljajo v Splošni bolni- šnici Izola slabi odnosi med zdravstvenim osebjem?
54 anketiranih oseb (54 %) se ne strinja s trditvijo, 28 anketiranih oseb (28 %) se s trditvijo strinja, 12 anketiranih oseb (12 %) na vprašanje ni odgovorilo, 6 anketiranih oseb (6 %) ne ve o tem ničesar.
Na vprašanje, ali bi lahko rekli, da je medicinska sestra vzor zdravega načina življenja, so odgovori na- slednji:
68 anketiranih oseb (68 %) meni, da medicinska se- stra je vzor zdravega načina življenja, medtem ko se 14 anketiranih oseb (14 %) s tem ne strinja. 4 anketi- rane osebe (4 %) so odgovorile z ne vem, 14 anketira- nih oseb na vprašanje ni odgovorilo (14 %).
Na vprašanje, kaj vam je bilo v času zdravljenja v Splošni bolnišnici Izola posebej všeč, so anketirane osebe odgovarjale, kakor sledi:
– osebje,
– z osebjem sem se lepo sporazumela, – odnosi osebja,
– zdravljenje,
– odnosi zdravnika do bolnikov in vonj po jutranji kavi,
– odnos med bolniki/varovanci, – lečeča zdravnica,
– hrana je zelo dobra, oddelčni zdravnik se zelo zav- zema za zdravljenje,
– v sobi se z bolniki razumemo, – prijaznost osebja,
– prijaznost medicinskih sester, – red in čistoča, pravočasnost, – odnos do bolnikov,
– mlade medicinske sestre, – sanitarije, tuš v sobi, hrana,
– strokovnost in pripravljenost pomagati, – (medicinske) sestre.
Na vprašanje, kaj vas je v času zdravljenja v Splo- šni bolnišnici Izola posebej motilo, so odgovarjali, ka- kor sledi:
– motilo me je, da so zelo bolni in malo bolj zdravi skupaj v sobi;
– neusklajeno jutranje delo medicinskih sester, po- manjkanje perila in posteljnine;
– pomanjkanje perila, problem dobave perila;
– da nisem zdrava, bolečine;
– preveč bolnikov v sobah, velike starostne razlike med bolniki;
– higiena;
– ko na vprašanje ne dobiš odgovora;
– prepogosti in predolgi obiski;
– razpored bolnikov in motenje nočnega miru;
– hrana;
Graf 13. Medicinska sestra kot vzor.
Popolnoma se strinja s trditvijo 92 anketiranih oseb (92 %). 6 anketiranih oseb meni da medicinske sestre ne delujejo v korist bolnikov/varovancev (6 %). 2 an- ketirani osebi (2 %) nista obkrožila odgovora.
– obiski izven časa namenjenega obiskom;
– vročina;
– okolica je neurejena, majhni gostinski prostori, tra- fika;
– dotrajan inventar, slabo vzdrževanje objekta;
– pomanjkanje perila, pomanjkanje časa medicinskih sester;
– administracija med potekom zdravljenja;
– čakanje;
– neprijaznost sester.
Na to vprašanje so anketiranci odgovarjali s prosto besedo. Vprašanje je bilo odprtega tipa, odgovore smo dobesedno prepisali iz anketnih listov, zaradi tega so možna podvajanja odgovorov. Enaki odgovori se po- javljajo med dejavnike, ki bolnike/varovance moti in prav tako med dejavnike, ki so jim v Splošni bolnišni- ci Izola všeč.
Razprava
Raziskava je pokazala, da se v Splošni bolnišnici Izola zdravi več žensk kakor moških. Večina bolni- kov/varovancev je v starosti med 31 in 50 letom. Naj- starejša anketirana oseba je bila ženskega spola (88 let), prav tako najmlajša (21 let). V Splošni bolnišnici Izola se zdravi več starejših žensk; moški, ki se zdra- vijo v Splošni bolnišnici Izola, so večinoma mlajši od žensk. Večina bolnikov/varovancev ima srednješol- sko izobrazbo, nato jim sledijo bolniki/varovanci s po- klicno šolo in končano osnovno šolo ali manj.
Velika večina anketiranih oseb meni, da medicin- ske sestre varujejo podatke kot poklicno skrivnost. To je dokaz, da medicinske sestre v Splošni bolnišnici Izola upoštevajo etična načela pri svojem delu. Veči- na bolnikov/varovancev se glede dela medicinskih se- ster ni pritožila ali se ne bi pritožila.
Velika večina bolnikov/varovancev ni bila zapro- šena v privolitev k negovalnim intervencijam. Vsak standard zdravstvene nege ima vključen del psihične in fizične priprave bolnika na intervencijo. Tukaj bol- niku/varovancu osebje razloži, kaj bo izvajano in ka- ko, tudi z namenom pridobitve soglasja. Večinoma se bolniki/varovanci strinjajo z intervencijami, ki jih iz- vajajo medicinske sestre, čeprav niso bili zaprošeni za privolitev v intervencijo. Dolžni smo obrazložitev, da medicinske sestre v Splošni bolnišnici Izola skoraj zagotovo vsakemu od bolnikov/varovancev pred za- četkom intervencije povedo, če ne tudi razložijo, kak- šno intervencijo bodo opravile. Če bolniki/varovanci nimajo ničesar proti, to lahko medicinske sestre razu- mejo kakor privolitev.
Na vprašanje, kam bi se obrnili v primeru pritožbe, so za pravilne veljali naslednji odgovori: pritožili bi se glavni medicinski sestri oddelka, glavni medicin- ski sestri zavoda, predstojniku oddelka ali bi pritož- bo napisali v knjigo pritožb. Tako je tudi pravilno gle- de na pravilnik Splošne bolnišnice Izola. Za nepravil-
ne so veljali odgovori, ko bi se bolniki/varovanci pri- tožili medijem, odvetniku, drugo, pa niso napisali ko- mentarja ali na vprašanje niso odgovorili. Na tak na- čin se ali bi se večina pravilno pritožila, torej so se- znanjeni s pritožnim postopkom.
Večina anketiranih oseb se strinja, da medicinske sestre delajo v korist bolnika/varovanca. V malo več kakor polovici primerov je dovolj varovana pravica do zasebnosti, ostalih 36 % pa meni da je obstoječe stanje še vedno v mejah dopustnega.
Večine anketiranih oseb ne motijo temperaturni li- sti ob posteljah v času obiskov. Morda se bolniki/va- rovanci ne zavedajo, da predstavljajo temperaturni li- sti ob postelji, kjer jih lahko prebere vsakdo, kršitev zasebnosti. Tega dejstva niso upoštevali pri vprašanju, ali je dovolj varovana pravica do zasebnosti. Vendar smo ljudje zelo različni glede prepričanj in stališč o zasebnosti. Tu je pomembna individualna obravnava in spoštovanje omenjenega stališča pri posamezniku.
Odnosi med zdravstvenim osebjem so nekakšna kri- tična točka, kajti večina pritožb se nanaša na odnose in manjšina na strokovne napake. Vendar tega bolni- ki v Splošni bolnišnici Izola ne občutijo. Večina an- ketiranih oseb je bila mnenja, da so odnosi med zdrav- stvenim osebjem dobri, oziroma da odnosi med zdrav- stvenim osebjem niso slabi.
Bolnikom/varovancem je bilo najbolj všeč v času njihovega bivanja v Splošni bolnišnici Izola predvsem osebje in njihov odnos ter strokovnost. Grajali so ve- činoma organizacijske nepravilnosti, ki so že v pro- cesu sanacije, in prostorske nepravilnosti. Najbolj ža- lostne so graje namenjene negovalnemu osebju:
– neusklajeno jutranje delo medicinskih sester, – ko na vprašanje ne dobiš odgovora,
– pomanjkanje časa medicinskih sester, – neprijaznost medicinskih sester.
Sklep
Vprašalniki, posebno zaprtega tipa, niso primerni oziroma niso najboljši način za ugotavljanje etičnega vedenja medicinskih sester, vendar smo kljub temu dobili določen vpogled v dejansko stanje na tem pod- ročju.
Kršitev etičnih načel je v praksi veliko. Še več bi jih opazili, če bi bili nanje pozorni. Dejstvo, ki nas je presenetilo, je, da bolnikov/varovancev ne motijo tem- peraturni listi ob postelji ob času obiskov, kar je tipi- čen primer. Bolniki tega ne jemljejo kot kršitev pravi- ce do zasebnosti oziroma poklicne skrivnosti. Če bi bili bolje poučeni ali bi jih nekaj spodbudilo k raz- mišljanju o tem, bi verjetno menili drugače. Upam, da je naša raziskava služila kakor vzpodbuda za razmiš- ljanje o tem.
Na splošno bi zaključila, da bo za področje etike, ki je skupaj s področjem zdravstvene nege najpo- membnejše področje, potrebno narediti še veliko. Ve-
liko je že narejenega in smo na to ponosni. Tako v izobraževanju zdravstvenega osebja, v praksi zdrav- stvene nege, kakor v zdravstveni vzgoji in informira- nju bolnikov/varovancev.
V Splošni bolnišnici Izola smo se na podlagi raz- iskave odločili:
– da bomo v prihodnje poskrbeli za izobraževanje za- poslenih v zdravstveni negi s pomočjo predavanja na temo Etična načela kodeksa zdravstvene nege še v letošnjem letu,
– dopolnitev obstoječe knjižice Informacije za bol- nike in svojce, ki jo prejme vsak bolnik/varovanec ob sprejemu v bolnišnico,
– strokovni svet bolnišnice je sprejel odločitev o obli- kovanju novega temperaturnega lista, ki bi bil uni- verzalen za vso bolnišnico,
– strokovni svet bolnišnice je sprejel odločitev o hrambi temperaturnih listov bolnikov/varovancev izven bolniških sob.
Aktivnosti za izpolnitev omenjenih odločitev že po- tekajo.
Literatura
1. Bohinc M. Zadovoljstvo bolnikov kot element menedžmenta v zdravstveni negi Obzor Zdr N 1999; 33: 159–63.
2. Butala A. Varstvo človekovih pravic na področju zdravja. Obzor Zdr N 2000; 34: 235 – 6.
3. Cijan R. Osnove zdravstvene zakonodaje. Univerza v Mariboru, Visoka zdravstvena šola. Maribor 1999.
4. Dolenc A. Medicinska etika in deontologija. Dokumenti s komen- tarjem. Ljubljana 1993.
5. Društvo medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov. Medicinske sestre v Sloveniji: zbornik člankov s Strokovnega srečanja z med- narodno udeležbo Društva medicinskih sester in zdravstvenih teh- nikov Ljubljana dne 4.12. 2001.
6. Filipič I. Komunikacija v zdravstveni negi. Ljubljana: Obzor Zdr N 1998; 32: 221–5.
7. Filipič K. Pravna odgovornost medicinske sestre za poslabšanje zdravja in izdajo poklicne skrivnosti. Obzor Zdr N 2002; 36: 15–22.
8. Grafenauer B. Osnove upravnega postopka in upravnega spora.
GV Založba. Ljubljana 2001.
9. International Council of Nurses. Kodeks etike za medicinske se- stre ICN. Utrip: november 2000: leto VIII, št. 11: 10–2.
10. Internet stran: www.dzrs.si/si/aktualno/spremljanje_zakonodaje/
sprejeti_zakoni/spreje ti_zakoni.html april 2003.
11. Internet stran: www.icn.ch/icn.code.pdf/ april 2003.
12. Internet stran: www.varuh-rs.si/ april 2003.
13. Jelovac D. Poslovna etika. Ljubljana, Študentska organizacija Uni- verze, 1997.
14. Kersnič P. Pomembna obvestila: Kodeks etike medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov Slovenije. Utrip: februar 2002: leto X, št. 2: 8–10.
15. Kersnik J. Kakovost zdravstvene nege. Obzor Zdr N 2001; 35:
272–5.
16. Letno poslovno poročilo za leto 2002 Splošne bolnišnice Izola, Izola februar 2003.
17. Management in globalizacija. Zbornik posvetovanja z mednaro- dno udeležbo. 20. Znanstveno posvetovanje o razvoju organiza- cijskih ved Portorož, 28.–30. marec 2001.
18. Mežnar D. Podjetniško pravo s temeljnimi pravnimi pojmi. Go- spodarski vestnik. Ljubljana 2000.
19. Milčinski J. Medicinska etika in deontologija. Dopisna delavska univerza Univerzum. Ljubljana 1982.
20. Mohar P. Temelji medicinske etike in deontologije. Zavod repu- blike Slovenije za šolstvo in šport. Ljubljana 1993.
21. Peric H.K. Etična vodila za medicinske sestre v Ontariu. Obzor Zdr N 2000; 34: 155–9.
22. Poročilo o delu kolegija za zdravstveno nego leto 2002, Splošna bolnišnica Izola, Izola 2003.
23. Pravilnik o reševanju pritožb bolnikov in pritožbenem postopku Splošna bolnišnica Izola, Izola 2002.
24. Sruk V. Morala in etika. Leksikoni Cankarjeve založbe. Cankarje- va založba. Ljubljana, 1986.
25. Statut Splošne bolnišnice Izola. Interne listine Splošne bolnišnice Izola. Prečiščeno besedilo iz leta 2000.
26. Šmitek J. Filozofija morala in etika v zdravstveni negi Obzor Zdr N 1998; 32: 127–38.
27. Uradni list RS, št.9/92. Zakon o zdravstveni dejavnosti (ZZDej).
1992.
28. Urbančič K. Komunikacija s starši prezgodaj rojenega otroka v enoti intenzivne nege in terapije. Ljubljana: Obzor Zdr N 1998;
32: 155–66.
29. Zbornica zdravstvene nege Slovenije. Kodeks etike medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov Slovenije. Ljubljana, 1994.
30. Zveza potrošnikov Slovenije (ZPS). Pravice in dolžnosti pacien- tov. Mednarodni inštitut za potrošniške raziskave, Ljubljana 1998.
