1. primer 2. primer 3. primer 4. primer 5. primer

(1)

UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA

KAJA URBANČ

RAZUMEVANJE IN IZREKANJE ČASOVNEGA IN VZROČNEGA RAZMERJA MED DOGODKOMA PRI PREDŠOLSKIH OTROCIH

DIPLOMSKO DELO

LJUBLJANA 2015

(2)

UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA

ŠTUDIJSKI PROGRAM: PREDŠOLSKA VZGOJA

RAZUMEVANJE IN IZREKANJE ČASOVNEGA IN VZROČNEGA RAZMERJA MED DOGODKOMA PRI PREDŠOLSKIH OTROCIH

DIPLOMSKO DELO

KANDIDATKA: KAJA URBANČ

MENTORICA: izr. prof. dr. MARJA BEŠTER TURK SOMENTOR: doc. dr. TOMAŽ PETEK

LJUBLJANA 2015

(3)

ZAHVALA

Iskreno se zahvaljujem mentorici izr. prof. dr. Marji Bešter Turk ter somentorju doc. dr.

Tomažu Petku za pomoč, predloge, strokovne nasvete in vodenje pri pripravi diplomskega dela.

Zahvaljujem se tudi Vrtcu Kolezija iz Ljubljane in Vrtcu Leskovec pri Krškem, da sta mi omogočila opravljanje raziskave v enotah njihovega vrtca, vsem vzgojiteljicam in pomočnicam, ki so sodelovale pri anketah, ter seveda otrokom, ki so sodelovali pri intervjujih.

Zahvala gre tudi moji družini, ki me je podpirala med celotnim študijem, ter fantu in prijateljem, ki so mi bili v brezpogojno podporo in me spodbujali med študijem ter še posebej ob pripravi diplomskega dela.

(4)

POVZETEK

Diplomsko delo z naslovom Razumevanje in izrekanje časovnega in vzročnega razmerja med dogodkoma pri predšolskih otrocih je sestavljeno iz krajšega teoretičnega dela, v katerem sem predstavila pojma časovno in vzročno razmerje ter primere njune uporabe v predšolskem obdobju, ter empiričnega dela, ki je sestavljen iz podatkov, pridobljenih s pomočjo raziskave, opravljene neposredno z otroki, ter z anketo, opravljeno z vzgojiteljicami. Želela sem namreč raziskati, kakšno je razumevanje in izrekanje obeh razmerij pri triletnikih in petletnikih, ali so prisotne razlike glede na starost, spol in kraj vrtca, ki ga obiskujejo intervjuvani otroci. Poleg raziskave, s katero sem z desetimi pari sličic poskušala preveriti otrokovo prepoznavanje in izreko prepoznanega razmerja, je empirični del diplomskega dela vseboval še anketo, opravljeno z vzgojiteljicami iz mestnega in podeželskega vrtca. Rezultate sem primerjala glede na kraj, iz katerega prihajajo anketirane osebe.

Rezultati raziskave z otroki so pokazali, da starost otrok vpliva na razumevanje in izražanje obeh razmerij. Pri večini primerov časovnega razmerja so se najboljše odrezali 5–5,5 leta stari dečki iz mestnega vrtca, sledili so jim 5–5,5 leta stari dečki, nato pa še starejše deklice iz mesta in s podeželja.

Pri mlajših so se najboljše izkazale deklice iz podeželskega vrtca, sledile so jim deklice iz mestnega vrtca, nato še tamkajšnji dečki in nato dečki iz podeželskega vrtca.

Pri vzročnem razmerju so bili rezultati še boljši. Pri petletnikih so najboljše rezultate spet dosegali dečki iz mestnega vrtca, sledili so jim dečki iz podeželskega vrtca, deklice s podeželja in nato deklice iz mestnega vrtca.

Pri mlajših so vzročno razmerje najboljše prepoznavale deklice s podeželja, sledile so jim deklice iz mestnega vrtca, dečki iz mestnega, ter nato še dečki iz podeželskega vrtca.

Analiza ankete, opravljene z vzgojiteljicami, je pokazala, da imajo vzgojiteljice v mestu in na podeželju enotno mnenje o raziskovanih razmerji, ter tudi precej podobne načine predstavljanja časovnega in vzročnega razmerja otrokom v vrtcu.

KLJUČNE BESEDE: otrok, razumevanje, izrekanje, časovno razmerje, vzročno razmerje, mesto, podeželje, vrtec, vzgojiteljice

(5)

ABSTRACT

Thesis titled Understanding and expressing time and causal relationships between two events in the pre-school period consists of a short theoretical part, in which I presented notion of time and causal relationship, and examples of their use in the pre-school period, and empirical part, which consists of data, obtained with help of research directly with children, as well as via survey by kindergarten teachers. I wanted to explore understanding and expressing of both of the relationships, between children aged 3 and 5 years, the differences based on age, gender and place of the kindergarten they are attending. Besides the research directly with the children, with whom I was trying to check child's recognition and expression of time and causal relationships between two events – by using ten pairs of pictures that I have shown them, my empirical part also consisted a survey with kindergarten teachers from the city and country kindergarten. I compared the results according to the place where the respondents were coming from.

The results of the research with children have shown that their age affects the understanding and expression of both relationships. In most cases with the time ratio, 5–5,5 years old boys from the city kindergarten were the best, followed by the 5–5,5 years old boys from the rural kindergarten, then girls from the city and girls from the rural kindergarten.

In a group of younger children, the best results were shown by girls from the rural kindergarten, followed by girls from the city, the boys from city and then the boys from the rural kindergarten.

In causal relationship, the results were even better. Five-year-olds from the city kindergarten had the best results again, followed by the boys and girls from the rural kindergarten and then the girls from the city.

In a group of younger children, the best results in causal relationship were shown by the girls from the rural, followed by the girls from the city, the boys from the city and then the boys from the rural kindergarten.

Analysis of survey with kindergarten teachers had shown that teachers in the city and in the countryside, have the same opinion on the research relationships, and also quite similar ways of representing time and causal relationship to the children in the nursery.

KEYWORDS: child, understanding, expressing, the ratio of time, causal relationship, city, country, kindergarten, teacher

(6)

Kazalo vsebine

1 UVOD ... 1

2 TEORETIČNI DEL ... 2

2.1 Sporazumevalna zmožnost ... 2

2.2 Razvijanje upovedovalne zmožnosti pri predšolskih otrocih ... 3

2.3 Časovno razmerje ... 3

2.4 Vzročno razmerje ... 4

3 EMPIRIČNI DEL ... 5

3.1 Raziskovalni problem ... 5

3.2 Cilji ... 5

3.3 Raziskovalna vprašanja ... 6

3.4 Metoda raziskovanja ... 6

3.5 Vzorec ... 6

3.6 Uporabljene merske tehnike in instrumenti ... 7

3.7 Postopek zbiranja in obdelave podatkov ter njihov prikaz ... 7

3.8 Analiza in interpretacija ankete za vzgojitelje/-ice in pomočnike/-ice ... 7

3.9 Povzetek najpomembnejših ugotovitev ... 27

3.10 Analiza in interpretacija raziskave med otroki v vrtcu ... 28

3.10.1 ČASOVNO RAZMERJE... 28

3.10.1.1 Prvi primer časovnega razmerja ... 29

3.10.1.2 Drugi primer časovnega razmerja ... 33

3.10.1.3 Tretji primer časovnega razmerja ... 36

3.10.1.4 Četrti primer časovnega razmerja ... 38

3.10.1.5 Peti primer časovnega razmerja ... 41

3.10.2 Povzetek najpomembnejših ugotovitev pri časovnemu razmerju ... 43

3.10.3 VZROČNO RAZMERJE ... 46

3.10.3.1 Prvi primer vzročnega razmerja ... 46

3.10.3.2 Drugi primer vzročnega razmerja ... 49

3.10.3.3 Tretji primer vzročnega razmerja ... 53

3.10.3.4 Četrti primer vzročnega razmerja ... 56

3.10.3.5 Peti primer vzročnega razmerja ... 60

3.10.4 Povzetek najpomembnejših ugotovitev pri vzročnemu razmerju ... 63

4 REZULTATI GLEDE NA RAZISKOVALNA VPRAŠANJA ... 65

5 SKLEP ... 69

6 KLJUČNI VIRI IN LITERATURA ... 70

7 PRILOGE... 71

(7)

Kazalo grafov

Graf 1: Delovna doba anketiranih vzgojiteljic ... 8

Graf 2: Delovno mesto anketiranih vzgojiteljic ... 9

Graf 3: Kraj vrtca, v katerem so zaposlene anketirane vzgojiteljice... 10

Graf 4: Starost najmlajšega in najstarejšega otroka v skupini ... 11

Graf 5: Katero razmerje je po mnenju vzgojiteljic težje za razumevanje ... 13

Graf 6: Katero razmerje je po mnenju vzgojiteljic težje za izražanje ... 14

Graf 7: Mnenje vzgojiteljic o zmožnosti razumevanja pri 3-letnikih ... 16

Graf 8: Mnenje vzgojiteljic o zmožnosti tvorjenja povedi pri 3-letnikih ... 17

Graf 9: Mnenje vzgojiteljic o zmožnosti razumevanja pri 5-letnikih ... 19

Graf 10: Mnenje vzgojiteljic o zmožnosti tvorjenja povedi pri 5-letnikih ... 20

Graf 11: Kako vzgojiteljice ''vadijo'' razumevanje in izrekanje časovnega razmerja ... 21

Graf 12: Kako vzgojiteljice ''vadijo'' razumevanje in izrekanje vzročnega razmerja ... 24

Graf 13: Prepoznavanje časovnega razmerja pri 1. paru sličic ... 29

Graf 18: Prepoznavanje vzročnega razmerja pri 1. paru sličic ... 46

(8)

Kazalo preglednic

Preglednica 1: Delovna doba anketiranih vzgojiteljic ... 8

Preglednica 2: Delovno mesto anketiranih vzgojiteljic ... 9

Preglednica 3: Starost najmlajšega in najstarejšega otroka v skupini, ki so jo anketirane vzgojiteljice poučevale med raziskavo ... 12

Preglednica 4: Katero razmerje je po mnenju vzgojiteljic težje za razumevanje ... 13

Preglednica 5: Katero razmerje je po mnenju vzgojiteljic težje za izražanje ... 15

Preglednica 6: Mnenje vzgojiteljic o zmožnosti razumevanja pri 3-letnikih ... 15

Preglednica 7: Mnenje vzgojiteljic o zmožnosti tvorjenja povedi pri 3-letnikih ... 18

Preglednica 8: Mnenje vzgojiteljic o zmožnosti razumevanja pri 5-letnikih ... 19

Preglednica 9: Mnenje vzgojiteljic o zmožnosti tvorjenja povedi pri 5-letnikih ... 21

Preglednica 10: Kako vzgojiteljice ''vadijo'' razumevanje in izrekanje časovnega razmerja ... 22

Preglednica 11: Kako vzgojiteljice ''vadijo'' razumevanje in izrekanje vzročnega razmerja ... 24

Preglednica 12: Prepoznavanje časovnega razmerja pri 1. paru sličic ... 29

Preglednica 17: Prepoznavanje vzročnega razmerja pri 1. paru sličic ... 47

(9)

1 1 UVOD

Predšolsko vzgojo je treba razumeti kot pomembno za predšolskega otroka. Njegovo učenje v predšolski dobi temelji na neposredni aktivnosti s predmeti in pridobivanju izkušenj z ljudmi, s stvarmi, na reševanju konkretnih problemov, pridobivanju socialnih izkušenj … (Kurikulum za vrtce, 1999). Predšolsko obdobje je najpomembnejše obdobje za razvoj govora, zato je bistveno, da se otrok čim več sporazumeva z odraslimi in vrstniki (Marjanovič Umek idr., 2006). Naloga vzgojiteljev in drugih odraslih oseb, ki so prisotne v vzgojnem procesu, je, da so v vseh interakcijah usmerjevalci in praviloma zgled komunikacije (Kurikulum za vrtce, 1999). Pomembno je, da se vzgojitelji zavedajo jezikovne zmožnosti posameznega otroka, saj jo le tako lahko primerno razvijajo.

Otroci se s poslušanjem učijo razumevanja besedil drugih in po njihovem vzoru nato tudi sami skušajo izraziti svoje misli, doživetja, občutja … Med drugim poslušajo in skušajo razumeti ter tudi izražajo logična razmerja v stvarnosti (Križaj Ortar idr., 2001).

V diplomskem delu bom raziskala razumevanje in izražanje časovnega in vzročnega razmerja med dogodkoma pri predšolskih otrocih, in sicer skozi oči anketiranih vzgojiteljic ter z rezultati raziskave, v kateri sem s pomočjo slikovnega gradiva intervjuvala predšolske otroke.

Temo diplomskega dela sem si izbrala zato, ker se mi je že na začetku zdela zelo zanimiva, glede na to, da je predšolsko obdobje ključno za govorni razvoj, pa tudi zelo pomembna.

Zanimalo me je predvsem, kakšna je zmožnost razumevanja in izrekanja obeh razmerij pri različno starih otrocih na dveh različnih območjih Slovenije (mesto, podeželje).

(10)

2 2 TEORETIČNI DEL

2.1 Sporazumevalna zmožnost

»Sporazumevalna zmožnost je zmožnost kritičnega sprejemanja besedil raznih vrst ter zmožnost tvorjenja ustreznih, razumljivih, pravilnih in učinkovitih besedil raznih vrst; gre torej za zmožnost sporočevalca in prejemnika besedil, da sodelujeta v dvosmernem (tj. v vlogi sogovorca in dopisovalca) ter v enosmernem sporazumevanju (tj. v vlogi poslušalca, bralca, govorca in pisca enogovornih besedil).« (Bešter Turk, 2011, str. 121)

Sporazumevalna zmožnost je relativna. Njena razvitost je pri posameznikih različna;

sporazumevalna zmožnost se lahko razvija. Ključni dejavnik za uspešen razvoj sporazumevalne zmožnosti je posameznikovo (so)delovanje pri sporazumevalnih dejavnostih – v vrtcu sta to poslušanje in govorjenje, zato je pomembno, da je vzgojitelj dober zgled pri govornem vzorcu ter da otroke čim bolj spodbuja h govorjenju in poslušanju (Bešter Turk, 2011).

Sporazumevalna zmožnost vključuje tudi poznavanje splošnih principov sporazumevanja (zmožnost vzpostavitve in prekinitve stika med sogovorcema, kontrola sporazumevanja, zagotavljanje ustreznih razmer za sporazumevanje ipd.). Pomembno je tudi znanje govorca/poslušalca o predmetih, pojavih, procesih naravnega in socialnega okolja in njihovih odnosih. Skratka, sporazumevalna zmožnost je kompleksna zmožnost in sestoji iz (prav tam):

 motiviranosti za sprejemanje in sporočanje (sprejemanje in tvorjenje besedila lahko potekata le, če se človek zanju odloči),

 stvarnega/enciklopedičnega znanja prejemnika in sporočevalca (če o nečem veliko vemo, lažje sprejemamo oz. tvorimo besedilo),

 jezikovne zmožnosti prejemnika in sporočevalca (obvladovanje besednega jezika vključuje obvladovanje besednih prvin danega jezika, pravil za povezovanje besed v višje enote ter pravil za njihovo slušno oz. vidno oblikovanje; človekova jezikovna zmožnost je zgrajena iz poimenovalne/besedne/slovarske, upovedovalne/skladenjske /slovnične, pravorečne in pravopisne zmožnosti),

 pragmatične/slogovne/empatične zmožnosti prejemnika in sporočevalca (prejemnik in sporočevalec morata ob tvorjenju in prejemanju besedila upoštevati okoliščine v katerih besedilo nastaja oz. je nastalo oz. v katerih bo sprejeto),

(11)

3

 zmožnosti nebesednega sporazumevanja prejemnika in sporočevalca (gre za razumevanje nebesednih sporočil, obvladanje prvin raznih nebesednih jezikov, poznavanje nebesednih spremljevalcev govorjenja/pisanja, njihove vloge, pomena in smiselno uporabo),

 metajezikovne zmožnosti prejemnika in sporočevalca (tj. teoretično znanje o sprejemanju/sporočanju, o besedilnih vrstah, o jeziku, o slogu ipd.).

2.2 Razvijanje upovedovalne zmožnosti pri predšolskih otrocih

Upovedovalna/skladenjska/slovnična zmožnost je za sporočevalca zmožnost tvorjenja besednih zvez, povedi, zvez povedi in zvez replik, za prejemnika pa zmožnost razumevanja besednih zvez, povedi, zvez povedi in zvez replik. Ko sporočevalec govori/piše, besede povezuje v višje enote – povedi, te pa nato v besedilo, in sicer sporoča o izsekih predmetnosti (o dejanjih, stanjih …) in o njihovi logični povezanosti, sporoča o prvotnih govornih dogodkih, izraža svoje mnenje o čem in ga pojasnjuje itd. (Bešter Turk, 2011).

Otrok naj bi se že okoli prvega leta, ko začne izgovarjati prve besede, najprej po govornem vzorcu, kasneje že samostojno, zavedal, da besede v nizu niso izolirane, ampak so del višjih enot (besednih zvez) in povedi, ki opravljajo komunikacijsko funkcijo.

V obdobju od prvega do tretjega leta gre otrok skozi tri glavne stopnje. Najprej je sposoben enobesednih povedi, temu sledi združevanje več enot v poved, na koncu pa je zmožen tvoriti že večstavčno poved. Po osemnajstem mesecu se skladnja razširi na dvobesedne povedi.

Pri oblikovanju govorjenih sporočil imajo pomembno vlogo otrokove spoznavne sposobnosti in njegovo socialno védenje. Spoznavne sposobnosti mu omogočajo, da strukture prej razume, kot pa jih je sposoben oblikovati v svojem govoru (Kranjc, 2006).

2.3 Časovno razmerje

Koncept časa je povezan z razvojem spoznavnih struktur. ''Še tako ugodni zunanji dejavniki ne morejo pospešiti razvoja koncepta časa, če tega ne dovoljuje prav razvoj spoznavnih struktur'' (Kranjc, 2006, str. 93). Otroci od vseh glagolskih časovnih oblik največ uporabljajo sedanjik, najmanj pa prihodnjik. Otrokovo razumevanje koncepta časa se lahko kaže po uporabi časovnih prislovov včeraj in jutri, ki ju pogosto zamenjujejo. Koncept časa je zahteven predvsem zaradi svoje abstraktnosti (Kranjc, 2006).

(12)

4

Časovno razmerje med dogodkoma izražamo, ko pripovedujemo, kaj se je zgodilo (nam ali npr. v pravljicah in pripovedkah), in ko opisujemo postopek (npr. kaj počnemo vsak dan); pri tem je vsebina strukturirana v nekem logičnem kronološkem zaporedju (Križaj Ortar idr., 2001). Otrok naj bi že pred osmim letom znal umestiti dogodke v neko časovno zaporedje (Kranjc, 1996). Pri izražanju časovnega razmerja med dogodkoma je treba paziti na pravilno razvrščanje povedi oz. pravilno razvrščanje stavkov v zloženi povedi. Povedi ali stavka, v katerih sta izražena dogodka, lahko povežemo s prirednim veznikom in (ali še s časovnim prislovom nato/potem), s podrednim veznikom ko/potem ko/preden … (Križaj Ortar idr., 2001).

2.4 Vzročno razmerje

Vzročno razmerje med dogodkoma izražamo, ko nekaj razlagamo, tj. »spravljamo« dogodka ali pojava v odnos, npr. ko navajamo vzrok za nastanek dogodka oz. posledico dogodka.

Vzročno-posledično razmerje se v slovenskem jeziku izraža predvsem z veznikoma ker (za vzrok) in zato (za posledico). Ker gre pri vzročnosti pomensko vedno za vzročno-posledično razmerje, je pogosta okrepitev veznika ker s predhodnim zato (Hočevar Gregorčič, 1996).

Vzročno-posledično razmerje je razmerje, v katerem en dogodek (vzrok) povzroči, da se drug dogodek (posledica) zgodi. En vzrok ima lahko več posledic. Pogoj, da je neko razmerje vzročno-posledično, je tudi, da se mora vzrok pojaviti pred posledico, to je t. i. časovna prednost (npr. pri poskusu, ko glasen hrup povzroči, da začne novorojenček jokati, se hrup zgodi pred jokom) (Williams, 2014). Kadarkoli se zgodi vzrok, se mora pojaviti tudi posledica; posledice naj ne bi bilo, če ni vzroka. Moč vzroka naj bi določala tudi moč posledice (npr. novorojenčki so jokali, ko je prišlo do glasnega hrupa, v odsotnosti hrupa niso jokali; prav tako so ugotovili, da glasnejši kot je bil hrup, bolj so novorojenčki jokali) (prav tam). Vzročnost naj bi se pojavila že v predšolskem obdobju. »Ko okrog četrtega leta otrok začne razumevati vzročnost, začne uporabljati vprašalnice zakaj, kako, kdaj« (Lipnik, Matić 1993, str. 16).

(13)

5 3 EMPIRIČNI DEL

3.1 Raziskovalni problem

Povedi, v katerih sta izražena časovno in vzročno razmerje med dogodkoma, otroci v vrtcu gotovo slišijo, nekateri pa jih že tudi izražajo. V diplomskem delu sem raziskovala, ali otroci pri različni starosti razumejo in izrekajo časovno in vzročno razmerje med dogodkoma ter kako. Primerjala sem izražanje otrok dveh starostnih skupin, in sicer tri- in petletnike iz enega izmed ljubljanskih (mestnih) in enega izmed posavskih (podeželskih) vrtcev. Za namen raziskave sem pripravila tudi anketo za vzgojitelje/vzgojiteljice, s katero sem preverila mnenje o izbrani temi pri vzgojiteljicah.

3.2 Cilji

V diplomskem delu sem želela ugotoviti naslednje:

– ali so razlike pri razumevanju in izražanju časovnega in vzročnega razmerja pri predšolskih otrocih, in sicer glede na starost otrok (3- in 5-letniki), glede na spol pri določeni starosti ter glede na kraj vrtca, ki ga obiskujejo;

– kakšna je po mnenju vzgojiteljev/vzgojiteljic zmožnost 3- in 5-letnikov glede razumevanja in izrekanja povedi, v katerih je izraženo časovno/vzročno razmerje med dogodkoma;

– katero razmerje med dogodkoma (časovno ali vzročno) je po mnenju vzgojiteljev/vzgojiteljic za predšolske otroke zahtevnejše glede razumevanja in izražanja;

– ali vzgojitelji/vzgojiteljice v vrtcu »vadijo« razumevanje in/ali izrekanje povedi, v katerih je izraženo časovno/vzročno razmerje med dogodkoma, in na kateri način to delajo;

– ali se vzgojiteljem/vzgojiteljicam to zdi potrebno.

(14)

6 3.3 Raziskovalna vprašanja

1. Ali so razlike pri razumevanju in izražanju časovnega in vzročnega razmerja pri predšolskih otrocih glede na starost otrok (3- in 5-letni), glede na spol pri določeni starosti ter glede na kraj vrtca, ki ga obiskujejo?

2. Kakšna je po mnenju vzgojiteljev/vzgojiteljic zmožnost 3- in 5-letnikov glede razumevanja in izrekanja povedi, v katerih je izraženo časovno/vzročno razmerje med dogodkoma?

3. Katero razmerje med dogodkoma (časovno ali vzročno) je po mnenju vzgojiteljev/vzgojiteljic za predšolske otroke zahtevnejše glede razumevanja in izražanja?

4. Ali vzgojitelji/vzgojiteljice v vrtcu »vadijo« razumevanje in/ali izrekanje povedi, v katerih je izraženo časovno/vzročno razmerje med dogodkoma, in na kateri način to delajo?

5. Ali se vzgojiteljem/vzgojiteljicam sploh zdi potrebna vaja v razumevanju in izražanju povedi, v katerih je izraženo časovno/vzročno razmerje med dogodkoma?

3.4 Metoda raziskovanja

Raziskovalna metoda je bila deskriptivna oz. opisna.

3.5 Vzorec

Vzorec je zajemal otroke, stare 3–3,5 in 5–5,5 leta iz sedmih različnih oddelkov mestnega in petih oddelkov podeželskega vrtca, tako da sem uspela zbrati dovolj otrok, ki so ustrezali zastavljenemu starostnemu kriteriju. Skupaj je bilo v raziskavo vključenih 120 otrok, od tega 60 deklic in 60 dečkov. Pri raziskavi so znotraj omenjenega starostnega razpona sodelovali vsi otroci, ki so to želeli. Pri nekaterih skupinah sem potrebovala še dodatno soglasje staršev, zato so iz tistih skupin sodelovali le otroci, katerih starši so podpisali soglasje (Priloga 5). Pri raziskavi sem upoštevala, da nekaterim otrokom slovenščina ni materni jezik, zato sem vprašanja temu primerno prilagodila (zastavila sem vprašanje v hrvaškem jeziku, če se mi je zdelo, da vprašanja, zastavljenega v slovenščini, morda niso povsem razumeli, nekateri otroci so odgovorili v hrvaškem, drugi v slovenskem jeziku), tako da to ni imelo vpliva na pridobljene rezultate, ki sem jih zapisala dobesedno tako, kot so bili izrečeni (Priloga 6).

(15)

7 3.6 Uporabljene merske tehnike in instrumenti

Pripravila sem anketni vprašalnik za vzgojitelje/-ice in pomočnike/-ice (Priloga 1). Za strukturirane individualne pogovore z otroki sem pripravila 10 parov sličic, od tega pet parov za časovno (Priloga 2) in pet parov za vzročno razmerje (Priloga 3). S pomočjo sličic sem otrokom nato dajala navodila in zastavljala vprašanja, ki so jih usmerjala, da so povedali besedo/besedno zvezo/poved …, odvisno od posameznikovih sposobnosti in razvitosti jezikovne zmožnosti. Pridobljene odgovore sem si označila in zapisala na vnaprej pripravljen obrazec (Priloga 4).

3.7 Postopek zbiranja in obdelave podatkov ter njihov prikaz

Ankete so bile v obeh vrtcih razdeljene v marcu in aprilu 2014. Podatke, zbrane s pomočjo ankete in individualnih intervjujev z otroki, sem obdelala ročno ter prikazala grafično in tabelarno. Podatke iz ankete sem primerjala glede na kraj, iz katerega so anketirane osebe prihajale (mesto ali podeželje). Individualne intervjuje z otroki sem izvajala v aprilu in maju 2014. Pri intervjujih sem poleg kraja vrtca kot kriterija dodala še spol in starost otrok (Priloga 6).

3.8 Analiza in interpretacija ankete za vzgojitelje/-ice in pomočnike/-ice

Ker je področje razumevanja in izrekanja časovnega in vzročnega razmerja v predšolskem obdobju še precej neraziskano, smo se skupaj z mentorico in s somentorjem odločili, da s tega področja izvedem anketo med vzgojiteljicami in pomočnicami vzgojiteljic, saj so te zelo pomemben dejavnik razvoja otrokovega razumevanja in izražanja na področju govora. Anketa je bila razdeljena šestdesetim vzgojiteljicam, in sicer tridesetim vzgojiteljicam v enotah Vrtca Kolezija v Ljubljani ter tridesetim vzgojiteljicam v enotah Vrtca v Leskovcu pri Krškem.

Namen ankete je bil ugotoviti, kaj menijo vzgojiteljice o razumevanju in izrekanju časovnega in vzročnega razmerja pri otrocih, starih 3–3,5 ter 5–5,5 leta, katere metode uporabljajo za seznanjanje otrok z omenjenima razmerjema oziroma ali to sploh počnejo ter ali se jim zdi pomembno, da so otroci že v predšolskem obdobju seznanjeni z obema razmerjema.¹ Pri anketi so sodelovale vzgojiteljice z različno izobrazbo, različno delovno dobo in različnimi izkušnjami na področju raziskovane teme, z namenom, da bodo rezultati čim bolj različni in

1 Vse anketirane osebe so bile ženskega spola. V nadaljevanju bodo zaradi lažjega naslavljanja vse osebe naslovljene skupno kot vzgojiteljice.

(16)

8

kar se da realni. Pripravila sem analizo in interpretacijo odgovorov za vsako vprašanje posebej ter jih primerjala glede na kraj nahajanja vrtca, v katerem so bile anketirane vzgojiteljice zaposlene (mesto ali podeželje). Anketni vprašalnik je bil sestavljen iz trinajstih vprašanj. Prva štiri vprašanja so natančneje opredelila vzorec anketiranih, preostalih devet vprašanj pa se nanaša neposredno na raziskovano področje, mnenje anketiranih o znanju otrok s področja časovnega in vzročnega razmerja ter njihov način dela na tem področju.

Pridobljene rezultate sem predstavila z grafi in s preglednicami, da bi zagotovila preglednost pridobljenih rezultatov.

1. vprašanje: Koliko časa ste zaposleni v vrtcu?

Graf 1: Delovna doba anketiranih vzgojiteljic

Preglednica 1: Delovna doba anketiranih vzgojiteljic

MESTO PODEŽELJE

Delovna doba 1–3

let

4–10 let

11 let in več

1–3 let

4–10 let

11 let in več

Število anketiranih 4 8 18 6 12 12

Skupaj 30 30

Število anketiranih v odstotkih

13 % 27 % 60 % 20 % 40 % 40 %

Skupaj 100 % 100 %

0 10 20 30 40 50 60 70

1–3 let 4–10 let 11 let in več

Število anketiranih v odstotkih (%)

Delovna doba

Mesto Podeželje

(17)

9

Največ anketiranih vzgojiteljic iz mestnega vrtca, in sicer 60 %, je v vrtcu zaposlenih že več kot 11 let, nekaj manj, 27 %, jih je v vrtcu zaposlenih med štirimi in desetimi leti, najmanj, 13 % anketiranih vzgojiteljic iz mestnega vrtca, pa je tam zaposlenih med enim letom in tremi leti. V podeželskem vrtcu je po 40 % anketiranih vzgojiteljic zaposlenih v vrtcu 11 let in več ter med štirimi in desetimi leti. Nekoliko manj, 20 %, jih je v vrtcu zaposlenih manj kot tri leta. Iz teh podatkov lahko sklepam, da bodo pridobljeni odgovori verjetno zelo raznoliki, saj imajo vzgojiteljice raznoliko delovno dobo in s tem verjetno tudi izkušnje glede področja, ki ga raziskujem v diplomskem delu.

2. vprašanje: Zaposlena sem kot …

Graf 2: Delovno mesto anketiranih vzgojiteljic

Preglednica 2: Delovno mesto anketiranih vzgojiteljic

MESTO PODEŽELJE

Delovno mesto Vzgojiteljica Pomočnica Vzgojiteljica Pomočnica

Število anketiranih 17 13 15 15

Skupaj 30 30

Število anketiranih v odstotkih 57 % 43 % 50 % 50 %

Skupaj 100 % 100 %

0 10 20 30 40 50 60

Vzgojiteljica Pomočnica

Delovno mesto

Mesto Podeželje

(18)

10

57 % anketiranih iz mestnega vrtca je zaposlenih na delovnem mestu vzgojiteljice, 43 % pa na delovnem mestu pomočnice vzgojiteljice. V podeželskem vrtcu je na vsakem od delovnih mest zaposlenih po 50 % anketiranih.²

3. vprašanje: Vrtec, v katerem sem zaposlena, je …

Graf 3: Kraj vrtca, v katerem so zaposlene anketirane vzgojiteljice

Graf predstavlja število vseh anketiranih vzgojiteljic glede na kraj vrtca, v katerem so zaposlene. V mestu in na podeželju je bilo razdeljeno enako število anket, torej po 30, skupno 60, kar predstavlja 100 %. Kraj vrtca, v katerem so zaposlene anketirane vzgojiteljice, je bil eden ključnih dejavnikov za primerjavo pridobljenih rezultatov ankete.

2 To vprašanje je bilo zastavljeno z namenom ugotoviti morebitne različne poglede na seznanjanje predšolskih otrok s časovnim in z vzročnim razmerjem glede na izobrazbo anketiranih.

0 10 20 30 40 50 60

Kraj

Mesto Podeželje

(19)

11

4. vprašanje: Koliko so stari otroci v Vaši letošnji skupini?

Graf 4: Starost najmlajšega in najstarejšega otroka v skupini

Najmlajši otrok iz mestnega vrtca je bil med izvajanjem ankete z vzgojiteljicami star 1 leto, najstarejši pa 7 let in 2 meseca. V podeželskem vrtcu je bil najmlajši otrok star 1 leto in 5 mesecev, najstarejši pa 6 let in 4 mesece. Preglednica 3 prikazuje podatke o starosti najmlajšega in najstarejšega otroka iz skupine, ki so jo poučevale vzgojiteljice, kakor so jih zapisale posamezne anketirane vzgojiteljice.³ Kot lahko vidimo, anketirane vzgojiteljice poučujejo zelo raznolike starostne skupine otrok, vse pa so že imele izkušnje poučevanja različnih starostnih skupin.

V raziskavo so bili vključeni samo otroci, ki so ustrezali izbranemu starostnemu kriteriju, torej vsi, ki so bili stari od treh let do treh let in šestih mesecev, ter v starejši skupini od pet let do petih let in šestih mesecev.

3 Starost otrok v Preglednici 3 je navedena z leti in meseci starosti; število za decimalno vejico predstavlja mesec starosti.

0 1 2 3 4 5 6 7 8

Najmlajši Najstarejši

Starost otroka

Mesto Podeželje

(20)

12

Preglednica 3: Starost najmlajšega in najstarejšega otroka v skupini, ki so jo anketirane vzgojiteljice poučevale med raziskavo

MESTO PODEŽELJE

najmlajši najstarejši najmlajši najstarejši

3,4 4,11 3,4 5,7

3,5 4,11 3,6 4,5

3,5 5,2 3 6

4,5 6,5 2 5

5 6 3,10 6,4

3,2 7,2 3 6

2 3,1 2,9 6,3

2,4 4,2 3,6 6,3

2,5 3,2 1,5 3,3

1,4 2,9 4,4 5,10

3,4 6,2 3,5 6,2

2,8 6,1 3,6 5,3

5,4 6,3 3,4 5,7

5,3 6,3 2 5

2 3 2,3 3,3

2,8 6,1 3 6

2,5 3,2 3,6 5,3

3,4 6,2 4 5

2,8 4,1 4 5

1,4 2,1 3,5 6,3

4,7 6,8 1,5 3,4

4,7 6,8 4,4 5,10

1,4 2,1 2,3 3,3

2,8 4,1 3 6

5,1 6,3 3,6 4,5

2 3 2,9 6,3

3,3 4,6 3,10 6,4

4,5 6,5 1 3

5 6 4 5

1,2 2 3,2 6

5. vprašanje: Menim, da je za predšolske otroke zahtevnejše razumevanje a) časovnega razmerja med dogodkoma kot pa vzročnega razmerja med dogodkoma.

b) vzročnega razmerja med dogodkoma kot pa časovnega razmerja med dogodkoma.

c) O navedenem pod a in b se ne morem odločiti.

č) O navedenem pod a in b nisem še nikoli razmišljal/-a.

(21)

13

Graf 5: Katero razmerje je po mnenju vzgojiteljic težje za razumevanje

Graf prikazuje, da kar 63 % anketiranih vzgojiteljic iz mestnega vrtca meni, da je za predšolske otroke razumevanje časovnega razmerja med dogodkoma zahtevnejše od razumevanja vzročnega razmerja med dogodkoma. 27 % vzgojiteljic je mnenja, da je za predšolske otroke zahtevnejše razumevanje vzročnega razmerja med dogodkoma kot pa časovnega. 7 % vzgojiteljic se ne more odločiti, ali je za otroke težje razumevanje časovnega ali vzročnega razmerja. 3 % vzgojiteljic o navedenih trditvah pod a in b še nikoli niso razmišljali. Pri vzgojiteljicah podeželskega vrtca so rezultati precej podobni. 60 % jih meni, da je za predšolske otroke zahtevnejše razumevanje časovnega razmerja med dogodkoma kot pa vzročnega razmerja med dogodkoma. 33 % jih meni, da je zahtevnejše razumevanje vzročnega razmerja med dogodkoma kot pa časovnega razmerja med dogodkoma, 7 % anketiranih vzgojiteljic s podeželskega vrtca pa se ne more odločiti, katero razmerje je za otroke zahtevnejše za razumevanje. Pridobljeni rezultati prikazujejo, da so anketirane vzgojiteljice podobnega mnenja, kar se tiče zahtevnosti raziskovanih razmerij; večina jih meni, da je zahtevnejše razumevanje časovnega razmerja med dogodkoma.

Preglednica 4: Katero razmerje je po mnenju vzgojiteljic težje za razumevanje

MESTO PODEŽELJE

Izbrani odgovor a b c č a b c č

Število anketiranih 19 8 2 1 18 10 2 0

Skupaj 30 30

Število anketiranih v odstotkih 63 % 27 % 7 % 3 % 60 % 33 % 7 % 0 %

Skupaj 100 % 100 %

0 10 20 30 40 50 60 70

a b c č

Izbrani odgovor

Mesto Podeželje

(22)

14

6. vprašanje: Menim, da je za predšolske otroke zahtevnejše izražanje

a) časovnega razmerja med dogodkoma kot pa vzročnega razmerja med dogodkoma.

b) vzročnega razmerja med dogodkoma kot pa časovnega razmerja med dogodkoma.

c) O navedenem pod a in b se ne morem odločiti.

č) O navedenem pod a in b nisem še nikoli razmišljal/-a.

Graf 6: Katero razmerje je po mnenju vzgojiteljic težje za izražanje

Z grafa je razvidno, da 73 % vzgojiteljic iz mestnega vrtca meni, da je za otroke zahtevnejše izražanje časovnega razmerja med dogodkoma kot pa vzročnega razmerja med dogodkoma.

17 % jih meni nasprotno, 7 % se jih ne more odločiti glede zahtevnosti med navedenima trditvama, 3 % pa o tem še niso razmišljali. V podeželskem vrtcu so bile anketirane vzgojiteljice nekoliko drugačnega mnenja, in sicer jih je 50 % menilo, da je za otroke zahtevnejše izražanje vzročnega razmerja med dogodkoma kot časovnega razmerja med dogodkoma. 43 % jih meni, da je zahtevnejše za izražanje časovno razmerje med dogodkoma, 7 % pa se ne mora odločiti, katero razmerje je za predšolske otroke zahtevnejše za izražanje.

V mestnem vrtcu so torej anketirane vzgojiteljice skoraj enotnega mnenja, in sicer da je za otroke zahtevnejše izražanje časovnega razmerja. V podeželskem vrtcu pa se jih je približno enako število odločilo, da je zahtevnost za izražanje časovnega in vzročnega razmerja približno enaka.

0 10 20 30 40 50 60 70 80

a b c č

Izbrani odgovor

Mesto Podeželje

(23)

15

Preglednica 5: Katero razmerje je po mnenju vzgojiteljic težje za izražanje

MESTO PODEŽELJE

Izbrani odgovor a b c č a b c č

Število anketiranih 22 5 2 1 13 15 2 0

Skupaj 30 30

Število anketiranih v odstotkih 73 % 17 % 7 % 3 % 43 % 50 % 7 % 0 %

Skupaj 100 % 100 %

7. vprašanje: Menim, da otroci pri treh letih v glavnem

a) razumejo povedi, v katerih je izraženo časovno razmerje med dogodkoma, težave pa imajo pri razumevanju povedi, v katerih je izraženo vzročno razmerje med dogodkoma.

b) razumejo povedi, v katerih je izraženo vzročno razmerje med dogodkoma, težave pa imajo pri razumevanju povedi, v katerih je izraženo časovno razmerje med dogodkoma.

c) razumejo povedi, v katerih je izraženo časovno ali vzročno razmerje.

č) sploh ne razumejo povedi, v katerih je izraženo časovno ali vzročno razmerje.

d) O navedenem pod a, b, c in č se ne morem odločiti.

e) O navedenem pod a, b, c in č še nikoli nisem razmišljal/-a.

Preglednica 6: Mnenje vzgojiteljic o zmožnosti razumevanja pri 3-letnikih

MESTO PODEŽELJE

Izbrani odgovor a b c č d e a b c č d e

Število anketiranih 6 13 8 1 2 0 8 19 0 1 2 0

Skupaj 30 30

20

% 43

% 27

% 3

% 7

% 0

% 27

% 63

% 0

% 3

% 7

% 0

%

Skupaj 100 % 100 %

(24)

16

Največ vzgojiteljic iz mestnega vrtca, in sicer 43 %, je menilo, da otroci pri tej starosti že razumejo povedi, v katerih je izraženo vzročno razmerje med dogodkoma, nekoliko težje pa povedi, v katerih je izraženo časovno razmerje med dogodkoma. 27 % jih menilo, da triletniki že razumejo povedi, v katerih je izraženo časovno ali vzročno razmerje. 20 % anketiranih vzgojiteljic iz mestnega vrtca je menilo, da triletniki že razumejo povedi, v katerih je izraženo časovno razmerje, težave pa imajo pri razumevanju povedi, v katerih je izraženo vzročno razmerje med dogodkoma. 7 % se jih ni moglo odločiti, katero izmed omenjenih razmerij otroci že razumejo, 3 % pa jih je menilo, da triletniki teh dveh razmerij še sploh ne razumejo.

Iz odgovorov vzgojiteljic s podeželskega vrtca lahko razberemo, da jih kar 63 % meni, da je za triletnike lažje razumevanje vzročnega kot pa časovnega razmerja. 27 % jih meni, da je lažje razumevanje časovnega razmerja med dogodkoma, težave pa imajo pri razumevanju povedi, v katerih je izraženo vzročno razmerje med dogodkoma. 7 % se jih ne more odločiti, kakšne so sposobnosti triletnikov glede razumevanja časovnega in vzročnega razmerja, 3 % vzgojiteljic podeželskega vrtca pa menijo, da triletniki omenjenih razmerij še sploh ne razumejo. V obeh vrtcih so torej anketirane vzgojiteljice v večini mnenja, da je za starostno skupino 3–3,5 leta, lažje razumevanje vzročnega kot pa časovnega razmerja.

0 10 20 30 40 50 60 70

a b c č d e

Izbrani odgovor

Mesto Podeželje

Graf 7: Mnenje vzgojiteljic o zmožnosti razumevanja pri 3-letnikih

(25)

17

8. vprašanje: Menim, da otroci pri treh letih v glavnem

a) tvorijo povedi, v katerih izražajo časovno razmerje med dogodkoma, težave pa imajo pri tvorjenju povedi, v katerih izražajo vzročno razmerje med dogodkoma.

b) tvorijo povedi, v katerih izražajo vzročno razmerje med dogodkoma, težave pa imajo pri tvorjenju povedi, v katerih izražajo časovno razmerje med dogodkoma.

c) tvorijo povedi, v katerih izražajo časovno ali vzročno razmerje.

d) sploh ne tvorijo povedi, v katerih bi izrazili časovno ali vzročno razmerje.

e) O navedenem pod a, b, c in č se ne morem odločiti.

f) O navedenem pod a, b, c in č še nikoli nisem razmišljal/-a.

Graf 8: Mnenje vzgojiteljic o zmožnosti tvorjenja povedi pri 3-letnikih

Z grafa lahko razberemo, da so vzgojiteljice mestnega vrtca in vzgojiteljice podeželskega vrtca precej podobnega mnenja, kar se tiče tvorjenja povedi z omenjenima razmerjema pri triletnikih. V mestnem vrtcu je anketa pokazala, da največ (kar 60 %) anketiranih vzgojiteljic meni, da triletniki že tvorijo povedi, v katerih izražajo vzročno razmerje med dogodkoma, težave pa imajo pri tvorjenju povedi, v katerih izražajo časovno razmerje med dogodkoma.

13 % anketiranih vzgojiteljic iz mestnega vrtca meni, da triletniki že tvorijo povedi s časovnim razmerjem, težave pa jim predstavlja tvorjenje povedi z vzročnim razmerjem. Prav tako jih 13 % meni, da otroci pri treh letih že tvorijo povedi, v katerih izražajo časovno ali vzročno razmerje. 7 % jih meni, da otroci pri treh letih še ne tvorijo povedi, ki bi izražale

0 10 20 30 40 50 60 70

a b c č d e

Izbrani odgovor

Mesto Podeželje

(26)

18

časovno ali vzročno razmerje, 7 % pa se jih ne more odločiti, za katero razmerje triletniki že tvorijo povedi. V podeželskem vrtcu je bilo prav tako največ anketiranih vzgojiteljic (53 %) menilo, da otroci pri treh letih v glavnem tvorijo povedi, v katerih izražajo vzročno razmerje med dogodkoma, težave pa imajo pri tvorjenju povedi, ki izražajo časovno razmerje med dogodkoma. 20 % jih je menilo, da triletniki v glavnem tvorijo povedi, v katerih je izraženo časovno razmerje med dogodkoma, težave pa imajo pri razumevanju povedi, v katerih je izraženo vzročno razmerje med dogodkoma. 10 % jih meni, da triletniki še ne tvorijo povedi, ki izražajo časovno ali vzročno razmerje, 10 % se jih ne more odločiti, ali triletniki že tvorijo katero izmed omenjenih razmerij, 7 % anketirank iz podeželskega vrtca pa meni, da triletniki tvorijo povedi, ki že izražajo časovno in vzročno razmerje. Največ anketiranih iz obeh vrtcev je menilo, da ta starostna skupina v glavnem tvori povedi, v katerih izražajo vzročno razmerje.

Preglednica 7: Mnenje vzgojiteljic o zmožnosti tvorjenja povedi pri 3-letnikih

MESTO PODEŽELJE

Skupaj 30 30

13

%

60

%

13

% 7

% 0

% 20

% 53

% 7

% 10

%

10

% 0

%

Skupaj 100 % 100 %

9. vprašanje: Menim, da otroci pri petih letih v glavnem

a) razumejo povedi, v katerih je izraženo časovno razmerje med dogodkoma, težave pa imajo pri razumevanju povedi, v katerih je izraženo vzročno razmerje med dogodkoma.

b) razumejo povedi, v katerih je izraženo vzročno razmerje med dogodkoma, težave pa imajo pri razumevanju povedi, v katerih je izraženo časovno razmerje med dogodkoma.

c) razumejo povedi, v katerih je izraženo časovno ali vzročno razmerje.

č) sploh ne razumejo povedi, v katerih je izraženo časovno ali vzročno razmerje.

(27)

19

Graf 9: Mnenje vzgojiteljic o zmožnosti razumevanja pri 5-letnikih

67 % anketiranih vzgojiteljic iz mestnega vrtca meni, da petletniki razumejo obe razmerji.

20 % jih meni, da otroci pri petih letih v glavnem razumejo povedi, v katerih je izraženo vzročno razmerje med dogodkoma, težave pa imajo pri razumevanju povedi, v katerih je izraženo časovno razmerje med dogodkoma. 10 % anketiranih vzgojiteljic iz mestnega vrtca meni, da petletniki še ne razumejo povedi, v katerih je izraženo časovno ali vzročno razmerje, 3 % pa se med navedenimi trditvami ne morejo odločiti. V podeželskem vrtcu je največ anketiranih vzgojiteljic (70 %) menilo, da otroci pri petih letih že razumejo časovno in tudi vzročno razmerje med dogodkoma. 20 % jih meni, da petletniki že razumejo povedi, v katerih je izraženo vzročno razmerje, težave pa imajo pri razumevanju povedi, v katerih je izraženo časovno razmerje med dogodkoma. 10 % jih je bilo mnenja, da je petletnikom časovno razmerje lažje za razumevanje kot pa vzročno razmerje. Največ anketiranih vzgojiteljic iz obeh vrtcev je mnenja, da otroci, stari 5–5,5 leta, že razumejo obe razmerji.

Preglednica 8: Mnenje vzgojiteljic o zmožnosti razumevanja pri 5-letnikih

MESTO PODEŽELJE

Skupaj 30 30

0 10 20 30 40 50 60 70 80

a b c č d e

Izbrani odgovor

Mesto Podeželje

(28)

20 Število anketiranih v

odstotkih

0

% 20

% 67

% 10

% 3

% 0

% 10

% 20

% 70

% 0

%

Skupaj 100 % 100 %

10. vprašanje: Menim, da otroci pri petih letih v glavnem

a) tvorijo povedi, v katerih izražajo časovno razmerje med dogodkoma, težave pa imajo pri razumevanju povedi, v katerih izražajo vzročno razmerje med dogodkoma.

b) tvorijo povedi, v katerih izražajo vzročno razmerje med dogodkoma, težave pa imajo pri razumevanju povedi, v katerih izražajo časovno razmerje med dogodkoma.

c) tvorijo povedi, v katerih izražajo časovno ali vzročno razmerje.

č) sploh ne tvorijo povedi, v katerih bi izrazili časovno ali vzročno razmerje.

Graf 10: Mnenje vzgojiteljic o zmožnosti tvorjenja povedi pri 5-letnikih

Z grafa lahko razberemo, da se je pri tem vprašanju enako število, in sicer 57 % anketiranih vzgojiteljic iz mesta ter s podeželja odločilo za odgovor c, torej da petletniki že tvorijo povedi, ki izražajo časovno in vzročno razmerje. 30 % vzgojiteljic iz mestnega vrtca meni, da petletniki v glavnem tvorijo povedi, ki izražajo vzročno razmerje, težje jim je izražanje

0 10 20 30 40 50 60

a b c č d e

Izbrani odgovor

Mesto Podeželje

(29)

21

časovnega razmerja. Enako meni 20 % anketiranih vzgojiteljic s podeželskega vrtca. 10 % anketirank iz obeh krajev je menilo, da je za petletnike težje tvorjenje povedi, ki izražajo vzročno razmerje, kot pa tistih, ki izražajo časovno razmerje. 7 % anketirank iz podeželskega vrtca je menilo, da petletniki sploh ne tvorijo povedi, ki bi vsebovale časovno ali vzročno razmerje. Prav toliko, 7 %, se jih ne more odločiti, ali petletniki že tvorijo povedi, ki bi vsebovale omenjeni razmerji. Neodločeni so tudi 3 % vzgojiteljic iz mestnega vrtca.

Največkrat je bil torej v obeh vrtcih izbran odgovor c: otroci pri petih leti v glavnem tvorijo povedi, v katerih izražajo časovno ali vzročno razmerje.

Preglednica 9: Mnenje vzgojiteljic o zmožnosti tvorjenja povedi pri 5-letnikih

MESTO PODEŽELJE

Izbrani odgovor a b c č D e a b c č d e

Skupaj 30 30

10

% 30

% 57

% 0

% 3

% 0

% 10

% 20

% 57

% 7

% 0

%

Skupaj 100 % 100 %

11. vprašanje: Če z otroki v vrtcu »vadite« razumevanje in/ali izrekanje povedi, v katerih je izraženo časovno razmerje med dogodkoma, na kateri način to delate?

Graf 11: Kako vzgojiteljice ''vadijo'' razumevanje in izrekanje časovnega razmerja

0 10 20 30 40 50 60

Slikovno gradivo

Vsakdanje dejavnosti

Pogovor Zgodbice in didaktične igre

Ne vadimo

Načini ''vaje''

Mesto Podeželje

(30)

22

Preglednica 10: Kako vzgojiteljice ''vadijo'' razumevanje in izrekanje časovnega razmerja

MESTO PODEŽELJE

Izbrani odgovor

slikovno gradivo

vsakdanje dejavnosti

pogovor zgodbice in didaktične

igre

ne vadimo

slikovno gradivo

vsakdanje dejavnosti

pogovor zgodbice in didaktične

igre

ne vadimo

Število anketiranih

5 7 15 2 1 10 2 13 4 1

Skupaj 30 30

17 % 23 % 50 % 7 % 3 % 33 % 7 % 43 % 13 % 3 %

Skupaj 100 % 100 %

Ker so si bili odgovori med seboj precej podobni, sem jih glede na podobnost razvrstila v pet kategorij.

 Pogovor

Največ anketiranih vzgojiteljic iz mestnega vrtca, 50 %, je zapisalo, da razumevanje in izrekanje povedi, ki vsebujejo časovno razmerje, vadijo, obnavljajo in utrjujejo kar s pomočjo vsakdanjega ali včasih tematsko načrtovanega pogovora z otroki. Omenile so, da otrokom pogosto zastavljajo vprašanja in nato vprašajo, ali so vprašanje razumeli, drugače ga po potrebi ponovijo. Pomembni so tudi tematski pogovori, npr. ob ponedeljkih zjutraj, ko otroci spet pridejo v vrtec, imajo veliko povedati, kaj vse se jim je ob koncu tedna zgodilo. Tu lahko izkoristimo priložnost in otroku zastavimo vprašanja, ki spodbudijo razmišljanje o časovnem razmerju med dogodki, ki so se zgodili. Podobno je zapisalo tudi 43 % vzgojiteljic s podeželja.

 Vsakdanje dejavnosti

23 % vzgojiteljic v mestu in 7 % vzgojiteljic s podeželja je zapisalo, da časovno razmerje utrjujejo pri vsakdanjih dejavnostih; že sama dnevna rutina in stvari znotraj nje, razumevanje, da si stvari sledijo v nekem določenem vrstnem redu, npr. priprava na kosilo (umijemo roke, pobrišemo mizo, pripravimo prtičke, jedilni pribor, nato se postavimo v kolono itd.), je dober prikaz časovnega razmerja; čez dan otroke večkrat opomnijo na uro – vsaka igralnica ima stensko uro, po večini igralnic imajo narejen tudi slikovni prikaz posameznih dejavnosti, ki

(31)

23

potekajo ob določeni uri, da tudi mlajši otroci dobijo neko predstavo, kako si dogodki čez dan sledijo. Tudi sami otroci veliko sprašujejo, npr. Kaj bomo pa sedaj počeli? Kaj pa po tem, ko to končamo? Kdaj gremo ven, pred malico ali po njej? Kolikokrat še gremo spat, preden bodo počitnice? in podobno. Otroke vključujejo tudi v načrtovanje dejavnosti, tako da vidijo, da so za to potrebne različne etape, ki si sledijo v nekem določenem vrstnem redu. Otroci imajo tudi razne zadolžitve, s pomočjo katerih jih opomnijo na vrstni red, npr. ko prideš v vrtec, se najprej v garderobi slečeš, nato sezuješ, nato obuješ copate in šele potem greš v igralnico.

Dober primer časovnega razmerja so tudi npr. dnevi v tednu (Danes je ponedeljek, kateri dan je bil včeraj, kateri dan bo jutri?), koledar – meseci v letu (Kdo ima rojstni dan v januarju, kdo naslednji mesec?), letni časi ipd.

 Slikovno gradivo

33 % vzgojiteljic s podeželja je zapisalo, da utrjujejo razumevanje in izražanje časovnega razmerja z namensko pripravljenim slikovnim gradivom; s sličicami, na katerih so narisani različni dogodki, katerim sledi navodilo, da naj jih postavijo v pravilni vrstni red, kakor si sledijo; pravilno sestavljeni dogodki tvorijo neko zgodbo. Prav tako to počne 17 % vzgojiteljic mestnega vrtca.

 Zgodbice in didaktične igre

13 % vzgojiteljic s podeželja in 7 % vzgojiteljic iz mesta je zapisalo, da časovno razmerje v glavnem utrjujejo z zgodbicami in didaktičnimi igrami. Z obnavljanjem zgodb preverijo, ali so otroci razumeli, kako si dogodki sledijo v nekem določenem vrstnem redu. V veliko pomoč pri tem so knjige, zato imajo tudi otroci, ko obnavljajo neko zgodbo, ki so jim jo starši doma prebrali, pred seboj knjigo, ki jo, medtem ko obnavljajo zgodbo, sproti listajo.

 Ne vadimo

3 % anketiranih vzgojiteljic v mestu ter na podeželju je zapisalo, da časovnega razmerja v vrtcu ne vadijo, niso pa navedle razloga, zakaj.

(32)

24

12. vprašanje: Če z otroki v vrtcu »vadite« razumevanje in/ali izrekanje povedi, v katerih je izraženo vzročno razmerje med dogodkoma, na kateri način to delate?

Graf 12: Kako vzgojiteljice ''vadijo'' razumevanje in izrekanje vzročnega razmerja

Preglednica 11: Kako vzgojiteljice ''vadijo'' razumevanje in izrekanje vzročnega razmerja

IZBRANI ODGOVOR

Način ''vaje'' didaktične igre, sličice, pravljice

pogovor vprašanja reševanje konfliktov

konkretne situacije

demonstracija

MESTO

Skupaj 30

17 % 30 % 10 % 17 % 23 % 3 %

Skupaj 100 %

0 5 10 15 20 25 30 35

Načini ''vaje''

Mesto Podeželje

(33)

25

IZBRANI ODGOVOR

Način ''vaje'' didaktične igre, sličice, pravljice

pogovor vprašanja reševanje konfliktov

konkretne situacije

demonstracija

PODEŽELJE

Skupaj 30

10 % 20 % 23 % 13 % 13 % 20 %

Skupaj 100 %

Odgovore sem po podobnosti razvrstila v šest skupin.

 Pogovor

Največ vzgojiteljic mestnega vrtca, 30 %, je dejalo, da vadijo vzročno razmerje s pogovorom, prav tako so zapisale tudi vzgojiteljice podeželskega vrtca, in sicer 20 % le-teh. Primer pogovora za vzročno razmerje je bil ta, da vzgojiteljica začne poved, otrok pa nadaljuje, npr. : Drevo se je podrlo, ker … Otroci nato dajejo predloge za smiselno nadaljevanje povedi.

Pogovarjajo se tudi, zakaj sploh pride do nečesa, pri tem so pomembni tudi poizkusi, da lahko otroci tudi vidijo, doživijo, kaj se zgodi oziroma zakaj se nekaj zgodi, npr. Zakaj se led stali?

 Demonstracija

20 % anketiranih vzgojiteljic podeželskega vrtca je zapisalo, da otrokom vzročno razmerje demonstrirajo, prikažejo z lastnim zgledom. Pomembna so tudi pravila – otroci morajo vedeti, zakaj so zastavljena, zakaj jih treba upoštevati in kakšne so posledice njihovega neupoštevanja. V mestnem vrtcu je bilo takih 3 %.

 Vprašanja

23 % podeželskih vzgojiteljic za pomoč pri razumevanju vzročnega razmerja otrokom pripravi in zastavlja vprašanja, npr. : Kaj se je dogajalo? Zakaj mislite, da je prišlo do tega?

Kako se počutiš? Zakaj misliš, da se tako počuti? Nekaj manj, 10 %, jih je to zapisalo tudi v mestnem vrtcu.

(34)

26

 Konkretne situacije

23 % anketiranih vzgojiteljic iz mestnega vrtca je zapisalo, da najraje izkoristijo kar konkretne situacije. To je zapisalo tudi 13 % vzgojiteljic iz podeželskega vrtca.

 Didaktične igre, sličice, razne pravljice

17 % vzgojiteljic z mestnega vrtca za razlago vzročnega razmerja uporablja didaktične igre, sličice in razne pravljice, iz katerih je razviden vzročno-posledični odnos. To je zapisalo tudi 10 % vzgojiteljic s podeželja.

 Reševanje konfliktov

17 % vzgojiteljic iz mesta je zapisalo, da se jim zdi dobro izkoristiti konfliktne situacije, npr.

ko otrok drugemu otroku vzame igračo in ta nato začne jokati. Skupaj nato poskušajo rešiti konflikt. Ker je takšnih situacij v vrtcu na pretek, je to zelo dobra priložnost za spoznavanje in utrjevanje razumevanja in izražanja vzročnega razmerja. To je zapisalo tudi 13 % vzgojiteljic v podeželskem vrtcu.

13. vprašanje: Ali je po Vašem mnenju razumevanje in izrekanje povedi, v katerih je izraženo časovno ali vzročno razmerje, v predšolski dobi potrebno?

Vse anketirane vzgojiteljice in pomočnice vzgojiteljic (iz mesta in s podeželja), ki so odgovorile na to vprašanje, so odgovorile pritrdilno. Nekatere so bile mnenja, da je ključnega pomena to, da odrasli, v tem primeru vzgojiteljice, ta razmerja uporabljajo pri vsakdanjem pogovoru in so s tem otrokom zgled ter jim dajejo možnost, da slišijo, kako ta razmerja uporabljajo odrasli. Dajati jim moramo spodbudo, da ta razmerja tudi sami uporabljajo, ko se besedno izražajo. Pomagamo jim lahko tako, da jim ob konkretnih situacijah zastavimo kakšno vprašanje, ki v odgovoru zahteva uporabo časovnega ali/in vzročnega razmerja.

Pomembno je, da se čim prej zavejo razmerja med vzrokom in posledico, čim prej jim moramo ozavestiti ta dva pojma. Pri razumevanju časovnega razmerja jim lahko pomagamo s pogovorom o vsakdanjih življenjskih situacijah, kot so npr. potek dneva, menjavanje letnih časov, dneva in noči ipd. S tem si otroci pridobivajo izkušnje, ki jim omogočajo lažje razumevanje samega razmerja med dogodki. Anketirane vzgojiteljice so mnenja, da mlajši otroci boljše in več poslušajo, zato je pri njih biti govorni vzor dosti lažje kot pri starejših predšolskih otrocih, ki že veliko govorijo in manj poslušajo, diskusija z njimi pa je že na zahtevnejši ravni. Pri starejših skupinah, še posebej tistih, ki so zadnje leto v vrtcu, preden

(35)

27

gredo v šolo, je pomembno, da damo časovnemu in vzročnemu razmerju večji pomen, pri mlajših pa vsaj razumevanju. Pomembno je, da otroci čim prej razumejo časovno razmerje, pa tudi vzroke, ki pripeljejo do nekega dogodka. Ko otrok razume razmerja, se lažje izraža in je okolici tudi bolj razumljiv. Nekatere vzgojiteljice so omenile, da o načrtovanih dejavnostih prav na to temo še niso razmišljale, se bodo pa potrudile v prihodnje poiskati ali načrtovati kakšno dejavnost s tega področja.

3.9 Povzetek najpomembnejših ugotovitev

Glede na rezultate ankete za vzgojiteljice lahko povzamem, da ni večjih razlik med mnenjem vzgojiteljic glede na kraj vrtca, v katerem so zaposlene. Večina jih meni, da je za razumevanje in izražanje zahtevnejše časovno razmerje med dogodkoma. Prav tako jih večina meni, da triletniki v glavnem že razumejo in tvorijo vzročno razmerje, petletniki pa že razumejo in tvorijo obe razmerji.

Omenjene metode in načini ''vaje'' za razumevanje časovnega in vzročnega razmerja so bili v obeh vrtcih precej podobni. Velik poudarek je bil predvsem na pogovoru, konkretnih situacijah, vsakdanjih dejavnostih ter demonstraciji.

V obeh vrtcih so vse vzgojiteljice zapisale, da se jim zdi obravnavanje oz. spoznavanje časovnega in vzročnega razmerja med dogodkoma že v predšolski dobi precej pomembno, saj se otroci že zgodaj lahko naučijo razumevanja in uporabe obeh razmerij, še posebej če imajo dober zgled v odraslih, ki so prisotni v njihovem življenju.