View of V vrsti za virtualni kruh

(1)

D ig ita ln a estetika

M arina G ržin ić, V v rsti za virtu a ln i kruh. Cas, prostor, subjekt in novi m ediji v letu 2 0 0 0 ,

Z n an stven o in p u b lic istič n o sred išče, Ljubljana 1996, 193 str.

1. R a z sre d išč e n e estetik e O b k o n c u š e s td e s e tih le t j e m o d e r n a e s te tik a d o ž iv e la svoj

zgodovinski iztek

, saj j e p o s ta la življenje sa m o (de- fik c io n a liz a c ija u m e tn o s ti) ali p a se j e p re tv o rila v f ra g m e n ta r n o te o rijo u m e t

n o sti, ki se g a o d s p e c ia liz ira n ih teo re- tizacij (te o rije in fo rm a c ij, sem io tik e, se- m io lo g ije , k ritič n e te o rije , p s ih o a n a li

ze) d o

teorij o umetnosti

(o d s tru k tu ra li- stič n o p o s ts tr u k tu r a lis tič n ih p ro p o z i- c io n ira n j

Tel. Quela

p r e k k o n c e p tu a ln e u m e t n o s t i d o a n t r o p o l o š k e t e o r i j e u m e tn ik a in k r itič n e g a d isk u rz a u m e t

n ik a ).

Zgodovinski iztek estetike

j e n a z n a n il, d a j e iz g u b ila svoj to ta liz ira jo č i o b j e k t (le p o ) in ra z d e ja la svojo m e to d o

filozofske kontemplacije

in m im e tič n o u s tre z a jo č e j i

spekulativne razprave.

Z d r u g im i b e s e d a m i,

smisla

estetik e ni bilo več m o g o č e isk ati v p ro jek c iji m o ž n e g a sve

ta (č u tn e g a , le p e g a , u m e tn o s ti), p a č p a v d o ž iv e tju la s tn e g a k o n c a (te o re tsk e k atastro fe). Z elo s trn je n o : n a m e sto č u t

n e g a j e sto p ilo

konceptualno,

n a m e sto le p e g a d r u ž b e n o (ali ideo lo šk o ), n a m e sto u m e tn iš k e g a p a e k s iste n c ia ln o (eno stališče) ali te o re tsk o ( d ru g o stališče).

V te m o b d o b ju s e j e p r e n e h a lo isk an je H e id e g g r o v e g a

izvora umetniškega dela,

B e n ja m in o v o ra z u m e v a n je

umetnosti v obdobju mehanične reprodukcije

ⁱⁿ

umet

nika kot proizvajalca

s e j e iz k az alo za a k tu a liz ir a n o n a p o v e d W ittg e n s te in o v e te z e , d a m o r a m o o tiste m , o č e m e r n e m o re m o g o v o riti, m o lč a ti, in d a m o r a

m o p o jm e , kot so b it, bistvo ip d ., zvesti n a n jih o v o u p o r a b o v v sa k d an ji go v o rici, p a so se p o k a z a le n a d e lu v sam i u m e tn išk i p rak si in v sa m o k ritič n o

raz

telešeni

teo riji; v te m o b d o b ju so se B art- hesova sem iologija, D e rrid a je v a d ek o n - stru k cija m etafizike in L acan o v a

veda o označevalcih

p re b ija le n a teo re tsk o p r i

zorišče v v m e sn ih p o d ro č jih m e d filo

zofijo, te o rijo k n již e v n o sti in d r u ž b e n im i zn a n o stm i.

Prav

zgodovinski iztek estetike

p a j e p ok azal, d a vse to n e p o m e n i e p o h a l

n e g a k o n c a ( d is c ip lin e , p a r a d ig m e , zgod o v in e), pač p a o d p ira n je v m e sn ih p o d ro č ij za fra g m e n ta r n e (m e ta fo rič n o j i h la h k o p o im e n u je m o tu d i

fraktal

ne)

estetik e (estetske svetove). K ar s e je v se d e m d e se tih le tih p o ra ja lo v

anali

tičnih porodnih krčih

i n j e v o s e m d e s e tih le tih p riv z e lo p o d o b o b la g e

dekon- struktivistične ekstaze

r a z b ija n ja /r a z s lo je v a n ja te o re ts k o s ti m o d e r n iz m a , j e v d e v e td e s e tih le tih p o s ta lo

proizvodnja razsrediščenih možnih svetov estetike

^in,

re sn ič n o , uživanje v p o sa m e z n e m sm i

slu. V d e v e td e se tih le tih n a s ta n e jo p o se b n e estetike v ob lik i k u ltu rn ih študij (c u ltu ra l s tu d ie s), štu d ij te h n o lo g ije ( te c h n o a e s th e tic s ), štu d ij z a z n a v a n ja ( k ritik a o k u la ro c e n tr iz m a , re c e p c ija - p e r c e p c ija - a p e rc e p c ija v m e h a n ič n ih s is te m ih ), š tu d ij te le s a in b io lo š k ih n a d d o lo č e n o s ti s u b je k ta ( š tu d ije te le sa te r b io p o litič n e in b io estetsk e š tu d i

je ), itd .

221

(2)

K njiga M arine G ržin ič j e n astala zn o traj te g a p o d ro čja

proizvodnje

^razsre-

d išč en ih m o ž n ih svetov estetike p o m o d e rn i, in to v tistem n jeg o v em delu, ki se u sm e rja k m e d-slikovnem u/m ed-tek- s tu a ln e m u polju m e d d ru ž b e n o teorijo (cu ltu ral studies, teorija ideologije), te o rijo te h n o lo g ije (p o s tm o d e rn a te o rija teh n o lo g ije , sim ulacionizem , teo rije p r i

kazovanja) in teorijo u m e tn o sti (teorije m edijev). Za raz u m ev a n je estetsk ih p r i

je m o v G ržiničeve j e n u jn o p o tre b n a še e n a ugotovitev: n je n estetski p risto p j e m o g o če o p re d e liti k o t

perfonnativen,

ozi

ro m a, n je n o estetsko proizv o d n jo lahko o p iše m o in p o ja sn im o kot

estetiko na de

lu.

To p o m e n i, d a izhodišče avtorice ni le

brezinteresno

obm očje a p rio rih so d b in a v to n o m ije filozofskega te o re tiz iran ja o estetiki in estetskih p ro b lem ih , pač p a tu d i

konkretno umetniško delovanje in kul

ture, ki jim pripada

(z d ra g im i besed am i, p ra k sa v id e o u m e tn ik a in kritika). N je

n a z a n im a n ja in

ideologija

n e izhajajo zgolj iz ep istem oloških pričakovanj (ved

n o sti o v ednosti), tem več tudi iz p r a g m a tič n ih k o n k re tn ih u m e tn išk ih in ek sistencialnih pričakovanj (moč izražanja, p rik az o v an ja , proizvajanja) v o d p rte m , sp rem e n ljiv em ,

obscenem,

ek statičnem in

smrtonosnem

svetu u m e tn o sti d e v e td e se tih let. E ste tik a n i več p o h lev n a, m alce d o lg o č a sn a m o d ra d a m a sre d n jih let, tem več izzivalen,

virtualiziran

ⁱⁿ

dinami

čen

lik, ki p o m n o ž u je svoje ep iste m o lo š

ke p o d o b e v

telesih

u m e tn o sti (m edijske p ro izv o d n je realnosti), n a to p a učinke p o ja v n o sti

telesa

u m e tn o sti e p iste m o lo š

ko kod ira v okviru ideoloških obzorij a k tualnosti.

2. E ste tik a in te o rija u m e tn o sti v S loveniji - o ris

M esto estetskega diskurza M arine G ržinič v okviru slovenske

teorije

j e m o

g o če o p r e d e liti iz tr e h v z p o r e d n ih , a m e d se b o jn o določu jo čih se sm eri:

(I) o d n o s d o te o rije u m e tn o sti, ki j e p o v e z a n a s k o n k re tn im i d o g a ja n ji v svetu u m e tn o sti. P ri te m lahko o p az im o h ip o te tič n o

prehajanje

e k sc esn ih

prešivnih točk

(p o in t d e ca p ito n ) m o d e rn e in p o s t

m o d e rn e u m e tn o sti, o d (a) u sm eritv e, ki p re h a ja o d fen o m en o lo šk eg a-k -stru k tu - ralističnem u-m išljenju, v teoriji

reizma

^{T a}

ra sa K e rm a u n e rja sredi še std esetih let, p re k (b)

materialistične semiologije

^slikars

tva in ku ltu re (ideologije k ulture) B raca R o taija iz p o z n ih še std esetih in z g o d n jih s e d e m d e se tih let, d o (c) p sih o a n alitsk e teorije

simptoma

Slavoja Žižka in M a rin e G ržinič, ki sprem lja p ro izv o d n jo NSK-ja v o se m d ese tih letih in (d) d a n a šn je

teh- noestetike,

ki j o razvijajo zelo različni av- toiji, vse o d J a n e z a S trehovca d o M a ri

n e G ržinič (za p o n a z o rite v lahko v za m e

m o p rim e rja v o in p o d ro b n e jšo določitev id e o lo šk ih razlik v raz u m e v a n jih te h n o - kulture, k a k ršn a so p ris o tn a v reviji lacanovske u sm eritv e

Razpol

in, p o g o jn o re

čeno, bau d rillard o v sk o u sm e rje n ih iz d a

j a h KRT-a);

(II) razvoj teoretske p ro d u k cije (od m išljenja d o te k stu a ln e p ro d u k cije v o k virih družb o slo v n ih znanosti), ki s e je ra z vijala o d p o z n e heideggrovske m isli, p rek stru k tu ralizm a in k ritične teorije te r post- stru k tu ralizm a , p red v se m lacanovske u s

m e ritv e (D raštvo za teoretsko p s ih o a n a lizo v L jubljani), vse d o d a n e s m o č n o raz

v e ja n ih ra z k o ln išk ih (d iffé ra n d ) te o rij p o s tm o d e r n e (teo rija subjekta, fe m in i

stična teorija, te o rija telesa, te o rija te h nike, štu d ije m a rg in a ln ih sk u p n o sti itd.), in

(III) razvoj estetike, zdaj že tr a d i

c io n aln e fen o m en o lo šk e in h e rm e n e v tič n e estetike (Pirjevec), p re k m arksistične in n eo m ark sističn e estetike, d o

postmoder-

(3)

ne estetike

; to zgod o v in o d oločajo zelo raz

lična p o m e m b n a im e n a in avtorske u so de.

T eoretsko d e lo M a rin e G ržinič se j e n ajp re j o sred o to čalo n a d elo v an je gi

b a n ja NSK, ki m u j e posv etila izvrstne eseje in študije, te o rijo vizualnih m e d i

jev, p ro b le m k u ltu re (visoke, m nožične, a lte rn a tiv n e ) in id e o lo g ije

(ideologija po smrti ideologije kot velike naracije

) v p o st

m o d e rn i. V ra z m e rju d o

teorije postmoder

ne

zavzem a izjem n o m esto, to p a p o m e ni, d a n i p re h o d ila

poti,

k ije b ila

običajna

za n je n o g en e racijo u m e tn ik o v in k riti

kov: o d b la g eg a ek lek tičn e g a p o stm o d e r

n izm a p o z n ih se d e m d e se tih in zgodnjih o se m d ese tih let k

tehnoestetiki

kot spoju visoke in m n o ž ičn e kulture. N asp ro tn o , začela j e v okviru sk rajn e g a in ekscesne

g a R E T R O G A R D N E G A p o s tm o d e rn iz m a slovenske altern ativ e o se m d ese tih let, torej p rav z raziskovanjem in in te rp re ti

ran jem

strogih

e k statičn ih (tako v estet

skem kot v p o litičn e m in m ed ijsk em sm i

slu) diskurzov in oblik delovanja. To d e lovanja n a m pokaže, kako se id e ologija s svojim i e p o h a ln im i p re o b ra z b a m i (real

n i socializem - postsocializem , p rev la d u jo č a u m e rje n o p o stm o d e rn istič n a kultu r a - ekscesni sim p to m i m a rg in a ln ih sku

p in , eklektični p o stm o d e rn iz e m - pozni m o d e rn iz e m )

zrcali

v d ru ž b e n e m tkivu/

tk a n ju (textus) in se izkaže za sim p to m (točka, ki ra z k riv a n e m o ž n o st resnice).

M e to d o lo g ija n je n e g a p isa n ja tem elji na in te rte k stu a ln i povezavi m e d lacanovsko p sih o a n a liz o (p o seb n a p o z o rn o st j e p o s

v e č e n a filozofiji Slavoja Žižka), teo rijo p o s tm o d e rn iz m a - p red v se m tistim i te o rija m i, ki se o b ra v n a v a jo d r u ž b e n e in id e o lo šk e p ro c e se (p o z n i k a p ita liz e m , postsocializem , a lte rn a tiv n e kulture), fe

m in istič n o te o rijo (posebej p o m e m b n o vlogo im ajo spisi D o n n e H araw ay) in teo

rijo m edijev (širše tehnoestetiko in

socio

logijo

sim ulacionizm a). V fo rm aln em sm i

slu j e n jen diskurz zasnovan n a p o sto p kih

analize

(nivo o dkrivanja logike distri

bucije u m e tn o stn ih in kultu rn ih dejstev) in

razprave

(prepoznavanja in terp retativ n ih razlik in p om noževanja gledišč).

P o s tm o d e rn a e s te tik a ob k o n cu dvajsetega stoletja je , m etaforično reče

no,

digitalna,

saj kaže, kako

nova elektron

ska družba

(the new electronic society) p o vzoru m edijskega d ela (deleuzeovsko re čeno

želje stroja

) n a novo ustvarja oblike izražanja in prikazovanja. Z dru g im i b e sedam i, n am esto izraza in predstave n a stopajo sim ulacija in sim ulakrum , reg u lacija in deregulacija, iluzija in fikciona- lizacija, teritorializacija in deteriorializa- cija, ra z te z n o st zg o d o v in sk eg a časa in zgoščanje (kom presija) postzgodovinske- g a

mehaničnega

^časa.

Digitalni diskurz

^{M a}

rin e G rž in ič je konstitutivni diskurz p o st

m o d e rn e kulture, tistega glasu rezke os

trine, ki m e d obsceno zapeljivostjo

'mne- biološko prodornostjo

kritike izbere kritični in prevratniški o d k lo n . Pokaže nam , ka

ko lahko

kritična

pozicija preživi v p o st

m o d e rn e m obdobju in kako jo j e m o g o če tu d i r e to rič n o o k re p iti. K ritik a n e predstavlja več e p o h a ln e g a

bleska

revo

lucije (orodja globalnega projekta), tem več grozljivo soočenje s p ra z n o figural

n o igro

resnice

v razcepu m e d prv o tn im in d ru g o tn im prizoriščem eksistence.

V stru k tu ra ln e m sm islu j e knjiga, m etaforično rečeno, nastala kot h ip o te tični hipertekst, k a r p o m e n i, d a v njej ne obstaja zgolj en p re p ro st intertek stu alen o d nos m e d u m e tn o stjo in teorijo, pač p a vzpostavlja m ožne, pogosto n ekonsistent

ne in n eprim erljive o d n o se (v vseh sm e

reh zam išljenega tek stu aln eg a prostora) m e d teksti zelo različnega (n ep rim e rlji

vega) porekla: filozofskega, kulturološke -

223

(4)

ga, teoretskega, um etniškega, te h n ič n e ga ... E na o d bistvenih lastnosti

pravega

p o stm o d e rn e g a teksta j e tudi ta, d a n a ravni svojim

telesom

kaže tisto, o č e m e r govori, zato tudi diskurz M arin e G ržinič kaže, kako se m e tafo ra h ip e rtek sta pre- tvarja

vvečrazsežno

gibanje skozi tekstual

n e o d n o s e (te k stu a ln a p ro m isk u ite ta ).

K njiga razsežnost svoje sem antične p o m noži tvene

ustreznosti

bralcu predstavlja n a d ra m a tič e n (v p o stm o d ern ističn em b e sednjaku) ali travm atičen (v lacanovskem besednjaku) način.

3. Z g rad b a in idejni okvir knjige Knjiga, k i j e p r e d nam i, zastavlja tem eljna trad icio n a ln a filozofska v p raša

nja (bistva, realnosti, fenom enov, narave in po lo žaja subjekta, razlike m e d p rik a zovanjem in izražanjem , o d n o sa m e d telesom -videnjem -um om itd.) n a n e p rič a kovano d ru g a č e n (transfiguriran) način.

Srečam o se s p reobrazbenim

postopkom,

ki n a m pokaže, kako

nova elektronska civi

lizacija

p rem ešča

točke pogleda

^{n a}

svet,

^{p a}

tudi, kako se sprem inja

(prefabricira

in

si

mulira)

sam ta svet, p ri č e m e r ustvarja nov p o je m realnosti in sam ega eksisten

cialnega bivanja v svetu.

K njiga j e razd eljen a n a šest pogla- vij:

(1) »C asovno-prostorska p a r a d ig ma« - to poglavje govori o časovno-pro- storskih o d n o sih in njihovih in te rp re ta cijah v m o d e rn izm u in postm o d ern izm u . C asovno-prostorski od n o si služijo kot p a rad ig m atsk i okvir preučevanja različnih (sp re m e n ljiv ih ) o d n o so v p ro iz v o d n je , zaznave in interp retacije sveta. Tako n a p rim e r F oucault p ro sto r poistoveti s p ro storom telesa, k ije konceptualizirano gle

de n a p rostore zatiranja, socializacije, dis

cip lin iran ja in kaznovanja. C erteau d o je m a p ro sto r kot okvir za človeško u stv ar

ja ln o s t in delovanje. B achelard s e je osre

d o to čil n a p ro sto r im a g in a cije (po etičn i p ro s to r). L efeb v re r a z k rije d ia le k tič n e o d n o se m e d p ro sto ro m in časom , p ri tem p a pokaže, kako se lahko p o je m p ro sto ra m e ta fo rič n o n a n a ša n a zelo različne p o jm e . F re d ric J a m e s o n p o s tm o d e r n o

stanje

d o je m a kot p o sle d ic o k rize n a šeg a ra z u m e v a n ja časa in p ro sto ra . Prav tako j e o risa n tu d i p o je m

časovno prostorske zgo

stitve

v ra z p ra v a h D av id a H a rv e y a . Po H a rv e y u je p o jm o v a n je o d n o sa m e d p ro sto ro m in časom k u lturološko d o lo č e n o in im a zelo različn e v loge v trad ic io n a ln i m isli, m o d e rn iz m u in p o stm o d e rn iz m u ; d ru g a č e rečeno, oblike pred stav itv e p r o sto ra in časa v ekonom iji, politik i in kul

tu ri p o se d u je jo p a ra d ig m a tsk e p re p o z n av n e značilnosti d o lo č e n e g a d ru ž b e n e g a ob d o b ja. G ržiničeva zaključuje, d a j e m o d e rn iz e m p ro s to r d o je m a l kot s tr a n ski pojav d ru ž b e n ih funkcij, m e d te m ko za p o stm o d e rn iz e m ugotavlja: » ... p o s t

m o d e rn iz e m p a skuša p ra v u rb a n i p r o sto r osvoboditi te funkcije, zato j e p ro sto r v p o stm o d e rn iz m u bolj v funkciji d o lo čn e fikcije kot funkcije.« Zato se v d e v e td e se tih le tih srečujem o z d e m a te ria - liz ir a n im i in f o r m a c ija m i, s t r u k t u r n o sp rem e n ljiv o k o m u n ik acijo in d e te rito - rializacijo ali raz p ro sto rje n je m .

(2) »K ontekstualizacija« - poglavje ob rav n av a status p o jm o v a n ja p ro sto ra in časa te r v irtu a ln e g a v so d o b n i teoriji in filozofiji. Izh o d išč n a teza se glasi, d a m o ra m o nove teh n o lo šk e

fenomene

o b ra v n a vati v povezavi z d ru ž b e n im i situacijam i in n jihovim i

realnostmi.

A vtorica zelo n a ta n č n o raz g ra ju je (d e k o n stru ira) besed-

njakpostmodemih diskurzov,

p ri č e m e r p o kaže, kako se te h n ič n e m e ta fo re (m eta

fo rič n e u p o ra b e po jm o v

virtualne realno

sti, teorije kaosa, umetne realnosti)

u p o r a b ljajo v so d o b n ih k u ltu ra h in kako so d e

lujejo p ri iz g ra d n ji

ideološkega naddoloču-

(5)

jočega obzorja. Križanje

stroja in biološke

ga o rg an iz m a, tako v p ro izv o d n ih o d n o sih u stv a rja n ja k u lture k o t tu d i v teoreti- zacijah

doživljanja

sveta, o m o g o č a obli

kovanje m e ta fo rič n e

vizije,

p a tu d i n e p ri

čakovano postavitev v p ra ša n ja o o n to lo giji. Fb b e s e d a h D o n n e H araw ay se nova m e ta fo ra

ontologije

glasi: »K iborg j e naša o n to lo g ija; d aje n a m n ašo politiko.« Prav tako j e b istv en eg a p o m e n a tu d i teza ffe- tra L u n en feld a, d a

hibridni mediji

za h te vajo tu d i

hibridne interpretacije.

V p o d p o glavju »Režim k u ltu rn e vidnosti« so raz

d e la n e te o rije (m odeli, intep retacije) o b lik za zn av an ja v odvisnosti o d

kulturne vidnosti

(visibilité cu lturelle p o Gillesu De- leuzeu). R aziskana j e v rsta različn ih te o rij

vidnosti,

o d C h ristia n a M etza d o Guya D éb o rd a, M a rtin a J a y a itd. Zelo p o u čn a j e p rim e rja v a , ki o p isu je sp re m e m b e v p o jm o v a n ju v id e n ja o d E rv in a Panofske- g a (konvencije o p ersp e k tiv i, sim bolne fo rm e ) in M a rtin a H e id e g g e rja (odnos m e d p e rsp e k tiv o in v lad ajo čim subjek

tom ) p re k M au ricea M erleau-P ontyja (te

le s n o s t p o g le d a ) d o J a c q u e s a L ac an a (razlika m e d očesom in p o g le d o m ). Po

zo rn o st j e n a m e n je n a tu d i kritiki okula- ro c e n triz m a in n jegove k u ltu rn e v sepri

sotnosti, ki j e p ris o tn a v spisih M artina Ja y a .

(3) »R azm ejitev in o m e jite v p o j

mov« - poglavje o b rav n a v a p o jm e, kot so

virtualna realnost, ne-časovni

(u-chronic) čas, j

barapmstor

(paraspace). P rikazane so

ontološke

razlike m e d o p tič n im i (fo to g ra

fka, film), elek tro n sk im i (video) in d ig i

ta ln im i (ra ču n a ln ik i) te h n o lo g ija m i gle

d e n a p o g o je zaznavanja, d o je m an ja in p rik az o v an ja v različn ih zgodovinskih in kultu ro lo šk ih situacijah. P onuja tu d i m o del

preoblikovanja sodobnega subjekta

gle

d e

na. preoblikovanje videnja.

R azornost j e n a m e n je n a tu d i filozofskem u okviru vir

tu a ln e realnosti, v skladu s teoretskim i ra z p ra v a m i P aula V irilia in E d m o n d a C ouchota. Њ C ouchotu im am o opravka s p re h o d o m o d p redstave kot celote (sli

karstvo, fotografija, film), t.j. o d načela podobe, ki tem elji n a

zastopanju

(repre

zentaciji), k elek tro n sk im m e d ije m (vi

deo, računalnik), ki tem eljijo n a

predsta

vitvi

(prezentaciji). D igitalna predstava ne p o m e n i zgolj prekinitve vezi z analogijo, tem več tudi z m im etičnim m odelom . Fe

n o m e n virtualne realnosti tem elji n a si

m ulacijskih scenarijih zaznave, ozirom a n a reakciji n a zaznavne reakcije, ki jih je m ogoče p ro g ra m ira ti in re p ro g ra m ira ti. Pii virtualni realnosti razvoj u m e tn o sti p o te k a o d avtorja in objekta k o pazo

valcu in strojem . Z u vedbo p o jm a v irtual

n e realnosti m o ra m o preoblikovati tudi od nos m e d javnim -zasebnim -in-virtual- n im prostorom , to preoblikovanje p a im a

ideološki

značaj. N a tem m estu avtorica navaja psihoan alitičn o v p rašanje Slavo

j a Žižka o tem ,

kako se računalnik vpisuje v naš simbolni univerzum,

p ravzaprav o tem , kako se

virtualna realnost

vpisuje v našo id eo lo g ijo ? O d g o v o r j e p a ra d o k sa le n , v e n d a r bistven za m etaforiko v irtualne realnosti in kiberkulture: n am esto d a bi ro b o ta opredelili kot u m e tn e g a človeka, sam ega človeka d efin ira m o kot

naravne

ga robota.

P reobrnitev razm erja m e d n a rav n im in u m e tn im j e rezu ltat dejstva, d a j e p rav o re a ln o v e d n o skrito (sredi sim bolnega). In zato j e m ogoče po d ati n a s le d n jo o p red e lite v

narave virtualne realnosti'.

»In računalniško g e n e rira n a vir

tu a ln a realnost j e p rav ek sem p larn i p ri

m e r realnosti, razum ljene skozi ovinek, skozi svojo virtualizacijo, saj se tukaj real

n o st v celoti g e n e rira s p ogoji m o ž n o sti.« Pojem

paraprostora

(term in alsk eg a p ro sto ra ali h ip e rp ro sto ra) označuje m a tem atično k o n stru iran p ro sto r (tradicio

225

(6)

n a ln a opredelitev), pozneje p a tudi r a čunalniško

proizveden

p ro sto r (teh n o lo š

ka opredelitev). P ärap ro sto r j e e d e n o d m o ž n ih načinov proizvodnje

paradoksal

nega pojma prostora

v p o stm o d ern izm u . P rostor

izven prostora

in

čas brezčasnosti

n i

so več sam o

metafizična alegorična določi

la,

a m p a k izkustveno prep o zn av n i u čin ki računalniške produkcije.

(4) »Sim ulacija in filozofsko delo J e a n a B audrillarda« - poglavje o b rav n a

va teorijo sim ulacije in sim ulakrum a v so

d o b n e m svetu, p ri č e m e r se o p ira n a in terpretacije J e a n a B au d rillard a in jih d o polnjuje. A vtorica uvaja p o je m sim ulaci

j e v tehnološkem kontekstu (simulacija za

m e n ju je rep rezentacijo), zatem p a ra z d ela o dvrnitev od neo m ark sizm a k post- stru k tu ralizm u v teoretskem in te rp re ta tivnem kontekstu. To p o m e n i p re h o d z ekonom ske n a lingvistično analizo, z ling

vistične p a n a m edijsko analizo. U vede

n i p o je m h ip e rre a ln o s ti j e n a ta n č n e je o p red e ljen tako n a p od ro čju politike, kot tudi d ružbe, ekonom ije in zgodovine. Av

torica ugotavlja, d a živimo sredi estetske h a lu c in a c ije re a ln o sti. V p o d p o g la v ju

»O bscenost kom unikacije - televizija in vojna« p reu či vlogo n ovih medijev, še p o sebej televizije kot re p ro d u k tiv n e g a m e dija, v

konkretnem

d ru žb e n em dogajanju (vojna, Zalivska vojna) in p ri ustvarjanju realnosti v m nožični kulturi.

(5) »P ostm odernizem in nove te h nologije« - to poglavje obravnava te o ri

j e p o s tm o d e rn iz m a v povezavi s p ro i

zvodnim i funkcijam i teh n o lo g ije . R az

m e rje m e d p o stm o d ern izm o m in te h n o logijo, ozirom a m e d te hnologijo in d ru ž bo, j e o p re d e lje n s pom očjo teoretskih r a z p ra v F re d ric a J a m e s o n a , A rth u rja K rekerja, D avida C ooka in M arka Pbster-

ja . Poglavje si p riz a d e v a p o isk a ti in te r p reta tiv n i o d g o v o r n a vprašanje: »Zakaj in kako obstajajo te te h n o lo g ije in n jim a p rip a d a jo č e realn o sti v te m času in k a te rim , d ru ž b e n im , in te le k tu a ln im , filozof

skim p o tre b a m in željam ustrezajo?«

(6) »K ib o rg « - z a d n je p o g la v je ob rav n av a p o je m kiborga, vse o d n je g o ve te h n ič n e o p red e litv e d o vzpostavitve teg a p o jm a kot filozofske in teoretske m e tafore. P osebna p o z o rn o st j e p o sv ečen a ra z p ra v a m D o n n e Haraway. E n a o d iz

h o d išč n ih h ip o te z k n jig e j e , d a

mi sami nismo le teoretsko opredeljeni (interpretirani), pač pa tudi proizvedeni s pomočjo strojev.

Z a

tem p a raz p ra v a pokaže, kako j e p o je m k ib o rg a o p r e d e lje n p ri H araw ay ev i in Žižku, o p o z o ri p a tu d i n a no v o (teh n o - loško-politično) o p re d e lite v p o jm a D ru g eg a (neustrezni D ru g i ali n eg a tiv n i D ru gi)-

* * *

P red sabo im a m o knjigo, ki se bere h itro in s svojim ritm o m p o s n e m a

fiziko hitrosti

P aula Virilia. O d k riv a n a m svet (virtualno realn o st) in sp o so b n o st te g a sveta, d a u p o ra b i (m etafo rizira) te h n ik o za to, d a bi razsrediščil in k o n čn o p o ru šil p o ln i sub jek t tra d ic ije /m o d e rn e te r p o k az al n a njeg o v o sim u lira n o p r i

so tn o st n a m e stu za sto p a n ja in za sto p a

n o st n a m estu ontološke p riso tn o sti. N e gativna dialektika se izkaže za

radikalni

rez v tkivo id e n tite te , ki n e m o re več p o stati n iti

to

d o lo č en o bitje (tradicija) niti en o z n ač n i ko d lingvističnih in sem io tič

n ih govoric (m o d ern iz em ), p ač p a j e te h nološko/m edijski učinek.