Vpogled v VIRTUALNI SVET RAZSTAV

Irena eiselt, Helena Janežič, Mojca Šavnik

Oddano: 27. 7. 2012 – Sprejeto: 7. 9. 2012 1.03 Kratki znanstveni prispevek

1.03 Short Scientific Article UDK: 021.4:004.946(497.4)

Izvleček

Razstavna dejavnost Narodne in univerzitetne knjižnice (dalje NUK) je ena izmed prednostnih nalog na področju promocije knjižničnega gradiva. Na dokumentarno, zgodovinsko ali umetni- ško vrednost gradiva sodelavci uporabnike opozarjajo s klasičnimi razstavami, ki jih postavijo v razstavnih prostorih NUK ter z oblikovanjem oz. izvedbo virtualnih razstav na spletni strani NUK in na portalu Digitalne knjižnice Slovenije (dalje dLib.si). Prispevek je razdeljen na dva dela. V prvem delu je opisan pomen virtualnih razstav, njihove prednosti in slabosti v primerjavi s kla- sičnimi razstavami in primeri tujih in domačih virtualnih razstav, vključno z razstavami v NUK. V drugem delu prispevka je predstavljen postopek uporabe programskega orodja, ki ga sodelavci v NUK uporabljajo za izvedbo virtualne razstave od leta 2011 dalje.

Ključne besede: razstave, virtualne razstave, Narodna in univerzitetna knjižnica, digitalizacija, Digitalna knjižnica Slovenije

extended abstract

Special collections of the National and University Library (NUK) hide a lot of items of precious value. The Slovenian cultural heritage is stored on paper or on other media as a part of the library’s Manuscripts, Incunabula and Rare Books Collection, Old Prints Collection, Maps and Pictorial Collection, Music Collection, Ephemera Collection, Serials Collection, and Slovenian Diaspora Publications Collection. Only a small part of the treasures is temporary revealed to the public on special exhibitions. The idea of virtual exhibitions of library treasures was born in 2005.

The library aimed to exhibit precious items of special collections of high historical or artistic value. In 2008 the first two virtual exhibitions were created in-house offering access to the rich

collections of old postcards of Ljubljana at the beginning of 20^th century kept in the Maps and Pictorial Collection of NUK. They were soon followed by other virtual exhibitions.

At the beginning they were organised in the same way as physical exhibitions, afterwards dif- ferent programs were used for creation of special effects (for ex. 3D wall). About two years ago it was decided that the creation of virtual exhibitions will be simplified. Files of digitised and born- digital library materials in JPG format are imported to MS PowerPoint 2010. Each JPG file is now formatted by adding a frame, a description … to the slides which are saved as JPG files. The last step is the import of JPG files into Cooliris application used for NUK web exhibitions.

In the paper the virtual exhibition design and creation, the technical point of view and criteria for the selection of exhibition content are explained following the example of the virtual exhibi- tions the Old Postcards of Ljubljana, Photo Ateliers in Slovenia, a collection of photographs Four Seasons by Fran Krašovec and photos of Post-Earthquake Ljubljana in 1895.

Keywords: exhibitions, virtual exhibitions, National and University Library, digitalisation, The Digital Library of Slovenia

1 uvod

Narodna in univerzitetna knjižnica za svojimi zidovi skriva številne zaklade, ki se vanjo stekajo že vse od ustanovitve njene predhodnice leta 1774. Njena glavna naloga je, da zbira, hrani, varuje in ohranja pisno kulturno in znanstveno dediščino slovenskega naroda ter omogoča prebivalcem Slovenije in drugih držav dostop do znanja in slo- venske kulture preteklih in sedanjih rodov. V depojih posebnih zbirk NUK-a (Rokopi- sna zbirka, Zbirka starih tiskov, Kartografska in slikovna zbirka, Glasbena zbirka, Zbirka posebnega knjižničnega gradiva, Zbirka serijskih publikacij in Zbirka tiskov Slovencev zunaj Republike Slovenije) je hranjena na papir ali druge medije zapisana slovenska kulturna dediščina, ki jo zaposleni v zbirkah v okviru svojih delovnih obveznosti pro- movirajo v obliki klasičnih ali virtualnih razstav.

Knjižnični zakladi NUK so na klasičnih razstavah postavljeni na različnih lokacijah. Po obsegu manjše razstave so postavljene v preddverju Velike čitalnice ali v Plečnikovem hodniku, obsežnejše v Razstavni dvorani. Virtualne razstave so objavljene na spletni strani NUK in na portalu dLib.si. Kot je razvidno iz Poročila NUK za leto 2011¹ je bilo naj- več razstav v letu 2011 postavljenih v Razstavni dvorani NUK (9) in prav toliko v Pleč- nikovem hodniku. Nekaj manj (6) jih je bilo oblikovanih v virtualnem okolju, najmanj

1 Glej http://www.nuk.uni-lj.si/dokumenti/2012/POSLOVNO_POROCILO_NUK_2011.pdf, str. 112-117

(4) pa postavljenih v preddverje Velike čitalnice.² Čeprav so virtualne razstave za NUK relativno nov način promocije knjižničnega gradiva, pa je iz omenjenih podatkov raz- vidno, da številčno ne zaostajajo za klasičnimi, saj predstavljajo 20% vseh razstav, ki so jih zaposleni v NUK-u leta 2011 postavili. Virtualne razstave tako postajajo pomembna dopolnitev klasičnih razstav.

Razstavna dvorana; 9

Plečnikov hodnik; 9

Preddverje Vel.

čit.; 4

Virtualne razstave; 6

Število razstav

Lokacije razstav

Slika 1: Število razstav v NUK leta 2011

Čeprav se bomo v prispevku omejili na tiste virtualne razstave, ki so jih zaposleni v NUK oblikovali v letu 2011, sledi še kratek pregled virtualnih razstav preteklih let. Leta 2004 je bila v Razstavni dvorani NUK postavljena ena najodmevnejših razstav zadnjega de- setletja, ki jo je organiziral NUK - Rojstni list slovenske kulture,³ kjer so bili prvič v zgodo- vini na enem mestu predstavljeni vsi najstarejši dokumenti slovenstva v izvirni podobi:

Brižinski spomeniki, Celovški rokopis, Čedadski rokopis in Stiški rokopis. Po zaključku klasične razstave, je leta 2005 nastala večmedijska predstavitev Brižinski spomeniki.⁴ Izdelal jo je zunanji izvajalec – podjetje Fatamorgana, v režiji Matjaža Žbontarja.

Sodelavci NUK so leta 2008 prvič sami oblikovali dve virtualni razstavi. Prva, V belini še belejša tiha svečka-Ljubljana na svojih prvih razglednicah,⁵ je s pomočjo bogate zbirke razglednic, ki jih hrani Kartografska in slikovna zbirka, prikazala podobo našega glav- nega mesta z začetka 20. stoletja. Kmalu zatem je sledila razstava Zakaj bi še gospodinja

2 Izvzete so priložnostne razstave, ki so bile postavljene ob posebnih priložnostih v preddverju Velike čitalnice in razstave, s katerimi je NUK gostoval na drugih lokacijah in krajih.

3 Glej http://www.nuk.uni-lj.si/nuk4.asp?id=460248964

4 Glej http://www.nuk.uni-lj.si/nuk1.asp?id=251568239

5 Glej http://www.dlib.si/razstave/0001/index.html

ne imela počitnic?,⁶ ki je po izvedbi posnemala klasično razstavo. To pomeni, da je bil model narejen fizično na papirju, kopije originalov in besedilo so bili zlepljeni na trak, ki je bil nato digitaliziran in prenesen v virtualni svet.

Po triletnem premoru je sledila izdelava šestih virtualnih razstav. Ker virtualne razstave postajajo pomemben način promocije gradiva NUK, bomo v nadaljevanju izpostavi- li pomen virtualnih razstav, predstavili njihove prednosti in slabosti ter programsko orodje, s katerim jih zaposleni v NUK izvajajo.

2 Pomen virtualnih razstav

V vsakdanjem življenju se beseda virtualno nanaša na nekaj, kar naj bi obstajalo, ven- dar ni realno. V filozofskem smislu se definira virtualno kot tisto, kar obstaja potenci- alno in ne dejansko. Potemtakem je vsaka entiteta virtualna, če je deteritorializirana, sposobna manifestacij ob drugačnem času in teritoriju, ne da bi bila vezana na točno določen teritorij ali čas. Na primer, kakor hitro informacija najde pot v kibernetski pro- stor, postane virtualna, kar pomeni, da je takoj na voljo uporabniku, neodvisno od pro- storskih koordinat njenega fizičnega medija (na primer računalnika) (Lenarčič, 2007).

Zgodnja definicija virtualne razstave definira virtualno razstavo kot medmrežno di- namično zbirko hiperbesedil, posvečeno specifični temi, predmetu, konceptu ali ideji (Silver, 1997). Večino virtualnih razstav oblikujejo muzeji, arhivi in knjižnice z name- nom, da postanejo njihove zbirke vidne. Virtualne razstave so dinamične, lahko se jih oblikovno spreminja ali se jim dodaja vsebina. Obiskovalca spodbujajo, da sodeluje in prispeva k njihovi dinamičnosti. Zaradi razvoja na področju informacijske tehnolo- gije v zadnjem desetletju Schubert Foo definira virtualno razstavo kot na medmrežju temelječo zbirko zajetih ali predstavljenih večdimenzionalnih objektov, po možnosti hranjenih na distribucijskih omrežjih, oblikovanih okrog izbrane tematike, predmeta, koncepta ali ideje, povezanih z najsodobnejšo tehnologijo in arhitekturnim koncep- tom, ki nudijo dinamičen izdelek z uporabnikom v središču, in mu omogočajo izkušnjo učenja, odkrivanja, lastne udeležbe in zabave (Foo, 2007).

Virtualne razstave omogočajo predstavitve muzejskih, arhivskih ali knjižničnih zbirk na način, ki za razliko od klasičnih razstav, niso vezane na čas in prostor (kraj). Z oblikova- njem virtualnih razstav zadovoljimo dva pomembna kriterija muzealske, arhivarske in knjižničarske stroke: posredovati gradivo oziroma informacijo o gradivu čim večjemu številu ljudi ter hkrati skrbeti, zaščititi ter ohraniti gradivo za naše zanamce. Virtualne

6 Glej http://www.dlib.si/razstave/0002/index.html.

razstave v izobraževalni vlogi spodbujajo obiskovalca, da se informira o posameznem digitaliziranem predmetu. Tako institucije (p)ostajajo centri učenja ter z izgradnjo vir- tualnih razstav opravičujejo svoj obstoj kot izobraževalne institucije. Vedno bolj po- membna izobraževalna vloga virtualnih razstav postaja dejavnost, ki mora biti znotraj vsake institucije, ki razstave postavlja, strateško opredeljena, pravilno načrtovana in izvajana (Foo, 2007).

Če primerjamo argumente za in proti, pretehtajo argumenti v prid oblikovanja virtu- alnih razstav. Mednje štejemo: enostavno dodajanje novih objektov ali storitev, eno- stavno posodabljanje, dodajanje novih učnih in izobraževalnih komponent, spletnih forumov, možnost večmedijskega zapisa v obliki besedila, slike, avdio ali video zapisa, oblikovanje virtualne resničnosti, možnosti prevoda, branja tekstov za različne intere- sne skupine ter profile ljudi. Poleg vseh teh pa, kot že omenjeno, omogočajo prikaz ob- čutljivih, ranljivih in poškodovanih predmetov preteklih obdobij, katerih ni primerno razstavljati na klasičnih razstavah, saj bi z njihovo postavitvijo tvegali dodatne poškod- be originala. Zato jih digitaliziramo. In kaj so potemtakem slabosti virtualnih razstav?

Še največkrat omenjena ter kritizirana je nemožnost videti original ter nemožnost pri- bližati se originalu (povzeto po Foo, 2007).

Od preloma tisočletja dalje muzeji, knjižnice, arhivi, doma in po svetu, ustvarjajo virtu- alne razstave. Veliko je zbranih v podatkovni bazi Library and Archival Exhibitions on the Web.⁷ Po bazi iščemo povezave do virtualnih razstav tako po ključnih besedah kot po instituciji, ki je oblikovala razstavo. Z virtualnimi razstavami je obogatena tudi evropska digitalna knjižnica – Europeana.⁸ V Sloveniji se virtualna razstava kot orodje za prikaz gradiva, ki ga muzeji, arhivi in knjižnice hranijo, uporablja razmeroma malo. Pa še to je bolj enkratni dogodek. Kontinuitete in razvoja v tej smeri ni zaslediti. Primere virtual- nih razstav, ki izstopajo najdemo na spletnem portalu Sistory,⁹ na straneh Slovenskega etnografskega muzeja,¹⁰ Narodnega muzeja Slovenije¹¹ in na portalu KAMRA,¹² kjer so predstavljene zgodbe, ki izbrani dogodek, osebo ali pojav prikazujejo z različnih zor- nih kotov in v različnih oblikah – s slikami, fotografijami, teksti … Zgodbe se širijo in dopolnjujejo kot se veča količina digitaliziranega gradiva in število organizacij, ki jih prispevajo. Tem in še nekaterim se pridružujejo virtualne razstave NUK, ki so podrob- neje opisane v nadaljevanju prispevka.

7 Glej http://www.sil.si.edu/SILPublications/Online-Exhibitions/

8 Glej http://exhibitions.europeana.eu/

9 Glej http://www.sistory.si/publikacije/?menu=125

10 Glej http://www.etno-muzej.si/sl/spletne

11 Glej http://www.digitalna-knjiznica.si/nms/

12 Glej http://www.kamra.si/Default.aspx?module=2

3 Primeri virtualnih razstav v Narodni in univerzitetni knjižnici

Novembra 2005 je nastal osrednji slovenski portal za dostop do digitaliziranega gra- diva in kulturnih zakladov – Digitalna knjižnica Slovenije (dLib.si). Danes je na portalu digitaliziranih in objavljenih že več kot 3.5 milijona strani. V letu 2011 so bile portalu dodane še virtualne razstave. Vzporedno z objavami na dLib.si so dodane tudi na sple- tno stran NUK.

VIRTUALNE RAZSTAVE

VIRTUALNE RAZSTAVE

Slika 2: Arhiv virtualnih razstav na portalu dLib.si

3.1 časovna neomejenost virtualnih razstav

Postavitev klasične razstave je v knjižnici vedno časovno omejena. Stalnih razstav ni.

To pomeni, da se razstavlja gradivo v točno določenem časovnem obdobju. Tako so razstave odprte za javnost do dveh mesecev, v povprečju pa trajajo tri do štiri tedne.

Po razstavi ostane spomin na razstavljene predmete in gradivo v obliki razstavnega kataloga. Glede na trenutne finančne razmere v državi in stanje javnih institucij na področju kulture, pa zadnjih nekaj let le še v obliki zgibank. Spomin je arhiviran toliko, kolikor je dobra promocija. To pomeni, da najdemo zapise o razstavi v medijih in arhi- virane intervjuje s kuratorji v posameznih radiotelevizijskih hišah. Po podrtju razstave spomin nanjo počasi zamre.

Drugače pa je z virtualno razstavo. Virtualna razstava ni obremenjena s koncem, ker je ob postavitvi nove virtualne razstave sicer premaknjena v arhiv, vendar obiskovalcu še vidna v celoti.

Kot primer navajamo klasično razstavo, ki smo jo leta 2006 postavili v Razstavni dvo- rani NUK Ateljejski fotografi na Slovenskem (1859-1919), kjer je bilo razstavljenih 300 portretnih fotografij iz slovenskih fotografskih ateljejev druge polovice 19. stoletja.

Razstava, ki je bila odprta za obiskovalce manj kot en mesec, je pet let po podrtju po- novno zaživela v obliki virtualne razstave na portalu dLib.si.¹³

3.2 Prostorska in krajevna neomejenost virtualnih razstav

Avtorji razstav se pri postavitvi klasičnih razstav v prostorih NUK velikokrat srečujejo s prostorskimi omejitvami. Težave se pojavijo, ko se razstavlja neknjižno gradivo (na pri- mer slikovno), saj so pogoji razstavljanja v knjižnici namenjeni predstavljanju izključno pisne kulturne dediščine. Dodatna težava nastopi, če je količina gradiva prevelika za po- stavitev na klasični razstavi. Kombinacija obojega pa preprosto pomeni, da gradiva v obliki klasične razstave ni mogoče postaviti. Tak primer so fotografije enega najvidnejših slovenskih fotografov, ki je deloval pred drugo svetovno vojno Frana Krašovca iz cikla Štirje letni časi. Za poznavanje celotnega fotografovega opusa je bilo nujno, da se raz- stavi cel opus in se ne dela izbora, saj fotografije kot cikel niso bile še nikoli objavljene.

Fotografije je Kartografska in slikovna zbirka NUK prejela v dar od Narodne galerije.

Okrog 1000 črno-belih fotografij enakega formata (14 x 9,4 cm), sistematično urejenih in oštevilčenih, je bilo razdeljenih v štiri sklope, za katere se na podlagi motivike do- mneva, da spadajo v cikel Štirje letni časi, ki ga je Fran Krašovec ustvarjal v petdesetih

13 Glej http://www.nuk.uni-lj.si/razstave/fotografi-slo/fotografi-slo.html

letih 20. stoletja. Približno dve tretjini fotografij je iz njegovega zadnjega ustvarjalnega obdobja, kjer je skozi objektiv na impresiven način v ptičji perspektivi podajal vedute mesta Ljubljane, gotovo pa vsaj ena tretjina, po motiviki raznolikih fotografij, pripada zgodnejšemu ustvarjalnemu obdobju, ki jih je avtor premišljeno vključil v predstavitev posameznih letnih časov.

Cikel Štirje letni časi je od leta 2011 javnosti predstavljen v obliki štirih virtualnih raz- stav.¹⁴ Objave so se vrstile vse leto, in sicer ob prihodu vsakega letnega časa posebej.

Razstave so se začele s 250 fotografijami pomladi ter nato nadaljevale s poletjem, je- senjo in se končale z zimo. Tudi če bi v NUK-u postavili fotografije v obliki klasične razstave v največjem razstavnem prostoru kar ga premore NUK – v Razstavni dvorani, ki tudi edini ustreza konservatorskim pogojem hranjenja in razstavljanja fotografskega gradiva, še vedno ne bi bilo dovolj prostora za postavitev vseh fotografij. Ob pripra- vi gradiva za razstavo je imela avtorica razstave priložnost, da originalne fotografije primerno tudi zaščiti. Fotografije, ki so bile prvotno hranjene v prenosni leseni ška- tli, prekrite z lakiranimi pločevinastimi tesnili, so bile inventarizirane, katalogizirane in prenesene v fotografske albume, ki ustrezajo konservatorskim standardom za zaščito fotografskega gradiva.

Prednost deteritorializiranevirtualne razstave (Lenarčič, 2007) se kaže tudi v primeru, ko nastane virtualna razstava iz klasične z namenom, da kljub neprimernim konserva- torskim pogojem institucij, ki izrazijo željo, da razstava gostuje v njihovih razstavnih prostorih, razstavimo gradivo. Gradivo je lahko namesto v fizični predstavljeno v digi- talni obliki, s čimer je omogočena tudi hkratna postavitev oz. predvajanje.

Takšna je bila leta 2011 v Razstavni dvorani NUK postavljena razstava z gorsko tema- tiko Gorski turizem/Mountain Tourism.¹⁵ Razstavljenih je bilo več kot dvesto gorskih in portretnih fotografij, zemljevidov, plakatov in razglednic, ki so prikazovali lepote slo- venskih gora, dokumentirali stare (in nove) planinske koče ter prikazovali razvoj pla- ninstva od leta 1880 pa vse do začetka druge svetovne vojne. Razstava je bila deležna velikega zanimanja. Zavod Rinka iz Solčave in Planinski muzej Slovenije iz Mojstrane pa sta izrazila željo, da bi razstava gostovala v njihovih razstavnih prostorih. Ker njiho- vi prostori zaradi prevelike osvetlitve niso ustrezali konservatorskim standardom,¹⁶ je bilo dogovorjeno, da se klasična razstava preoblikuje v virtualno razstavo. Sočasno sta

14 Glej http://www.dlib.si/menu/razstave

15 Glej http://www.nuk.uni-lj.si/nuk4.asp?id=426456850

16 Poleg tega je doba razstavljanja starejšega fotografskega gradiva omejena na šestdeset dni (zaradi svetlobe fotografije hitreje bledijo in propadajo).

se instituciji izognili visokim stroškom zavarovanja originalnega gradiva ter stroškom varovanja in transporta.

Slika 3: Primer virtualne razstave Poletje – iz cikla Štirje letni časi – fotografije Frana Krašovca na dLib.si

Izvedba virtualne razstave, ki je nadomestila klasično razstavo, je bila tehnično pre- prosta in stroškovno učinkovita, vendar vsebinsko neokrnjena. Virtualno razstavo so sestavljali: video aplikacija s predstavitvijo vsebine razstave in prikazom sedemdesetih slikovnih enot s podpisi, dodanim besedilom ter grafično opremo. Predvajanje te vir- tualne razstave je bilo omejeno na petnajst minut.

Podatkov o uspešnosti in obiskanosti virtualne razstave v obeh gostujočih instituci- jah sicer še ni na voljo, vsekakor pa obstaja možnost, da se bo tovrstna produkcija virtualnih razstav izvajala tudi v prihodnosti, saj je iz finančnega in logističnega vidika bistveno ugodnejša za izvedbo.

3.3 Izobraževalna vloga virtualnih razstav

V skladu s Temeljnimi strateškimi cilji knjižnice za obdobje 2010-2013¹⁷ – na področju po- večanja uporabe knjižnične zbirke in drugih informacijskih virov, do katerih zagotavlja knjižnica dostop, želi NUK doseči čim boljše rezultate z uvajanjem novih elektronskih storitev in povečanja števila uporabnikov na daljavo. Posebej izpostavljene so ciljne skupine uporabnikov z Univerz in uporabnikov s področja znanstvenoraziskovalne de- javnosti. Pomembno je izobraževanje uporabnikov za uporabo informacijskih virov in stalno javno predstavljanje bogate nacionalne pisne kulturne dediščine. Pot oziroma orodje za doseganje omenjenih strateških ciljev so tudi virtualne razstave, ki spodbu- jajo uporabnike, da se informirajo o posameznem digitaliziranem predmetu. Ob tem opravljajo virtualne razstave tudi izobraževalno vlogo, ki postaja enako pomembna promocijski.

Slikovno gradivo, ki so ga v NUK-u do sedaj predstavili v obliki virtualnih razstav, se deli na tisto, ki ima umetniško vrednost ter tisto z dokumentarno vrednostjo. Če izvzame- mo cikel fotografij Frana Krašovca, predstavljeno gradivo iz enote Posebnih zbirk naj- pogosteje dokumentira posamezni dogodek, življenje posameznika, razvoj mesta sko- zi čas, ljudske običaje ipd. Tako razstava Ateljejski fotografi na Slovenskem (1859-1919) dokumentira fotografsko zapuščino ateljejskih fotografov, ki so delovali v omenjenem obdobju na slovenskem etničnem ozemlju. Fotografije barona Codellija pa dokumen- tirajo postavitev radiotelegrafske postaje v Togu.

Dokumentarno vrednost imajo tudi fotografije Viljema Helferja, zbrane pod naslovom Popotresna Ljubljana 1895: fotografije Wilhema (Viljema) Helferja. Fotografije dokumen- tirajo stavbe in življenje prebivalcev mesta Ljubljane, ki se je odvijalo na ulicah in trgih Ljubljane po potresu, ki je prizadel mesto v noči s 14. na 15. april leta 1895, z jakostjo med osmo in deveto stopnjo potresne lestvice po Mercalli-Cancani-Siebergu. Fotogra- fije so nastale na predlog Ivana Hribarja, takratnega člana občinskega sveta in poslanca kranjskega deželnega zbora ter poznejšega dolgoletnega ljubljanskega župana, ki je objavil javni razpis, s katerim je pozval fotografe, da dokumentirajo hiše, določene za rušenje. Nastala sta dva albuma: album sedeminštiridesetih fotografij velikega formata (30 x 40 cm na kartonu 44 x 55 cm) z dvojezičnimi podnaslovi – lokacijami fotografiranih stavb – in serija enainštiridesetih fotografij kabinetnega formata (15 x 10,5 cm na karto- nu 16,5 x 10,5 cm). Oba albuma sta dandanes predstavljena v obliki virtualnih razstav.¹⁸

17 Glej http://www.nuk.uni-lj.si/nuk1.asp?id=147086733

18 Glej http://www.nuk.uni-lj.si/razstave/47905792/potres.html in http://www.nuk.uni-lj.si/razstave/47581 440/potres.html

Odmevnost obeh zgoraj omenjenih virtualnih razstav in njuno dokumentarno vre- dnost potrjujejo tudi podatki o povečanem povpraševanju po tem objavljenem digi- talno dostopnem gradivu na mednarodni ravni. Tako beležimo od časa, ko sta albuma postavljena na portal dLib.si obiske uporabnikov iz Avstrije, Japonske, itd., ki jih foto- grafije zanimajo z različnih vidikov: od seizmoloških zgodovinskih podatkov do psiho- loških učinkov potresa na življenje ljudi po potresu.

4 Postavitev virtualnih razstav

Postavitev virtualne razstave je timsko delo. Naloge pri pripravi razstave se razdelijo med:¹⁹ kuratorja, ki je zadolžen za izbor gradiva in za postavitev digitaliziranega gra- diva v prostor; fotografa, ki gradivo digitalizira; katalogizatorja, ki obdela bibliograf- ske podatke o gradivu ter pisca besedil, ki opiše in interpretira posamezen objekt. V skupino sodelavcev še sodijo: pisatelj, arhivar, grafični oblikovalec, multimedijski stro- kovnjak ter uredniški odbor, ki pripomore k uravnoteženi in učinkovitejši predstavitvi razstav. Končne uporabnike pa sestavljajo različne interesne skupine: otroci in odrasli, študentje in profesorji, akademiki in raziskovalci, turisti, splošna javnost in strokovnjaki (arhivarji, knjižničarji in informacijski profesionalci) (Foo, 2007).

Do leta 2011 so se s postavitvijo virtualnih razstav v NUK ukvarjali večinoma grafični oblikovalci klasičnih razstav, ki so imeli v pogodbe pogosto vključeno še izdelavo vir- tualnih razstav.

Od leta 2011 dalje večino virtualnih razstav v NUK pripravijo zaposleni: zaposleni v Enoti posebnih zbirk in Enoti za razvoj in upravljanje digitalne knjižnice. Tak način priprave je cenejši, hitrejši in enostavnejši. Pri pripravi virtualnih razstav se večinoma uporabljajo prosto dostopni programi in pa programi, ki so že del licenčno kupljene programske opreme – za pripravo virtualnih razstav ni bilo treba kupovati ne program- ske, ne strojne opreme. Enostavna uporaba programske opreme omogoča avtorjem virtualnih razstav hitro in enostavno postavitev razstave na splet, ne da bi pri tem po- trebovali posebna oz. specialna programerska znanja. Digitalizirano gradivo različnih datotečnih formatov (TIFF, JPG, JPEG2000, PNG) se s pomočjo prosto dostopnih in plačljivih programov (npr. IrfanView, Microsoft PowerPoint 2010) prilagodi in pripravi za objavo. Izbrana programska oprema je enostavna za uporabo, virtualna razstava kot končni produkt uporabe te programske opreme, je prijazna uporabniku. Za obdela- vo slikovnih datotek se uporablja program IrfanView, ki je prostodostopen na spletu,

19 Povzeto po Patelu [et al.], 2005.

kakovosten in enostaven za uporabo. Slikovne datoteke se s programom IrfanView²⁰ preformatirajo v format JPG, če je to potrebno, in spremenijo resolucijo na 120 dpi.

Nižja resolucija slikovnih datotek je potrebna in zaželena zaradi zaščite pred nedovo- ljenim kopiranjem in komercialno uporabo slikovnega gradiva ter prijaznejšega dosto- panja in pregledovanja virtualnih razstav prek spleta za končne uporabnike. Sočasno se vse datoteke poenotijo na enotno velikost. S poenotenjem velikosti se doseže eno- tno oblikovanje datotek in s tem večji estetski učinek.

Tako pripravljene datoteke se uvozijo kot album v program Microsoft PowerPoint 2010.

Ena od funkcij tega programa je tudi ustvarjanje albuma slikovnih datotek. Na tak na- čin se z enim korakom ustvari Microsoft PowerPoint 2010 datoteko s poljubnim števi- lom diapozitivov. Posamezne slikovne datoteke, ki se jih uvozi v album, se oblikuje, dopolnjuje z besedilom, razvršča itd. kot diapozitive programa Microsoft PowerPoint 2010. Pri tem se lahko uporablja vse razpoložljive funkcije programa brez omejitev.

Slika 4: Uvoz datoteke v Microsoft PowerPoint 2010

Slikovno gradivo se nato oblikuje – izbere se ozadje, pisava ali morebitne druge do- datke. V album se lahko dodajo tudi novi diapozitivi, kamor se vstavijo želena besedi- la. Po končanem oblikovanju in dodajanju besedil se diapozitivi shranijo kot datoteke formata JPG.

20 Glej http://www.irfanview.net/

Slika 5: Diapozitive shranijo kot datoteke formata jpg

Datoteke so samodejno poimenovane z diapozitiv1, diapozitiv2 … S pomočjo pro- grama IrfanView se jih preimenuje z 4 mestno številko (npr. 0001, 0002). Tako poime- novanje je potrebno zaradi pravilnega razvrščanja oz. zaporedja datotek pri uvozu v program Cooliris.²¹ Pri 4 mestnem številčnem poimenovanju se vrstni red diapozitivov razstave ne spremeni. V programu Cooliris oblikujemo spletni prikaz slikovnega gradi- va; prav tako pa omogoča samo spletno prikazovanje le-tega. Ta program ponuja raz- lične možnosti za oblikovanje virtualne razstave in prikaz le-te prek t. i. 3 D zidu. Končni rezultat se nato objavi na spletu, in sicer na portalu dlLb.si²² in na spletni strani NUK.²³ Portal dLib.si je prosto dostopen vsem uporabnikom, prav tako tudi spletna stran NUK.

Primer objavljene virtualne razstave na portalu dLib.si je npr. Togo: izgradnja radiotele- grafske postaje v Kamini.²⁴

5 zaključek

Opisane virtualne razstave NUK so rezultat sodelovanja zaposlenih v dveh enotah knjižnice, Enote posebnih zbirk in Enote za razvoj in upravljanje digitalne knjižnice.

Predstavljajo cenovno sprejemljivo in z vidika uporabe programskih orodij preprosto predstavitev zakladov nacionalne knjižnice, ki z objavo na spletu zaživijo in obogatijo znanje uporabnikov njihovih storitev. Pomembna je njihova promocijska in izobraže- valna vloga. V času vedno hitreje razvijajoče se informacijske multimedijske tehnolo- gije bi predvsem izobraževalna vloga morala biti v prihodnje skrbno načrtovana in dosledno izvajana v okviru že zastavljenih strateških ciljih knjižnice.

21 Glej http://www.cooliris.com/desktop/

22 Glej http://www.dlib.si/menu/razstave

23 Glej http://www.nuk.uni-lj.si/nuk4.asp?id=480299013

24 Glej http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:WEB-8CDOCBWE

Na koncu izpostavimo še razloge, ki govorijo v prid postavitve virtualnih razstav in razloge proti. Med prednosti štejemo:

• prikaz zakladov knjižnice čim širši javnosti ter s tem promocija knjižnice (deteritorializacija),

• dodajanje učnih in izobraževalnih komponent, ki razširi izobraževalno vlogo institucije,

• enostavno dodajanje novih objektov ali storitev,

• enostavno posodabljanje razstave v oblikovnem in tehničnem smislu,

• dodajanje večmedijskih zapisov v obliki besedila, slike, avdio ali video,

• dodajanje prevodov besedil in

• preprečitev tveganja dodatnih poškodb na starejšem gradivu, kljub priložnost, da uporabniki gradivo vidijo.

In kaj so slabosti virtualnih razstav?

• nemožnost videti originalno gradivo ter

• nemožnost približati se originalu.

S pripravami in objavami virtualnih razstav v NUK se bodo zaposleni ukvarjali tudi v prihodnje, saj je prednosti bistveno več kot slabosti, kar je dovolj velika vzpodbuda za nadaljevanje dela.

Navedeni viri

Foo, S. (2008). Online Virtual Exhibitions: Concepts and Design Considerations. DESIDOC. Journal of Library & Information Technology, 28(4), str. 22–34.

Lenarčič, B. (2007). Koncept skupnosti v informatični družbi. Annales; Ser. Hist. Sociol. 17(2), str. 415–428.

Letno poročilo 2011. Pridobljeno 25. maja 2012 s spletne strani: http://www.nuk.uni-lj.si/

dokumenti/2012/POSLOVNO_POROCILO_NUK_2011.pdf

Patel, M. [et al.] (2005). Metadata requirements for digital museums environment. International Journal of Digital Libraries, 5, str. 179–92.

Silver, D. (1997). Interfacing American culture: The perils and potentials of virtual exhibitions.

American Quarterly, 49(4), str. 825–50.

Spletne povezave

Ateljejski fotografi na slovenskem (1859–1919). Pridobljeno 26. junija 2012 s spletne strani: http://

www.nuk.uni-lj.si/razstave/fotografi-slo/fotografi-slo.html

Brižinski spomeniki. Pridobljeno 26. junija 2012 s spletne strani: http://www.nuk.uni-lj.si/nuk1.

asp?id=251568239

Cooliris. Pridobljeno 26. junija 2012 s spletne strani: http://www.cooliris.com/desktop/

Digitalna knjižnica Slovenije. Pridobljeno 26. junija 2012 s spletne strani: http://www.dlib.si/

menu/razstave

Digitalne zbirke na portalu KAMRA. Pridobljeno 20. septembra 2012 s spletne strani: http://www.

kamra.si/Default.aspx?module=2

Europeana. Pridobljeno 20. septembra 2012 s spletne strani: http://exhibitions.europeana.eu/

Fotografije Frana Krašovca (iz cikla Štirje letni časi). Pridobljeno 26. junija 2012 s spletne strani:

http://www.dlib.si/menu/razstave

IrfanView. Pridobljeno 20. septembra 2012 s spletne strani: http://www.irfanview.net/

Library and Archival Exhibitions on the Web. Pridobljeno dne 20. septembra 2012 s spletne strani:

http://www.sil.si.edu/SILPublications/Online-Exhibitions/

Narodna in univerzitetna knjižnica. Pridobljeno 26. junija 2012 s spletne strani: http://www.nuk.

uni-lj.si/nuk4.asp?id=480299013

Popotresna Ljubljana 1895, fotografije Wilhelma Helferja, album velikega formata. Pridobljeno 26. junija 2012 s spletne strani: http://www.nuk.uni-lj.si/razstave/47905792/potres.html Popotresna Ljubljana 1895, fotografije Wilhelma Helferja, fotografije kabinetnega formata.

Pridobljeno 26. junija 2012 s spletne strani: http://www.nuk.uni-lj.si/razstave/47581440/

potres.html

Spletne razstave Slovenskega etnografskega muzeja. Pridobljeno 20. septembra 2012 s spletne strani: http://www.etno-muzej.si/sl/spletne

Temeljni strateški cilji knjižnice za obdobje 2010-2013. Pridobljeno 20. septembra 2012 s spletne strani: http://www.nuk.uni-lj.si/nuk1.asp?id=147086733

Togo: izgradnja radiotelegrafske postaje v kamini. Pridobljeno 30. junija 2012 spletne strani:

http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:WEB-8CDOCBWE

Vabilo na razstavo Gorski turizem/Mountain Tourism. Pridobljeno 20. septembra 2012 s spletne strani: http://www.nuk.uni-lj.si/nuk4.asp?id=426456850

V belini še belejša tiha svečka. Pridobljeno 26. junija 2012 s spletne strani: http://www.dlib.si/

razstave/0001/index.html

Virtualne razstave na portalu Sistory. Pridobljeno 20. septembra 2012 s spletne strani: http://

www.sistory.si/publikacije/?menu=125

Virtualne razstave Narodnega muzeja Slovenije. Pridobljeno 20. septembra 2012 s spletne strani:

http://www.digitalna-knjiznica.si/nms/

Zakaj bi še gospodinja ne imela počitnic?. Pridobljeno 26. junija 2012 s spletne strani: http://www.

dlib.si/razstave/0002/index.html

mag. Irena eiselt

Narodna in univerzitetna knjižnica, Turjaška 1, 1000 Ljubljana e-pošta: irena.eiselt@nuk.uni-lj.si

Helena Janežič

Narodna in univerzitetna knjižnica, Turjaška 1, 1000 Ljubljana e-pošta: helena.janezic@nuk.uni-lj.si

Mojca Šavnik

Narodna in univerzitetna knjižnica, Turjaška 1, 1000 Ljubljana e-pošta: mojca.savnik@nuk.uni-lj.si