Po dobi kanonov: pisanje na steni
(Oblike in norme umetnosti v muzejih)1. O b staja o č itn a resnica: estetik a k o t avto n o m n o p olje razpravljanja je p ovezana z objavo B aum gartnovega d ela Aesthetica, izvor o dkritja estetske p e r
cep cije p a la h k o sled im o k b ritan sk im piscem osem n ajsteg a sto letja.1 V en
d a r p a tu in sedaj n i n iti p ro s to r niti čas za povzem anje različn ih teo re tsk ih k orakov te trad icije, ki se razteza o d Locka, A dam a S m itha in H u m a d o Leib
n iza in K an ta.2
N a sle d n ja o č itn a resn ica, k ije , m im o g red e, tudi re to rič n o bistvo tega diskurzivnega p olja, j e nezainteresiranost estetskega izkustva. S K antovim i d o b ro z n a n im i b e se d a m i, biti »brez vsakršnega interesa«, je p rav tako k lju čn a teo re tsk a n o rm a k o t j e o n a d ru g a n o rm a estetske sodbe, n a m re č univerzalnost.
M e d te m k o je n o rm a n e z a in te re sira n o sti v o strem n a sp ro tju z m o ra ln o pre- so d n o stjo , j e u n iv e rz a ln o st o k u sa in estetskega izkustva zgodovinska k ateg o rija,3 zgodovinski tra n sc e n d e n ta liz e m univerzalizm a p a je d el n o tra n je p ro tislovnosti n a še g a estetišk eg a izročila.
V e n d a r p a o b staja m o ž n a povezava m ed teorijo estetskeg a izkustva, n a
ravo tovrstn e s o d b e in m uzejskim razstavljanjem u m etn išk ih del. V z p o red n ic e so ja s n e : tako estetsk a s o d b a k o t m uzejska razstava tem eljita n a sim bol
n i in d o b e s e d n i d e k o n te k stu a liz a c iji in rek o n te k stu a liz aciji u m e tn išk e g a d ela. R ek o n tek stu alizac ija n akazuje, d a bo od stran itev d el iz njihovih izvor
n ih p o litič n ih , verskih in m o ra ln ih u p o ra b neizo g ib n o vodila k takšni u m e t
n o sti, ki b o »spočeta brez strasti, izvedena brez topline in gledana brez interesa«.4
1 W ladislaw Tatarkiew icz, History of Aesthetics, T he Hague: M outon, 1970; Paul Mattick, Jr. (u r.), Eighteenth Century Aesthetics and the Reconstruction o f Art, C am bridge: Cam
b rid g e U niversity Press, 1993.
2 Je ro m e Stolnitz, »O n th e O rig in o f A esthetic D isinterestedness«, Journal o f Aesthetics and Art Criticism, zv. 20, 1961, št. 2, str. 131-43. M.H. Abrams: »From Addison to Kant:
M o d e rn A esthitcs an d E xem plary Art«, v: Ralph C ohen (u r.), Studies in Eighteenth Century British Art and Aesthetics, Berkeley: University o f C alifornia Press, 1985; T h eo d o re A. Gracyk, »R ethinking H u m e ’s Standard of T aste«, Journal of Aesthetics and Art Criticism, zv. 52, 1994, št. 2, str. 169-183.
3 P ierre B o u rd ieu , »The H istorical Genesis of th e P ure Aesthetic«, v: The Rules of Art, C am bridge: Polity Press, 1996, str. 285-309.
4 Q u a tre m è re d e Q uincy, Considerations morales sur le destination des ouvrages de l’art (Pa
riz, 1815), Pariz: Fayard, 1985, nav. v: Paul Mattick, op. cit., str. 6.
Kar p o m e n i, d a sta p o d e Q uincyju re c e p c ija in in te rp re ta c ija d e la u m e tn o sti, k iju vzpostavi in u sm erja m uzejska postavitev, n ajb o ljša p ra k tič n a p o n a zoritev in p rim e r teo retsk ih zahtev »estetskega izkustva«.
2. M oja prva n alo g a zadeva u so d o zgodovinsk e in sociološke povezave m e d estetskim izkustvom in strateg ijo m u zejske postavitve. S eveda se tu n e n am erav am ukvarjati z izvorom m uzejev5 ali z zg o d o v in o z g o d n je g a o b d o b j a evropskega zbirateljstva,1’ pač p a se b o m o sre d o to č il n a d o b o m o d e rn e g a m uzeja, ki sovpada z desetletji »odkritja« estetsk eg a izkustva. Povezava m e d teoretsko in praktično, ali točneje, institucionalno platjo in terp re tacije in vzdr
ževanje u m e tn išk eg a d ela o ziro m a zbirk, sta p o d p ira la iste in te re se . O sam i
tev u m e tn išk ih del o d vsakdanjega življenja, iz n jih o v ih d ru ž b e n ih okvirov, je služila intereso m n espodbijane prevlade z a h o d n e g a k a n o n a .7 E stetiško p o lje razpravljanja, d iscip lin iran a p e rc e p c ija in ra z /p a rtik u la riz ira n o ra z u m e vanje u m e tn išk ih del so bili o m ejen i n a d e la u m e tn o s ti zn o tra j z a h o d n e g a k an o n a . Protislovje je jasno in potrebno: teoretično estetsko razumevanje in okus sta univerzalna, toda jnaksa tega pojma v stoletju visokega modernizma in kolonializ
ma je bila omejena na interpretacijo naše lastne evropske umetnosti. T ek stu aln o u n i
verzalna estetska s o d b a je v d ru ž b e n i stvarnosti m uzejske p ra k se p o sta la iz
je m e n p rim er: če raziskujem o klasifikacijo m uzejev, o d k rijem o , d a so glavna razlikovanja tista m e d » u m etnostjo« v e stetsk em p o m e n u izraza in vsem i
»drugim i«, ki segajo od k u ltu rn ih d o k u m e n to v nižjih ra zre d o v d o izdelkov n ee v ro p sk ih k u ltu r.8 Po za h o d n e m k a n o n u in p riče v an ju m u zejske klasifi
■’ Tony B ennett, The Birth of the Museum; history, theory, politics, L o n d o n & New York:
R outledge, 1995; Eliean H ooper-G reenhill, The Shaping o f Knowledge, L o n d o n in New York: R outledge, 1992.
11 O. Im pey in A. M acgregor (ur.), The Origins o f Museums, O xford: O x ford University Press, 1985; Susan M. Pierce, On Collecting. A n investigation into collecting in the Euro
pean tradition, L ondon and New York: R outledge, 1995.
7 Glede m etafizike in m oralnosti kanona n ajd em o v erjetno najboljši p rim e r pri H arol- d u Bloom u: »Vse, kar lahko zahodni k an o n n ek o m u p o n u d i, j e pravilna u p o ra b a njegove lastne sam ote, tiste sam ote, k atere k o n čn a o b lik a je človekovo lastno sooče
nje z njegovo lastno sm rtnostjo.« - H aro ld Bloom , »An Elegy fo r th e C anon«, The Western Canon, the Books and Schools o f the Ages, New York: P aperm ac, 1994, str. 30.
Prim, tudi Sally Price, Primitive Art in Civilized Places, C hicago in L ondon: T h e U niver
sity o f Chicago Press, 1985; Carol D uncan, Civilizing Rituals, inside public art museums, L ondon an d New York: Routledge, 1995.
8 T udi za muzejske strokovnjake devetnajstega stoletja so bila vsa ta n e o p a z n a vpraša
nja kot so zgodovina klasifikacije, ustvarjanje m eja m ed arheologijo, etnografijo in kronologija, dobe, obdobja ali ep o h a zelo občutljive tem e. V svojem p o m e m b n em in avtoritativnem spisu »M oderni muzeji«, W illiam H en ry Flow er izrazi svoje dvom e gle
de klasifikacije. (V članku prim erja dunajski N aturw issenschaft a n d K unsthistorisc- hes M useum z londonskim British M useum .) »Ne vem, če bi se našel p ro sto r zanje v
kacije d ev e tn a jste g a sto letja, sm o Evropejci, o d starih G rkov do d an d a n es, proizvajali umetniška dela, m e d te m ko so vse d ru g e k u ltu re p rip a d a le ali p o lju zg o dovine narav e ali - p o zn e je - k u ltu rn e an tro p o lo g ije. M uzejski sistem za d n je g a s to le tja je postal najboljši in stitu cio n aln i okvir in d iscip lin a rn a m e
to d a za o h ra n ja n je izjem n o sti evropskega visokega k u ltu rn e g a k a n o n a (d e lavski ra z re d in k m etje so s tega stališča p rip ad a li večnim drugim in njihove izdelke j e razlag alo n a ro d o p isje ). T e n edotakljive institucije k a n o n a so bile najboljši dokaz, d a j e b ila evropska p o litičn a prevlada n a d svetom zgodovin
sko upravičena. Ce nihče razen nas ni proizvedel umetniški del, p o te m je n aša kul
tu ra m o ra la biti izjem na; in k olonializem je v e d n o p o treb o v a l d o b ro p oz
n a n i »civilizacijski« a r g u m e n t. K ot s e j e v e d n o zno va izk azalo , sta bili m a šin e rija m u zejsk eg a sistem a in klasifikacijska m e to d a najboljše in najko- ristejše vzgojno oro žje za p o učevanje m nožic o n ujno sti razlikovanj m ed kul
tu ra m i, ra z re d i in sp o lo m a. L o k aln e k u ltu re N eevropejcev so p og osto p ri
p ad a le m u zejem zgodovine narave, posledica ce sarje bila, d a sta darvinistični d u h in o č itn o p rilašča n je evolucije postala del stru k tu r d o m inacije. E vrop
ska u m e tn o s t in visoka k u ltu ra sta p rip a d a la »Kulturi«, p re o s ta n e k sveta p a
»Naravi«. Mi sm o p redstavljali Svetovno zgodovino in D u h a Svetovne zgo
do v in e, »oni« p a so se poskušali dvigniti iz N arave v civiliziranost. K ategori
j a in p e rc e p c ija in d iv id u a ln o sti sta p rip ad a li z a h o d n e m u k a n o n u . M edtem ko sta b ila v zbirkah, ki predstavljajo za h o d n o u m etn o st, im e slikarja k o t tudi to č n o d a tira n je d el razstavne postavitve, n ajd em o v »prim itivnih od delk ih « d ru g a č n o p o litik o postavitve in klasifikacije.
m uzeju um etn o sti, vsekakor p a j e njihova sedanja lokacija neu strezn a in težko je razum eti, zakaj bi m o rala perujska m um ija najti svoje m esto v stavbi, k ije u ra d n o posvečena zgodovini narave, m edtem ko so ohranjeni ostanki starih Egipčanov obrav
navani kot u m etn išk a dela.« - W illiam H enry Flower, »M odern Museums«, Essays on Museums and other Subjects connected with Natural History, L ondon: M acmillan & Co.
Ltd., 1898, str. 44-45 (re p rin t L ondon: R o u tled g e /T h o em m es Press, 1996). P ro b lem, ki g a je načel Fowler, se znova pojavi v monografiji Davida M urraya glede zgodo
vine m uzejev, kjer skuša avtor razlikovati m ed različnimi izvori zbirk. Prim. David M urray, Museums and their History and their Use, zv. I-II, Glasgow: Jam es M acLehose and Sons, 1904 (re p rin t L o ndon: R o u tled g e /T h o em m es Press, 1996).
Z m o tn o st klasifikacije in povezava m ed vlogo vizualnosti in znanja nam zveni zelo znano. Prim . A rth u r D anto, »Artifact and Art«, ART/Artifact: African Art in Contempo
rary Collections (New York: C e n te r for African Art, 1989) in njegovo kritično razčlem bo; Larry S h in er, »‘Prim itive Fakes’, ‘T ourist A rt’ an d the Ideology o f Authenticity«, Journal of Aeshetics and Art Criticism, zv. 52, 1994, št. 2, str. 225-235; Shelly E rrington, The Death of Authentic Primitive Art and Other Tales o f Progress, Berkeley in L ondon:
U niversity o f C alifornia Press, 1998; Susan M. Pearce (ur.), Interpreting Objects and Collections, L o n d o n an d New York: Routledge, 1994; Ami H en d e rso n and A d rien n e L. K aeppler, Exhibiting Dilemmas, Issues of Representation at the Smithsonian, W ashing
ton in L o n d o n : S m ithsonian Institution Press, 1995.
M ed p o zn im a osem najstim in d evetnajstim sto leÿ em j e b ila ta zelo izde
lan a m e to d a za o h ran itev en k ratn o sti z a h o d n e g a k a n o n a povsem uspešn a.
T eo retsk a klasifikacija in p ra k tič n a institu cionalizacija sta dve plati istega k o vanca. T a dvojnost j e služila za zakrivanje čistih n eo m ad e žev a n ih ig er m oči.
Sir J o h n L ub bock je n a p rim e r povedal to zelo naravnost, k o je govoril o m u zejih, ki d a so »m nogo cenejši k o t je č e « .9 K o lo n ialn a p ercep c ija j e razlagala m uzeje k o t priljubljene institucije razsvetljenstva, kjer se ljudje »od zunaj« lah ko naučijo razum evanja u m etniških del, ki g a je izum il in obvladoval sre d n ji razred. Posledica te g a je bila, d a so v d ru ž b e n i stvarnosti in stitu c io n a ln a m e
rila, to je m uzejske klasifikacije, p ostala najboljši v aru h i esencializm a. N o rm a tivnost u m etn o sti j e zahtevala te k s tu a ln e /te o re ts k e a rg u m e n te in h kra tin ed - v o u m n o , visoko o rg a n iz ira n o in d o b ro ra z širje n o lju dsk o zn a n je , ki so ga n u d ili m uzeji v im e n u p ra k tič n e a n tro p o lo g ije .10
3. Ni dolgo tega, kar sm o videli številne poskuse p rek lasificiran ja m uzej
ske razstavne postavitve in vrste zbirk, p o d e d o v a n ih iz d evetn ajstega stoletja.
Sam oraziskovanje in sam okritika sta seveda povezani z rojevajočim se d u h o m m ultikulturalizm a, p o stm o d ern izm a te r p ro p a d o m m o d e rn e zavesti. K ritika m o d ern o sti in n eu sp e h i kolonializm a so prip eljali d o h u d e k ritike m uzejske in u m e tn o stn o galerijske p rak se.11 N ap ad i n a m uzejske klasifikacije, n e n e h n a re in te rp re ta c ija zbirk in preoblikov anje m eja m e d različnim i im periji p e r
cepcije so n e n e h n o odražali krizo sam ozaved anja z a h o d n ih m uzejev. K ritika m uzejske prakse dejansko p o m en i raziskovanje teo retsk ih polj razpravljanja.
Razprave o politiki razporeditve eksponatov,12 o b likah m uzejev in m erilih raz
stavljanja: ta zelo bo g ata in k o m b in ira n a kritika postavlja n aše izvorno vpra- 9 Sir Jo h n Lubbock: »Kako m nogo bolje j e po rab iti naš d e n a r za m uzeje, knjižnice in um etniške galerije kot za zapore.« Nav. v: T h o m a s G reenw ood, M u seum s a n d A r t G al
leries,L ondon: Sim pkin, M arshall & Co., 1888, str. 419.
10 Paul Rabinow, French M odem , Norms a n d Forms o f the Social E nviron m ent,C am bridge, Mass.: M IT Press, 1989.
11 Ena od najpom em bnejših razpravje bila in te rp re ta c ija razstave v newyorškem M uze
j u m o d e rn e um etnosti (MoMA) »Primitivizem« (1984). Prim . »Prim itivism « in th e 2 0 th Century Art, A ffinity o f the Tribal a n d the M odem ,ur. W illiam R ubin, New York: M useum o f M odern Art, 1984. S stalilšča m uzejskega in galerijskega sistem a sta bili razstava in k ritična literatura, ki ji j e sledila, po m ojem m n e n ju p re lo m n ic a v zgodovini m o d e r
nosti. Prim . Thom as McEvilley, »Doctor, Lawyer, In d ia n Chief«, v A r t a n d Otherness, Crisis in C ultural Identity,D ocum entext, M cP herson a n d C om pany 1992; Ja m es Clif
ford, »Histories o f the Tribal an d the M odern«, Predicam ent o f Culture. Tw entieth Cen
tury Ethnography, Literature a n d Art,C am bridge, Mass.: H arvard University Press, 1988.
12 Lynne Cooke in P eter W olled (ur.), Visual D isplay, Culture Beyond Appearances,Seattle:
Bay Press, 1995; S haron M cDonald, The P olitics o f D isplay, M useum s, Science, Culture, L ondon in New York: R outledge, 1998.
sanje - n o rm ativ n o st u m e tn o sti - v novo luč. Č eprav n e b o m poskušal pokriti c e lo tn e g a polja, bi tu vseeno ra d om enil nekaj posebej p o m e m b n ih vidikov in posledic te p o s tm o d e rn e sam okritike. Za ponazoritve sem izbral tiste vidi
ke teg a polja, ki kažejo n a n ed av n o u m etniško dejavnost, ki d em o n strira to zavest. Moj dejanski n a m e n v tem čla n k u je izpostaviti tiste um etnike, ki p re d stavljajo to zavest sam okritike: ra d bi om enil um etniška dela, ki v bistvu anali
zirajo v prašan ja in krizo n orm ativnosti um etnosti. T o d a p re d e n se posvetim so d o b n im u m e tn išk im odzivom , p reglejm o odzive m uzeologije.
3.1. N a stra n i teo rije sm o priče izum u in zavesti o »novi m uzeologiji«,13 ki s e j e p rič e la v p o z n ih o se m d e se tih letih. T a teo re tsk a novost in »m eh ko g ibanje« sta b ila p o v ezan a z d ejansko krizo m uzejskega upravljanja. V o sem d e se tih j e p o sta lo ja s n o , d a so klasične in lo čen e fu nk cije m uzejev - p ro u čevanje, vzgoja in zabava - b ile p o m ešan e . P edagoški etos j e razp ad el s p re k in itv ijo tr a d ic ije in iz g in o tje m v e lja v n o sti z a h o d n e g a k a n o n a . N ova m u z e o lo g ija je p o n u ja la nov p o g led n a sam muzej: kritiki m uzeologije so del
n o n ap a d ali te d a n jo dejan sk o politiko razstavljanja in klasifikacije, d eln o p a so se odzivali n a o h ra n ja n je in vzdrževanje muzejev, ne d a bi rad ikalno prein- te rp re tira li njih ovo vlogo v p o stm o d e rn e m d ru ž b en em in d u h o v n em okolju.
3.2. K riza m u zeo lo g ije in m uzejev ni b ila neo d v isn a o d širše krize te h n o lo g ije sk u p in sk ih sp o m in o v .14 V luči te širše krize ali v senci so m rak a zgo
dovinske zavesti, je o b ičajn o in ustaljeno delovanje m uzeologije p ostalo sko
raj a b s u rd n o in p re tira n o naivno. V n o rm a ln ih p o go jih se m u zeolog ije ni dalo zamišljati b re z p o p o ln e g a zaupanja v zgodovinsko k on tin u iteto . K ritično p o n o v n o p re u č e v a n je v ladajočih oblik skupinskega sp o m in a j e včasih rezu l
tiralo v krizi m uzejske dejavnosti. Klasifikacijske in zbiralske strategije so se izkazale za p re v eč p ra z n e in b rez p o m en a, za preveč ab stra k tn e in preveč u sm e rje n e n a m oč. N ova m u zeo lo g ijaje p o n u jala novo zvrst teorem ov za zbi
ra n je , klasifikacijo, vizualno razstavno predstavitev, m uzejsko ped ag o g ik o in n a z a d n je , č e p rav n e n ajm an j p o m e m b n o , p o n u d ila je novo p o g o d b o z m ul- tik u ltru ra ln im svetom , v k a te re m j e bila evropska tra d ic io n a ln a p ercep c ija le e n a izm ed m n o g ih . N ova m uzeologija s e je o d re k la p o jm u p o se b n e viso
ke k u ltu re in klasičnih u m e tn o sti, v zam eno za izgubo izjem nosti p a s e je p ri
čela nova in o b e ta v n a izm enjava m e d u m etn o stjo in a n tro p o lo g ijo .15 13 P ete r V ergo (u r.), The New Museology, L ondon: R eaktion Books, 1991.
14 A ndreas H uyssen, Twilight Memories: Marking Time in a Culture o f Amnesia, L ondon in New York: R outledge, 1995; M. C hristine Boyer, The City of Collective Memory, Its Histo
rical Imagery and Architectural Entertainments, Cam bridge, Mass.: MIT Press, 1996; P ier
re N o ra (u r.), Realms of Memory, The Construction of the French Past, New York: C olum bia U niversity Press, 1997.
15 Naj navedem le nekaj razstav, n a katere j e vplivala nova muzeologija: Je an -H u b e rt M artin, »M agiciens de la terre«, Pariz: Musée N ational d ’art m oderne, C entre Geor-
3.3. K riž a še n i izognila a rh ite k tu ri m uzejev. P o d e d o v a n o a r h ite k tu r n o izročilo iz devetnajstega sto le tja je b ilo n e d v o u m n o : n eo k lasic iz em je bil i n j e ostal vladajoči m o d el. Muzej j e p o sn e m a l grški tem pelj: nakazoval je , d a zbirke te posode p rip a d a jo Svetovni zgodovini. P o sn e te k sta ro d a v n ih m o delov je n u d il zagotovilo zbiralcem , u m e tn ik o m in obiskovalcem : v sak je bil n a svojem najboljšem m estu. N akazovanja re d a in sloga m uzejev so p o sta la jasn a: živa in veljavna izročila teh stavb in njih o v e re k la m n e te h n o lo g ije so postala zelo p o d o b n a slogu b an č n ih in b o rz n ih stavb. O b e zvrsti stavb sta vse
bovali m a te ria ln e v re d n o te in obljubljali, d a j i h b o sta v eč n o o h ra n ja li v n a j
višji obliki in najboljšem stanju. A rh ite k tu rn a p o d o b n o st in stru k tu ra ln e vzpo
re d n ic e te h u sta n o v n iso b ile n a k lju č n e : b a n č n e in b o rz n e stav b e n e le re k la m irajo m oč d e n a rja in n e sm rtn o st k ap italizm a, p ač p a so v re sn ic i za
gotovila re d a . T o je tako k o t L ub b o ck o v a rg u m e n t: c e n e je je , d a m n o žice p rip rav im o d o tega, d a sp rejm ejo m oč trg a in d e n a rja , k o t p a p lačevati je č e in d ru g e posto pke discipliniranja in kaznovanja. K akorkoli, klasicizem bi lah ko bil re k la m iran je m oči in bi lah k o p o m a g a l razložiti te u stan o v e k o t n e kaj, k ar je n a d dejanskim i vprašanji in krizam i d ru ž b e. Z godovinska d o je m a n ja a r h ite k tu rn ih sim bolov k ap italizm a in u m e tn o s ti izk azu jejo n a d v la d o m oči, n e p re k in je n a in n e n e h n a d ejav n o st m oči p a ja s n o p ok aže, d a j e u p o r nesm iseln. T o je bil vzrok, zaradi k a te re g a so a v a n tg a rd n a g ib a n ja v z ačetku teg a stoletja tako v e h e m e n tn o n a p a d la m uzeje.
T o d a v d ru g i polovici našega sto le tja sm o p rič e n o v e m u in b o g a te m u valu m uzejske a rh ite k tu re .11’ Bistvena sestavina te nove a rh ite k tu re - k ije p o vsod p o v ezana z gospodarskim p re o b lik o v a n je m m e st in regij —je n a p a d a l
n a n ad v lad a stavbe n a d zbirko. Izg inile so tra jn e p o v ršin e in n a m e r n a nev
tralnost. Vse nove stavbe kažejo različne vrste estetsk ih razlag in izročil, to d a vse n ek ak o odražajo krizo holizm a- odgovorov na krizo reprezentacije in muzeolo
gije ne nudijo umetnostni zgodovinarji in kustosi, pač p a arhitekture teh stavb. Re- z u lta tje zelo spek tak u laren : nova m u zejsk a a r h ite k tu r a je b ila e d e n n a jp o m e m b n e jših k u ltu rn ih znakov z a d n jih d e s e tle tij. N ovi m u zeji so p o s ta la ges P om pidou, 1989; Kirk V arnedoe in A dam G opnik, »H igh an d Low, M o d e rn A rt and P o p u lar Culture«, M useum of M odern A rt, New York, 1990; T om Hill in R ichard W. Hill Sr. (ur.), Creation’s Journey, Native American Identity and Belief, W ashington in L ondon: S m ithsonian Institution Press, 1994.
w J. M. M on tan er - J. Oliveras, The Museums o f the Last Generation, S tu ttg a rt/Z ü ric h : Karl K ram er Verlag, 1987; A ndreas Papadakis, A New Spirit in Architecture, L o n d o n : Academy Editions, 1991; Jam es Stirling, Die Neue Staatgalerie Stuttgart, S tuttgart: V er
lag G erd Hatje, 1984; F rank O. Gehry, Guggenheim Museum Bilbao, S olom on G u g g en heim F ou n d atio n , 1997; New Architecture/N eue Architektur Berlin 1990/2000, Berlin:
Jovis V erlagsbüro, 1997; le moniteur architecture amc, Pariz: H ors serie, F rance m usées recents, new museums, 1999.
p rilju b lje n a te m a revij, a rh ite k ti so postali zvezde in stavbe so v k ljučene v za
b aviščne p rire d itv e u rb a n ih prostorov. O d N em čije d o F rancije j e n astalo sto tin e in s to tin e no v ih m uzejev: to so doslej n ik d ar v id en e stilske m o d n e p rire d itv e novih mega in gigacentrov. G etty v Los A ngelesu in G u g g e n h eim v B ilbau n ista več o b ič a jn a m uzeja, pač pa d ela h ip erak tiv n o sti postzgodovin- ske in d u strije kiča. T e stavbe so bližje d u h u D o n ald a T ru m p a , d u h u Semnja ničevosti k o t p a d ed išč in i » N a p red k a, R eda in H olizm a zgodovinske re p re zentacije«. T o d a v e d n o večji d el vzgojno-zabavnih in k o m e rc ia ln ih funkcij kaže, d a ta n o va m o d a n i sp o so b n a rešiti krize, lahko j o le zakrije. N arašča
joči k o m erc ializ em m uzejev in m an jšan je razdalje m e d n jim i in zabaviščni
m i p a rk i sku šata zakriti n e re z re še n o krizo, n eo d g o v o rje n a vprašanja in ve
ljavne izzive. M uzeji so ostali stražarji — včasih praznih - norm in oblik, so zadnja in zelo priljubljena »Institucija« konserviranja tradicije in reklamiranja Reda. Toda m ultikulturnim izziv in relativizem sta dokončno spodkopala tradicijo. V bistvu nova m u zeo lo g ija n i le nova in te le k tu a ln a m oda, tem več glasnik novih pojm ov in novih teo re tsk ih razlag d o b e p o stk u ltu rn e h iera rh ije, ko m uzeji niso več us
tanove, ki se j i h n e d o ta k n e jo zahteve m u ltik u ltu ralizm a in n astajajoča m e
njava m e d u m e tn o stjo in an tro p o lo g ijo , kategorije m ig ra c ije /h ib rid n o s ti in k ritik e idej R azu m a, N a p re d k a , H istoricizm a v dobi so m rak a zgodovinske
g a s p o m in a .17
4. V p re o s ta n k u teg a eseja b o m poskusil in te rp re tira ti nekaj u m e tn iš
kih del, ki so p o v ez an a z re p re z e n ta c ijo tradicionalizm a, sedanjim stanjem m uzejev in s se d a n jo situacijo tehnologij kolektivne zavesti.
T e o re tsk o vzeto lah k o u m etn išk a d ela klasificiram o s stališča estetsk e
ga sam ozavedanja, o z iro m a s stališča avtonom ije um etn o sti. O bstajajo u m e t
nišk a dela, ki se, n arav n o , n e sklicujejo n a svoj lastni ra z re d in obstajajo ko t p o s e b n a u m e tn iš k a dela. P redstavljen a so ko t p rim eri a v to n o m n e u m e tn o sti in v tem p rim e rih sta p o litik a razstavljanja in okvir n jih ov e in te re p re ta c i- je ja s n a in očitna. T o p o m e n i, d a ni povezave m ed okvirom , razstavo in u m e t
n iškim d elo m : m e ja m e d ok o ljem in um etniškim d elo m je jasn a. O bstaja pa tu d i večje število u m e tn išk ih del, ki n e odražajo lastne klasifikacije. T a so da- 17 K ritika m o d e rn o sti kot epistem ološke oblike je poseben občutljiva v prim eru m uze
jev, ki so p ar excellence reprezentacije strateškega zavezništva med klasifikacijo in ustvarja
njem družbenega pomena. Prim . H om i K. Bhabha, »Articulating th e Archaic. Cultural difference a n d colonial nonsense«, v: The Location o f the Culture, L ondon in New York:
R outledge, 1994, str. 123-139; prim . A ndreas Huyssen: »Seveda imajo m nogi m uzeji še vedno težave s p rilagajanjem svoji novi vlogi kot k u lturni posredniki v okolju, v katerem se zahteve p o m ultikulturalizm u in dejanskostim m igracije in dem ografije zaradi etn ičn ih sporov, k u ltu rn e g a rasizma in splošnih ponovnih pojavov nacionaliz
m a in ksenofobije v edno bolj prem eščajo.« Ibid., str. 35.
nés d a n a n a o gled ko t u m e tn išk a dela, a ta klasifikacija in n jih o v a v izu aln a razstavitev sta n eodvisna o d izvornega n a m e n a . (S eved a o b sta ja ta m e d tem i u m etn išk im i deli dva različna ra zre d a. So u m e tn išk a d ela, ki so d a n e s p r e d stavljena k o t d ela u m e tn o sti in se ta klasifikacija sk lad a z n jih o v im izvo rnim n a m e n o m . V e n d a r p a je v m uzejih veliko u m e tn išk ih d el, ki so b ila u stv arje
n a p re d d o b o izum a neo d v isn e in a v to n o m n e u m e tn o sti, p re d m uzealizaci- j o vsake m o žn e zbirke. T o so p re d m e ti, ki so postali » u m e tn in e « za rad i na- m e r n o s ti u m e t n o s tn e z g o d o v in e in n jih o v a k la s ifik a c ija in v iz u a ln a predstavitev sta sledili tej in te rp re ta c iji. A t o j e n e k a d ru g a p o t v g o z d u kla
sifikacij, ki bi nas o d p eljala p re d a le č .)
O b staja pa m ajh en ra z re d u m e tn iš k ih d el - t o j e ra z re d , ki g a im e n u je m samoreferenčni razred umetniških del —, ki n iso n e v tra ln a ali in d ife re n tn a
d o svojega ra zre d a. T o so u m etn išk a d ela, ki se re fe rira jo n a svojo razstavn o postavitev, n a svoje m esto v zbirkah. S a m o re fe re n c ia ln a »narava» j e bistvo tega ra zre d a. Bistvo te h u m etn išk ih d el j e u m e tn išk a refleksija v o d n o s u d o njih o v eg a in stitu c io n a ln e g a položaja, d o o k o lja v m ašin eriji m uzejsk e klasi
fikacije in m uzejskih postavitev. S a m o re fe re n c ia ln i ra z re d u m e tn išk ih d e lje izjem en s stališča e s e n c ia liz m a /in s titu c io n a liz m a .18 U d e ja n je n je sam o re fe- re n c ia ln e narave in stru k tu re refleksije n u d i zelo u stv arjaln o m e to d o za in te rp re ta c ijo k u ltu rn ih ustanov: z d ru g im i b ese d am i, t o j e ra z re d u m e tn iš k ih del, ki služijo kot o gled alo »realnosti«. D eln o klasični in predv sem n eoavan t- g a rd n i u m e tn ik i so dajali p re d n o s t s a m o re fe re n c ia ln e m u n a č in u m išljenja.
Zgodovinska refleksija a h isto ričn e g a p o jm a » u m etn o sti« in vseh »institucij«
um etniške industrije j e bila zelo u sp ešn a v n e n e h n i vojni proti muzejem in kano
nom in za njihovo zavzetje. O bstajajo zelo z n a n i p rim e ri »klasičnega« sem an tič
n o sam o re fe re n c ia ln e g a av a n tg a rd n e g a u m e tn išk e g a d ela, o d Velikega stekla M arcela D u c h a m p a d o M agrittovih slavnih slik Ceci n ’est pas une pipe in Les deux mystères. O bstajajo seveda tudi različn i p rim e ri k o n c e p tu a liz m a , p a naj gre za J o s e p h a K osutha in H a n sa H a a c k e ja d o dejav n o sti sk u p in e »A rt a n d L anguage« ali o d B arb are K ruger d o J e n n y H o lz e r in S h e rrie Levine. Zdi se m i, d a obstaja pravilo ali točneje, sta ln a sestavina v z g rad b i s a m o re fe re n - cialn ih u m e tn išk ih del, n a m re č zelo m o č n i lingvistični vidiki te h del. Vsi u m etn ik i, ki sem ji h tu o m en il, h o d ijo p o lo čn ici m e d b e se d o in p o d o b o , tekstualnostjo in vizualnostjo. Vsi si prilaščajo protislov ja m e d p o d o b o in b e sedilom in vsi u porabljajo ta protislovja, d a bi reflektirali izgradn jo u m e tn o st
n e zg o d o v in e sam e, institucionalno normativnost umetnosti in v p ra šan je te h 18 Prim. C harles Spinoza in H u b ert Dreyfus, »Two K inds o f A ntiessentialism a n d T h e ir
C onsequences«, Critical Inquiry, zv. 22, št. 4 (poletje 1996) in moj članek »Between th e Essentialism and Institutionalism « Journal o f Aesthetics and Art Criticism, zv. 59 (je
sen 1999).
n o rm . J e n n y H o lz e r1'1 n a p rim e r, izdela m a jh n o ra zg led n ico iz lesa in brez slike. N a m e sto k akšne k o m e rc ia ln e fotografije je tam stavek n atisn jen v rd e čih velikih črk ah : DENA R USTV A iyA OKUS. T o d elo - k i j e m ed besedili H o lzerjev e e n o o d m o jih n ajlju b ših - je h k ra ti iro n ič n o in g lo b o k o u m n o . O d to d izh ajajo ča razlaga te m a jh n e in n e d o lžn e šale zastavi veliko vprašanj, ki p a so b re z p ra v ih odgovorov. N ajprej: k d o j e avtor teh besed, ki d ajejo vi
dez stavka? E d e n o d prv ih odzivov g le d a lc a /b ra lc a je , d a se sp o m n i za d n je
ga stavka B a rth e so v e g a slav n eg a eseja Smrt avtorja.20 (V m o jem p rev o d u :
»C ena rojstva b ra lc a je sm rt avtorja.«) In naslednje vprašanje: k ak šn aje fu n k cija teg a kosa lesa? J e to psevdorazg led n ica, je p o d o b a b re z vizualnosti? Je to šala n a ra č u n ra z g le d n ic ali p a j e šala p re k razglednic? J e to šala o obči in n eo d v isn i človeški sp o so b n o sti za okus? J e to n a p a d n a n o rm e estetskega iz
kustva, ki p re d p o sta v lja n eo d v isen obči okus? O bstaja p a tu di raven kaligraf
ske p ercep c ije : b e se d ilo vid im o k o t sliko in h k ra ti m o ra m o b ra ti p o d o b o . V elike rd e č e č rk e so rdeče velike črke, to d a ta presežek in se m a n tič n a p ra z n i
n a sta bistveni d el n e s k o n č n ih in terp retacijsk ih iger. In k o n čn o , obstaja še e n a in te rp re ta tiv n a plast: zaničevanje muzejev in njihovih obiskovalcev. (Svoj pri
m e re k sem k u p il v B erlin u v trgovini tam kajšnjega G u g g e n h eim o v e g a m u zeja, k i je v stavbi D e u tsc h e B ank.) S stališča m uzejskega ob isko valcaje zani
čevanje, ki ga izraža ta stavek, zelo h u d a kritika okusa zbirateljev, a ro g an tn ih m uzejsk ih m n o žic sveta. Ce umetnica trdi, d a denar ustvarja okus, to p o m e n i, d a — p o n je n e m m n e n ju - poslanstvo visoke k u ltu re , n ezain tere siran o st, ki tem elji n a k o n te m p la tiv n e m izkustvu n i več veljavno. B esede, ki — p o m oji razlagi - n a prvi p o g le d d e lu je jo k o t n e d o lž n a in iro n ič n a šala, so zelo ža
lo stn o in b o le č e p riz n a n je g le d e u so d e u m e tn o sti in zelo k ru ta kritik a d e
ja n s k e k o m ercializacije u m e tn išk e g a sveta. D rugi p rim eri, ki bi jih ra d om e
n il, so p o v ezan i z d v o re zn o stjo o d n o sa tek stualno sti in vizualnosti. Vse te razstave in u m e tn išk a d e la so različne razlage vprašanj k u ltu re pisave. Mi
slim , d a n i n a k lju č n o , d a j e u so d a k u ltu re pisave in b ra n ja v d o b i d ru g o tn e o ra ln o sti p o stala zelo p riv lač n a za u m e tn ik a p o stk o lo n ia ln e k u ltu re. T ra d i
c io n a ln i p o m e n p ism en o sti, sp o so b n o st pisati in b ra ti,21 k u ltu ra in p rih o d n o s t k n jig e 22 v d o b i p o stg u te n b e rg o v sk e galaksije n iso več sam ou m evn i.
U m e tn išk a razlag a te k u ltu rn e sp re m e m b e je običajno zelo privlačna, to d a
19 M ichael A uping, »R eading H o lzer o r Speaking in Tongues«, v: Jenny Holzer: The Veni
ce Installation, U n ite d States Pavilion th e 44th Venice Biennale.
20 R oland B arthes, La mort de l ’auteur, Pariz: Seuil, 1968.
21 Jam es O. D onnell, Avatars o f the Word, from Papyrus to Cyberspace, Cam bridge, Mass.:
H arvard University Press, 1998.
22 G eoffrey N u n b e rg (u r.), The Future of the Book, Berkeley & Los Angeles: University of C alifornia Press, 1996.
in te rp re ta c ija dejanskih kritikov, ki so n ee v ro p sk i u m e tn ik i, g re globlje. V zad n jih nekaj letih j e k u ltu ra m igracij23 in d ia sp o r p o stala d e l p o stk o lo n ia l- n e g a diskurza, n ee v ro p sk a u m e tn išk a g ib a n ja p a so p rič e la d e k o n s tru ira ti h e g e m o n ijo n ašega k u ltu rn e g a prvenstva in to o d institucij d o je z ik o v n e in k ateg o ričn e su p erio rn o sti. P o stk o lo n ialn i d isk u rz u p o ra b lja n o v b ese d n ja k , nove jezik o v n e igre in nova o b zo ija klasifikacij.24 T o j e tu d i širši okvir tistih kitajskih k o n c e p tu a ln ih um etnikov, ki so se m o ra li p o p o b o ju n a T rg u Tie- n a n m e n izseliti v Prvi svet, p redvsem v Z d ru ž e n e države. T i u m e tn ik i, X u Bing, W e n d a Gu ali S ong D o n g ,25 igrajo različn e ig re s kitajsko pisavo in n je nim i znaki. N a različne n ač in e vsi d e k o n s tru ira jo tra d ic io n a ln o kitajsko ka
ligrafijo. D ekonstrukcija kitajske pisave p o m e n i izp razn itev se m a n tič n ih raz
sežnosti jezik a. W e n d a Gu p iše /slik a p sevdoznake. U p o ra b lja tra d ic io n a ln e kaligrafske p o sto p k e, a ra d ik a ln o u n ič ije z ik . N jegova k a lig ra fija je n a p a č n a v o čeh tistih, ki j o znajo brati, a o bičajn i z a h o d n ja k jo vidi le k o t sliko. Z naki, ki im ajo ali nim ajo p o m en a, p o sn em ajo in si prisvajajo »vmesni« položaj, m i
gracijo m e d V zhodom in Z ahodom . K u ltu ra m igracije j e k u ltu ra tra jn e g a in m ed se b o jn e g a n esp o razu m a, kjer so tra d ic io n a ln e n o rm e av ten tičn o sti in kiča za v e d n o izgubljene. X u B ing — d ru g i slavni e m ig ra n t — je ustvaril veli
ko knjigo, Knjigo z neba, ki vsebuje sto tin e in s to tin e ro č n o iz d e la n ih stran i.
Sam je izrezal vse znake in jih n atisnil. Za ljudi o d zunaj - še e n a k ateg o rija , ki s e je izgubila v m ig racijah - daje videz a v te n tič n e g a k lasičn e g a b esedila.
T o d a n o b e n e g a o d znakov se n e d a izgovoriti ali ra zu m eti. C e lo tn a k n jig a je p o n a re d e k , točneje, n a ravni vizualnosti j e v re sn ic i p ra v iln a in se zdi k o t
izvorni kitajski svitek ro k o p isa ali knjige.
D elo te h u m etnikov, ki živijo n a m eji m e d d ra m a tič n o različn im i ku l
turam i, m e d različnim i k ro n o lo g ijam i in p o jm i U m etn o sti, ra zličn im i p ri
čakovanji, zahtevam i, zvestobam i in id e n tite ta m i, s e j e izkazalo za n e p re v e dljivo. Pvsedotekste, ki so semantično prazni, b i la h k o ra z u m e li k o t n ajb o ljše sim bole te identitete. N e p ripadajo n iti tra d ic io n a ln i kitajski n iti so d o b n i Za
h o d n i kulturi.V se te kategorije so p ra z n e in njihovo veljavnost o h ra n ja le p o litična m oč.
V o č e h teh u m e tn ik o v je bistvena fu n k c ija k u ltu rn ih in stitu cij, k ak ršn e so knjižnice in m uzeji, izgubljena. P isanje j e b re z p o m e n a , tu ni n o b e n e g a 23 Robin C ohen, Global Diasporas, L o n d o n & New York: R outledge, 1997; »Globalisa
tion a n d D iasporic C om m unication«, v The Public, JavnostJournal o f the European Insti
tute fo r Communication nad Culture, zv. VI, 1999, št. 1; M oira G. Sim pson, M aking Repre
sentations, Museums in the Post-Colonial Era, L o n d o n in New York: R outledge, 1996.
24 Kwame A nthony A ppiah, In my Father’s House, Africa in the Philosophy o f Culture, O x
ford: O x fo rd University Press, 1992.
25 Gao M inglu (ur.), Inside Out: New Chinese Art, Berkeley: SOMA & University o f Cali
fo rn ia Press, 1999.
stavka, ki bi čakal n a svoj prevod. Ne obstaja nikakršna tradicionalno racionalna izm enjava m e d k u ltu ra m i v u staljen em p o m e n u teh izrazov: razum ev anja in p revajanja, in te rp re ta c ije in p re p o z n a n ja . O bstajajo le h ib rid n o s t, bricolage in n e sm ise ln a m o n taža . N e obstajajo vzročna vprašanja, a m p a k le vtisi. Vsak
d o j e u je t v ru še v in e svojega k u ltu rn e g a vesolja: razen tistih, ki p rip a d a jo di
sk u rzu m ig racije, p o stk o lo n ia ln im k u ltu ram in položaju, k jer se križajo kul
tu re. M in im u m ra c io n a ln o sti, ki je bila p re d p o g o j vsakršnega ra zu m evan ja in d ialo g a, d e lu je neveljavno. Živimo v svetu Izgubljene avtoceste.
P o k rajin a, k i j o »naslikajo« u m etn ik i m ig ra c ije ,je v resnici skrajn o p e
sim istična. P rejšn ja n o rm a tiv n o st u m e tn o sti je postala d an e s povsem relativ
na. K njižnice so p o ln e knjig, ki so neberljive in neprevedljive. T ako k o t sli
k e, tu d i b e s e d ila n im a jo p o m e n a in obstoja. L ažne k n jižn ice v m u zejih:
b e se d ila ta k šn a k o t p o d o b e , b ra n je takšno ko t g led an je, vsaka k u ltu rn a g e
sta n a d o m e šč a n e k o d ru g o . O b lju b a in te rp re ta c ije j e p o n a re d e k .
M islim , d a sta p rih o d n o s t knjige in p rih o d n o st p o jm a u m e tn o sti m e d se b o jn o po vezani. G u te n b e rg o v a elegija21’ bi lahk o bila d o k o n č n a p rip o v ed o U m e tn o sti. V resnici n isem preveč o p tim ističen. V e n d a r p a ob staja p ro ti
slovje, ki bi la h k o bilo izvor u p an ja. Vsa u m etn išk a dela, ki sem ji h tu nava
ja l in o m e n ja l, so v m u zejih in vsi m uzeji, v k aterih sem j i h videl, so bili p o l
ni obiskovalcev. Vsi ti e k sp o n a ti prestavljajo najboljšo m o žn o st za izgubljeni kanon: kritiko samozavedanja, k ije najboljše darilo Svobode in Boga.
Prevedel A. E.
211 S. Birkerts, Gutenberg Elegies: The Fate of Reading in an Electronic Age, Boston: F aber &
F aber, 1994.
