Geografska presoja vplivov kmetijstva in poselitve v porečju Badaševice na kakovost morja v Semedelskem zalivu

(1)

GEOGRAFSKA PRESOJA VPLIVOV KMETIJSTVA IN POSELITVE V POREČJU BADAŠEVICE NA KAKOVOST MORJA V SEMEDELSKEM ZALIVU

AVTORICI MojcaPoklar

HarphaSea,d. o. o.Koper,Čevljarska8,SI –6000 Koper,Slovenija;mojcap@harphasea.si dr.ValentinaBrečkoGrubar

UniverzanaPrimorskem,FakultetazahumanističneštudijeKoper,Titovtrg5,SI –6000 Koper,Slovenija valentina.brecko.grubar@fhs.upr.si

UDK:502.51:504.5(497.472) COBISS:1.02

IZVLEČEK

Geografskapresojavplivovkmetijstvainposelitvev porečjuBadaševicenakakovostmorjav Semedel- skemzalivu

Prispevekobravnavaizbranevireobremenjevanjaokoljav porečjuBadaševicev odnosudokakovostne- gastanjaBadaševiceinposledičnoSemedelskegazaliva.Badaševicapredstavljanajvečjidotoksladkevode v Semedelskizaliv,zatomočnovplivanafizikalno-kemijskeinbiološkelastnostimorjav zalivu,z doto- komonesnažilpajepoglavitnivironesnaženjamorjainsedimentovnaobmočjuSemedelskegazaliva.

Obravnavanoobmočjejezaradisvojelege,zaprtosti,plitvostiinšibkegatokovanjaizrednoobčutljivo.Ima nizkesamočistilnesposobnostmi,karšepovečujevplivonesnaževanjas kopnega.Nezajetekomunalneodpad- nevodeterizcednevodeizkmetijskihzemljiščsopoglavitnivironesnažil.

KLJUČNEBESEDE

varstvookolja,komunalneodpadnevode,kmetijstvo,onesnaženostvoda,občutljivostokolja,porečje,Bada- ševica,Semedelskizaliv

ABSTRACT

ThegeographicalassessmentoftheimpactthatagricultureandsettlementintheBadaševicariver basinhaveonGulfofSemedela

ThearticlediscussesselectedenvironmentalpollutionsourcesintheBadaševicariverbasininrelationto thequalitystateofBadaševicaRiverandofGulfofSemedela.TheBadaševicaRiverrepresentsthemajor freshwaterinflowofwaterintotheGulfofSemedela;consequently,itaffectsthephysico-chemicalandbio- logicalpropertiesofthesea,butalsotheflowofpollutedwaterrepresentsa majorsourceofpollutionof waterandsedimentsingulf.TheconcernedareaofGulfofSemedelais,duetoitsgeographicalposition, shallownessandweakcurrents,anextremelysensitiveareawithlowself-cleaningcapacity,whichfurther increasestheimpactofpollutionfromthehinterland.Fugitivemunicipalwastewaterdischargesandleachate fromagriculturallandsaremajorpolutants.

KEYWORDS

environmentalprotection,fugitivemunicipalwastewaterdischarges,agriculture,waterpollution,envi- ronmentalsensitivity,riverbasin,BadaševicaRiver,GulfofSemedela

Uredništvojeprispevekprejelo3. avgusta 2012.

RAZPRAVE

(2)

1 Uvod

Obal ni deli morij ter zali vi so občut lji vi mor ski eko si ste mi, kjer so niž je samo či stil ne zmog lji vo sti pogo je ne z na rav ni mi danost mi (lego, pli tvost jo, šib kej šim toko va njem), poleg tega pa so izpo stav lje - ni naj več jim vpli vom s kop ne ga. Člo vek je z rabo obal ne ga pasu pogo sto preob li ko val nji ho ve narav ne dano sti (po glab lja nje, nasi pa nje, pozi da va ožje ga kop ne ga obal ne ga pasu, spre me njen dotok slad ke vode) in moč no pove čal vnos hra nil in raz lič nih one sna žil, obre me ni tev pa je, zla sti s pro me tom, pove čal tudi na mor ju. Pre ko mer na obre me ni tev mor ske ga oko lja se kaže v slab ša nju kako vo sti mor ske vode, zmanj - še va nju biot ske raz no vrst no sti ter pro duk tiv no sti mor ja in vodi v de gra da ci jo mor ske ga oko lja.

Ob moč je Seme del ske ga zali va je pri mer mor ske ga oko lja z zmanj ša no samo či stil no zmog lji vost jo ter izra zi to veli ki mi obre me ni tva mi in je že v pre te klo sti velja lo za one sna že no mor je. Na to so že pred deset let ji opo zo ri li raz lič ni avtor ji (Av čin s so de lav ci 1974; Mala čič s so de lav ci 1994). V šti rih desetlet - jih so se na območ ju zali va in nje go ve ga vpliv ne ga območ ja sicer zgo di le veli ke spre mem be, kako vost no sta nje mor ja pa še ved no ni zado vo lji vo. Raz voj kana li za cij ske ga omrež ja, odva ja nje in čiš če nje odpad - nih voda na cen tral ni čistil ni napra vi Koper, so zmanj ša li obre me nje va nje zali va z od pad ni mi voda mi, na dru gi stra ni pa sta se pozi da nost in gosto ta pose li tve v vpliv nem območ ju zali va zelo pove ča li, prav tako pro met na obre me ni tev veči ne cest v oko li ci in pomor ski pro met, v za led ju pa je še ved no veli ko inten ziv no obde la nih kme tij skih zem ljišč. Kako vost vode v Se me del skem zali vu je bolj ša v pri mer ja - vi s pre te klim sta njem, ven dar meni mo, da je vpliv pose li tve in kme tijs tva še ved no velik.

Z ra zi ska vo smo hote li doka za ti, da je Seme del ski zaliv, zara di svo jih skrom nih raz sež no sti in šib - ke ga toko va nja ter pre te klih obre me ni tev, občut lji vo območ je z niz ki mi samo či stil ni mi spo sob nost mi, ki vpli vov one sna že va nja oko lja ne more dovolj učin ko vi to nev tra li zi ra ti ali zmanj še va ti. Obsto je če kako - vost no sta nje zali va je odraz tako pre te klih kot seda njih obre me ni tev. Območ je je po Okvir ni vod ni direk ti vi (2000/60/EC) uvrš če no med »kan di da te« za moč no preob li ko va no telo mor ja (Med mrež je 1).

2 Meto de

Ob moč je razi ska ve obse ga del Kopr ske ga zali va med sta rim mest nim jedrom Kopra, Seme de lo in Žuster no, ki ga poi me nu je mo Seme del ski zaliv, ter nje go vo zaled je, ki ga več ji del pred stav lja poreč je Bada še vi ce. Bada še vi ca se namreč tukaj izli va v mor je ter pred stav lja naj več ji dotok slad ke vode, s či - mer pomemb no vpli va na last no sti mor ja v za li vu.

Ra zi ska va (Po klar 2010) obse ga preu če va nja degra da ci je oko lja ter ugo tav lja nja in pre so jo nega - tiv nih vpli vov člo ve ko ve ga delo va nja na oko lje. Teme lji na preu če va nju vzroč no-po sle dič nih raz me rij med dejav nost mi člo ve ka (go nil ni mi sila mi), ki pov zro ča jo pri ti ske (obre me ni tve), in odzi vi oko lja na te pri ti ske, ki so odvi sni od zna čil no sti geo graf ske ga oko lja. Za pre so jo vpli vov izbra nih virov one sna - že va nja oko lja v po reč ju Bada še vi ce, ki vpli va jo tudi na kako vost no sta nje Seme del ske ga zali va, smo se pri izbi ri kazal ni kov zgle do va li po mode lu DPSIR ozi ro ma Inte gral nem geo graf skem mode lu preu - če va nja oko lja in nje go vih sesta vin (Plut 2004). Območ je naj bolj obre me nju je ta pose li tev in kme tijs tvo.

Za ana li zo pri ti skov, ki jih pred stav lja jo izpu sti one sna žil v ne za je tih komu nal nih odpad nih vodah ter izced ne vode iz kme tij skih zem ljišč, ne raz po la ga mo z za do vo lji vi mi podat ki. Za pri kaz kako vost nega sta nja zali va, ki je odraz samo či stil nih zmog lji vo sti in obre me nje va nja, so upo rab lje ni rezul ta ti fizi kal - no-ke mij skih razi skav reč ne in mor ske vode od leta 2000 do 2009 ter mikro bio loš kih razi skav reč ne vode v ob dob ju od leta 2000 do 2006. Kot kazal ni ke sta nja smo, poleg pri sot no sti one sna žil v vodi, upo - šte va li tudi evtro fi ka ci jo vode, mikro bio loš ko one sna že nost vode in one sna že nost sedi men ta.

Upo rab lje ni so bili kazal ni ki dveh sklo pov: gonil nih sil ozi ro ma dejav ni kov obre me nje va nja in sta - nja. Izho diš če razi ska ve pred stav lja ta kako vost no sta nje mor ja in kako vost no sta nje Bada še vi ce, ki je bilo ana li zi ra no na pod la gi raz po lož lji vih podat kov o ka ko vo sti vode iz pred hod nih razi skav (Av čin s so de lav ci 1974; Vrhov šek s so de lav ci 2003; Šömen in Cepak 2004) in podat kov sprem lja nja kako vo -

(3)

sti voda v Slo ve ni ji (Po dat ki o ka ko vo sti … 2010; Turk 2010), ki smo jih pri do bi li na Agen ci ji Repub - li ke Slo ve ni je za oko lje. Red no sprem lja nje kako vo sti mor ja izva ja Mor ska bio loš ka posta ja Piran, pri do bi li pa smo tudi podat ke o ka ko vo sti vode iz štu dij, ki so obrav na va le območ je Kopr ske ga zali va (Ma la čič s so de lav ci 1994; Bajt s so de lav ci 2004; Dob ni kar Tehov nik in Sod ja 2010). Več jo teža vo so pred stav - lja li podat ki o ka ko vo sti Bada še vi ce, na kate ri se je kako vost no sta nje sprem lja lo le kra tek čas, zato raz po la ga mo s po manj klji vi mi podat ki. Zbra ne podat ke smo dopol ni li z iz sled ki diplom ske ga dela o ka - ko vo sti Bada še vi ce med leto ma 2010 in 2011 (Luin 2012). Za vpliv no območ je Seme del ske ga zali va smo nato izde la li ana li zo pose lje no sti ozi ro ma šte vi la pre bi val cev po nase ljih, ana li zo objek tov ozi ro - ma stavb z mož nost jo pri klju či tve na kana li za cij sko omrež je ter ana li zo obse ga kate go rij raz lič ne kme tij ske rabe tal in iz inten ziv no sti kme tij ske rabe izha ja jo čih obre me ni tev na oko lje. Na pod la gi podat kov o objek - tih, pri klju če nih na kana li za cij sko omrež je, je bil izde lan zem lje vid pri klju če no sti stavb na kana li za cij ski sistem v po reč ju Bada še vi ce (sli ka 1). Podat ki so bili pri dob lje ni pri Komu na li Koper v ob li ki vek tor - skih pro stor sko-po dat kov nih slo jev, ki se nave zu je jo na hišno šte vil ko posa mez ne pro stor ske eno te.

Z na me nom oce ne obre me nje va nja oko lja zara di kme tijs tva v po reč ju, je bil izde lan zem lje vid zem ljišč s pri ka za ni mi kate go ri ja mi rabe in oce nje ni dele ži le-teh (sli ka 2). Podat ki o de jan ski rabi tal so bili pridob - lje ni s stra ni Mini strs tva za kme tijs tvo, goz dars tvo in pre hra no v ob li ki vek tor skih pro stor sko-po dat kov nih slo jev, ki smo jih pre ve ri li še z li dar ski mi orto fo to posnet ki (Li dar ski oro to fo to … 2011). V na da lje va nju smo po pov ze ti meto do lo gi ji (Re jec Bran celj 2001), ki slo ni na izra ču nu indek sa preo braz be kme tij skih zem ljišč, oce ni li obre me ni tev, ki jo ta pov zro ča oko lju. Indeks nam poma ga oce ni ti inten ziv nost zem ljiš - ke rabe gle de na vlo že no delo. Pri tem posa mez ne vrste rabe zem ljišč pre ve de mo na skup ni ime no va lec s po moč jo ornih ekvi va len tov (nji va ima fak tor 1, sadov njak 1,2, vino grad 2,5, vrt 2,5, trav nik 0,4, pašnik 0,1 in gozd 0,15) ter jih nato pri mer ja mo s skup no povr ši no. Ker je indeks izde lan gle de na rabo zem - ljišč, kaže poten cial ni obseg obre me ni tev na pod la gi raz sež no sti preo braz be zem ljišč.

V sklo pu razi ska ve smo ugo to vi li, v ko lik šni meri se izbra ne obre me ni tve odra ža jo v Se me del skem zali vu ter potr di li vpliv zaled ja na zali va. Območ je je bilo v pre te klo sti že pred met načr tov za spre mem - bo rabe, a do ure sni či tve le-teh ni priš lo pred vsem zara di nez mož no sti zago tav lja nja bolj še kako vo sti vode ozi ro ma zmanj ša nja obre me ni tev. Z na šo razi ska vo želi mo pris pe va ti k spoz na nju, da bi zmanj - ša nje obre me ni tev v za led ju pris pe va lo k iz bolj ša nju sta nja mor ske ga oko lja v za li vu.

3 Geo graf ske zna čil no sti ter kako vost no sta nje Seme del ske ga zali va in Bada še vi ce

Se me del ski zaliv pred stav lja skraj ni jugovz hod ni del Kopr ske ga zali va, z oce nje no povr ši no prib - liž no 0,64 km². Poleg majh ne povr ši ne je za Seme del ski zaliv zna čil na tudi pli tvost, saj pov preč na glo bi na zna ša le oko li 3,5 m. Mor sko dno ena ko mer no pada v sme ri od jugo za ho da pro ti seve ro vz ho du, od glo - bi ne –1,5 m v prio bal nem delu do –5 m v zu na njem delu; v sme ri od jugovz ho da pro ti seve ro za ho du pa od glo bi ne –70 cm v prio bal nem delu do –5 m v zu na njem, rob nem delu (Di gi tal ni bati me trič ni model … 2010). Oba la je aku mu la cij ske ga tipa, a moč no preob li ko va na. Bada še vi ca pri te ka v za liv v nje - go vem juž nem delu ter iz svo je ga ero di bil ne ga fli šne ga zaled ja (Zorn 2009a; 2009b) pri na ša obi li co sedi men tov. Pod gla di no mor ja so manj še tera se, ki se bla go spuš ča jo do glo bi ne 9 m, kjer nato pri de do izra zi te ga pre gi ba (Ma la čič s so de lav ci 1994; Oro žen Ada mič 2002). Dno Seme del ske ga zali va je iz mor skih sedi men tov, pred vsem glin in melja ter melja ste gli ne. Mulj je posle di ca pred vsem reč nih napla - vin Bada še vi ce ter ero di bil no sti oba le (Ma la čič s so de lav ci 1994).

Za ra di svo je majh no sti in pli tvo sti je Seme del ski zaliv pod vr žen pre cej šne mu tem pe ra tur ne mu niha - nju. Na pod la gi tem pe ra tur nih raz mer v osred njem delu Kopr ske ga zali va lah ko skle pa mo tudi na let ni potek tem pe ra tur v Se me del skem zali vu. Naj niž je tem pe ra tu re se obi čaj no poja vi jo v fe bruar ju (8–9 °C), nato pa se do apri la posto po ma dvi gu je jo z iz me nja vo toplej še vode s to ko vi Jadran ske ga mor - ja. Apri la se zač ne segre va nje mor ske vode in nje na stra ti fi ka ci ja (raz slo je va nje), ki tra ja vse do avgu sta,

(4)

ko je voda naj to plej ša (oko li 24 °C). Stra ti fi ka ci jo poleg segre va nja na povr ši ni dodat no pove ča še dotok hlad ne slad ke vode. Nato se zač ne voda na povr ši ni ohla ja ti in v no vem bru dose že homo ter mi jo (Re - jec Bran celj 2003). Poleg tem pe ra tur nih so za Seme del ski zaliv zna čil na tudi sla nost na niha nja. Viš ja sla nost je zna čil na za poz no je sen ske in polet ne mese ce. Na pre ho du v zimo je več pada vin in mor ski toko vi so moč nej ši, pole ti pa se zara di viš jih tem pe ra tur in manj še koli či ne pada vin pove ča izh la pe - va nje in s tem tudi sla nost. Sla nost dose že naj niž je vred no sti v spom la dan skih mese cih, ko je pri tok Bada še vi ce več ji, niž ja sla nost mor ja pa se poja vi tudi med sep tem brom in okto brom, kar je lah ko posle - di ca več je koli či ne pada vin (Po dat ki o ka ko vo sti … 2010).

Na zna čil no stih Seme del ske ga zali va se odra ža vpliv Bada še vi ce, ki ima sre do zem ski dež ni pre toč - ni režim ter izra zi to hudour niš ki zna čaj. Njen pre tok se ob obil nih pada vi nah v hi tro pove ča tudi za deset krat, ob polet ni suši pa je stru ga v zgor njem toku sko raj brez vode. Viso ki pre to ki so zna čil ni za jesen z viš kom v de cem bru, manj izra zit višek pa se poja vi v apri lu; niz ki pre to ki so pole ti z niž kom v ju li ju. Pov preč ni let ni pre tok Bada še vi ce je bil v ob dob ju od 1994 do 2009 oko li 0,25 m³/s; pov preč - ni pre tok za mesec julij je bil 0,07 m³/s, za decem ber pa 0,42 m³/s (Med mrež je 2).

Sa mo či stil ne spo sob no sti mor ja so, poleg doto ka sve že vode, pogo je ne tudi z gi ba njem vod nih mas zali va. Ker stal ne ga mor ske ga toka v za li vu ni, je obča sno toko va nje odvi sno pred vsem od vre men skih ozi ro ma vetrov nih raz mer. Ob bur ji je tako zaz na ti tok, ki pov zro ča pre mi ka nje povr šin ske ga slo ja vode od oba le v za liv ter pre mi ka nje prid ne ne ga slo ja iz zali va k oba li (ob kopr ski stra ni). V mir nem vre - me nu je cir ku la ci ja odvi sna pred vsem v Tr žaš kem zali vu (Štu di ja sta nja mor skih tokov … 2011). Izpo sta vi ti velja raz me re, ko se ob več jem pli mo va nju voda kopi či in nari va pro ti seve ru, kar zaje zi ozi ro ma ote - žu je izliv Bada še vi ce ter s tem pov zro či dvig nje ne ga vodo sta ja (Ko le ga 2006).

Fi zi kal no-ke mij ske ter mikro bio loš ke zna čil no sti Bada še vi ce in mor ske vode Seme del ske ga zali va v ob - dob ju od 2000 do 2009 kaže jo zelo podob no dina mi ko. V obeh vod nih tele sih je bila ugo tov lje na pri sot nost hra nil, tež kih kovin ter fekal na one sna že nost. V Ba da še vi ci so vseb no sti nitra ta pre se ga le dovo lje no mejno vred nost v reč nem eko si ste mu v zim sko-pom la dan skem obdob ju, ko so se pov preč ne vred no sti giba le oko li 25 mg/l; pole ti znat no pade jo in dose že jo pov preč ne vred no sti oko li 3,72 mg/l (Po dat ki o ka ko vo - sti … 2010). Tudi razi ska va o ka ko vost nem sta nju Bada še vi ce (Luin 2012) v ob dob ju od okto bra 2010 do sep tem bra 2011 je poka za la »…tendencozniževanja,kisepojavljaodzimedopoletjaternatotendenco rastiv drugipolovicileta…« (Luin 2012, 90). Raz log za tak šno spre mi nja nje vseb no sti hra nil vidi mo v več ji ero zi ji prsti v zgod njes pom la dan skem ter jesen skem obdob ju, pred vsem zara di več je koli či ne pada vin ter pove ča nem vno su gno jil v prst. Pole ti, ko je koli či na pada vin manj ša, so tudi vseb no sti hra nil v reki nižje (Po klar 2010). V Se me del skem zali vu se viš je vseb no sti hra nil prav tako poja vi jo v zim skem in zgod - nje pom la dan skem obdob ju, v ob dob ju povi ša ne ga doto ka slad ke vode. Naj bolj se to odra ža v vseb no stih nitra tov in anor gan ske ga duši ka, med tem ko so povi ša ne vred no sti amo ni je ve ga in sili kat ne ga iona v po - let nem času posle di ca raz gra je va nja sedi men ti ra ne fito plank ton ske mase (Bajt s so de lav ci 2004). Pove ča ne vseb no sti duši ka ter fos for ja, kate rih antro po ge ni izvor pred stav lja jo gos po dinj ske odpla ke ter pre se žek umet nih gno jil na obde lo val nih zem ljiš čih, delu je jo na pove ča nje pro duk ci je in bio ma se fito plank to na, kar pov zro či evtro fi ka ci jo. Le-ta se namreč poka že ob več jih pre to kih Bada še vi ce, ko sta fito plank tonska bio ma sa ter pri mar na pro duk ci ja viso ki. Tudi izra čun tro fič ne ga indek sa, ki se upo rab lja za oce no evtrofika - ci je, uvrš ča zaliv med zmer no evtrof na območ ja. Nje go ve vred no sti so v ob dob ju od 2004 do 2009 veči no ma zna ša le od 2,13 do 5,62 (Po dat ki o ka ko vo sti…2010). Na evtrof ni zna čaj zali va kaže ta tudi rast je in živalstvo.

Raz vi to je ben to pleu sto fit sko rast je iz pre tež no nitro fil nih alg, ki so indi ka tor moč no evtro fi zi ra ne ga okolja.

Pojav lja jo se raz lič ne nitro fil ne vrste, kot so mor ska sola ta (Ulvarigida),Ceratiumsp., Enteromorphaspp.

in Cladophorasp. Živals tvo zali va velja za zelo siro ma šno, saj je veli ko orga niz mov le v ob li ki lupin (meh - kuž ci) ter cevk (mno goš če tin ci), med tem ko so osta le vrste indi ka tor ji moč no evtro fi zi ra ne ga oko lja. Vrst na sesta va posa mez nih habi tat nih tipov je rev na, zanjo pa so zna čil ne bolj ali manj stal ne raz me re, zara di kate rih pri de jo obre me nju jo či vpli vi one sna že nja iz Bada še vi ce še bolj do izra za (Bajt s so de lav ci 2004;

Turk s so de lav ci 2007; Ambro žič s so de lav ci 2008). V Se me del skem zali vu se pojav lja bio ce no za s ko len - ča sto cimo do ce jo Cymodoceanodosa. Naha ja se v zgor njem delu infra li to ra la, v glo bin skem raz po nu od 2

(5)

do 10 m, za kate re ga so zna čil ne šib ke hidro di na mič ne raz me re. Zna čil na je veli ka spre men lji vost eko - loš kih raz mer. Zna čil ne vrste, ki živi jo v tem pli tvem oko lju, so školj ke Paphiaaurea, Loripeslacteusin Tapesdecussatus, pol ža Cerithiumvulgatumin C.Rupestreter raki Carcinusaestuarii, Clibanarius misant- hropusin Upogebiapusilla. Poleg facie sa s ko len ča sto cimo do ce jo se v Se me del skem zali vu pojav lja tudi združ ba s pra vo mor sko tra vo (Zosteramarina), ki se pojav lja v ob li ki mor ske ga trav ni ka (Li pej 2006).

Trav nik je lepo raz vit, v osred njem delu pa je tudi zelo gost, kar je za one sna žen zaliv pre se net lji vo.

Ba da še vi ca je bila v pre te klo sti moč no one sna že na s ko mu nal ni mi odpad ni mi voda mi, kar je raz - vid no iz pri sot no sti koli form nih bak te rij fekal ne ga izvo ra. Nji ho vo šte vi lo se je v ob dob ju od 2000 do 2006 giba lo oko li 20.000 klic/100 ml vode. Vred nost se je v po let nih mese cih občut no zvi ša la. Leta 2001 so izme ri li naj viš jo vred nost koli form nih bak te rij, in sicer je avgu stov ski višek zna šal 45.600 klic/100 ml.

Raz log je bil v niz kem pre to ku, ko se fekal no one sna že ne vode zadr žu je jo v no tra njo sti estua ri ja. Poleg sezon ske ga vpli va pre to ka na kon cen tra ci je koli form nih bak te rij, je mikro bio loš ko sta nje vod na v za - li vu odvi sno tudi od pli mo va nja mor ja. Zara di učin ka red če nja se ob pli mi in doto ku sve že mor ske vode mikro bio loš ke raz me re izbolj ša jo, ob ose ki pa se sta nje ponov no poslab ša (Po dat ki o ka ko vo sti … 2010).

Oprav lje ne ana li ze tež kih kovin v ob dob ju od 1991 do 2001 kaže jo na povi ša ne vred no sti niklja in cin - ka v Ba da še vi ci, v pre te klo sti pa je bil prob le ma ti čen tudi krom. Kon cen tra ci je sled nje ga so se zni ža le z zmanj ša njem izto ka indu strij skih odpad nih voda iz Tomo sa (Bajt s so de lav ci 2004). Ugo tov lje na one - sna že nost Seme del ske ga zali va s tež ki mi kovi na mi je tako pred vsem odraz pre te kle ga obre me nje va nja Bada še vi ce, saj so v se di men tu še ved no povi ša ne kon cen tra ci je kro ma in niklja. Opo zo ri ti je tre ba tudi na viš je kon cen tra ci je bakra, ki sicer ne pre se ga jo imi sij ske mej ne vred no sti, a so kljub temu viso ke (Šömen in Cepak 2004; Podat ki o ka ko vo sti … 2010).

4 Viri obre me nje va nja oko lja v po reč ju Bada še vi ce in nji hov vpliv na Semedel ski zaliv

Po reč je Bada še vi ce pokri va 12,7 % Mest ne obči ne Koper; na tem območ ju živi prek 9900 pre bi val - cev, kar pred stav lja sko raj peti no pre bi vals tva v ce lot ni obči ni. Gosto ta pose li tve v po reč ju je viso ka (251 pre bi val cev/km²) (Pre bi vals tvo po sta ro sti … 2011). Veči na pre bi val cev v po reč ju živi v in di vi dual - nih hišah, od kate rih šte vil ne nima jo mož no sti odva ja nja odpad nih voda v ka na li za cij ski sistem, ki je pri klju čen na cen tral no čistil no napra vo v Ko pru. Pri klju če nost objek tov na kana li za cij sko omrež je se je v zad njih letih sicer pove ča lo; po naši oce ni je v omrež je v po reč ju Bada še vi ce pri klju če nih oko li 70 % sta no vanj skih stavb. Vklju če no je ožje območ je Kopra: Seme de la, Olmo in Šala ra, ter nase lja na sever - nem obrob ju poreč ja z vi so ko stop njo urba ni za ci je (sli ka 1). Preo sta la nase lja in zasel ki, raz tre se ni po osred njem delu poreč ja ter v viš jih pre de lih zahod ne ga dela poreč ja, odva ja jo odpad ne vode prek indi - vi dual nih siste mov za zbi ra nje odplak ali prek siste mov, ki se ne kon ča jo z us trez no čistil no napra vo (Po dat ki o pri klju če no sti … 2011). Zara di tega so neza je te komu nal ne odpad ne vode pomem ben vir obre me ni tev za Seme del ski zaliv. Ker ne poz na mo natanč nih podat kov o ko li či ni odpad nih voda, smo sled nje oce ni li na pod la gi pov preč ne let ne pora be vode na čla na gos po dinjs tva, ki je po podat kih Sta - ti stič ne ga ura da Repub li ke Slo ve ni je za leto 2010 42 m³(Med mrež je 3). Oce na koli či ne odpad nih voda je po takem izra ču nu 415.800 m³; od tega tret ji na ni zaje tih v ka na li za cij ski sistem. Neza je te odpad ne vode so v pre te klo sti v Se me del ski zaliv pri te ka le tudi iz Kana la 36, glav ne ga kana la na depre sij skem siste mu Seme del ske boni fi ke. Prek depre sij ske ga siste ma so se odva ja le meteor ne vode, ki so se prek črpa liš ča Seme de la pre čr pa va le v mor je. Poleg meteor ne vode, ki ni bila neo bre me nje na z one sna ži li, pa se je v ta sistem ste ka la tudi odpad na voda. V pri me ru veli ke koli či ne pada vin je namreč v Ka nal 36 raz bre me nje val kana li za cij ski sistem (Vr hov šek s so de lav ci 2003).

Slika 1:Priključenoststanovanjskihstavbnakanalizacijskisistemv porečjuBadaševiceleta 2011.pstr.30 Slika 2:Rabatalv porečjuBadaševiceleta 2010.pstr.31

(6)

Vir podatkov: Komunala Koper, d.o.o. 2011 Kartografska podlaga: Bing Maps 2012

Legenda priključenost stavb da ne meja porečja

Avtorica zemljevida: Mojca Poklar

010002000500m

(7)

Legenda meja porečja obalna linija Badaševica

raba tal gozd grmovje njive in vrtovi oljčniki

ostale kmet. površine ostalo pozidano prometne površine sadovnjaki

travniki trstičje vinogradi vode

010002000500m Avtorica zemljevida: Mojca Poklar Vir podatkov: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano 2010; Harpha sea, d.o.o. Koper 2011.

(8)

Dru gi pomem ben dejav nik obre me nje va nja oko lja v vpliv nem območ ju Seme del ske ga zali va je pove - zan s kme tij sko rabo zem ljišč. Poreč je Bada še vi ce ima zara di svo je lege ter narav nih last no sti spe ci fič no pode žel sko podo bo, ki z iz je mo mesta Koper in ozke ga obal ne ga pasu pre vla du je v ce lot nem Kopr - skem pri mor ju. V po reč ju Bada še vi ce je 7800 kme tij skih par cel, kate rih skup na povr ši na zna ša 20,7 km² ozi ro ma nekaj več kot 50 % poreč ja. Raba tal, pri ka za na na sli ki 2, je v po reč ju Bada še vi ce zelo raz no - li ka. Delež goz da, ki pre vla du je na osoj nih poboč jih, oce nju je mo na 32 %. Zara di viš jih nad mor skih višin v le vem delu poreč ja Bada še vi ce, je tudi delež goz dov tu več ji, med tem, ko v de snem delu pre - vla du je jo niž je nad mor ske viši ne in bolj polož na poboč ja. Ljud je so jih v pre te klo sti preob li ko va li s kul tur ni mi tera sa mi, na kate rih danes pre vla du je jo nji ve, vino gra di in oljč ni ki, ali pa so poboč ja trav - na ta in koše na. Gozd pre vla du je tudi ob zgor njem toku Bada še vi ce ter ob zgor njem toku vseh nje nih pri to kov, manj ši kom plek si pa so tudi med obde lo val ni mi zem ljiš či, in sicer tam, kjer so bili pogo ji obde - la ve težav nej ši in so ljud je zem ljiš ča pre pu sti li zaraš ča nju. Inten ziv na kme tij ska raba je pri sot na na dolin skem dnu, kot tudi na pri soj nih poboč jih, kjer pre vla du je jo vino gra di ter oljč ni ki. Ob sred njem toku reke, na aku mu la cij ski rav ni ci Bada še vi ce pre vla du je jo nji ve, na kate rih goji jo pred vsem zgod njo zele nja vo, v manj ši meri pa so tu še inten ziv ni sadov nja ki ter oljč ni ki in vino gra di. Velik delež vino - gra dov je v se ver nem delu poreč ja, na poboč jih z na klo nom do 6 in 6–12°, kjer so naj več ji kom plek si vino gra dov v la sti Vina ko per d. o.o (Po klar 2010).

Po izra ču nu inten ziv no sti kme tij ske ga obre me nje va nja, oce nje ne ga na pod la gi povr ši ne kme tij skih zem ljišč dolo če ne rabe in ornih ekvi va len tov, oko lje naj bolj obre me nju je jo nji ve, vino gra di in sadovnja - ki. Nave de ne tri kate go ri je rabe v po reč ju pred stav lja jo 60 % kme tij skih zem ljišč, nji ho vo obre me nje va nje oko lja pa pred stav lja kar 89 % celot ne ga obre me nje va nja zara di kme tijs tva. Vino gra di (17 %) in sadov - nja ki zav ze ma jo 21 % kme tij skih zem ljišč, kar sko raj sedem krat pre se ga pov preč je v Slo ve ni ji. Pose ben prob lem pred stav lja jo sta rej ši vino gra di, kjer je dol ga tra di ci ja upo ra be zaš čit nih sred stev na osno vi bakra. Nji ve in vrto vi pred stav lja jo 10 % kme tij skih zem ljišč; pre vla du je jo nji ve, name nje ne inten ziv - ni pri de la vi zele nja ve. Oljč ni ki obse ga jo 9 % kme tij skih zem ljišč, nji hov delež pa se iz leta v leto pove ču je, ker je pri de la va delov no manj inten ziv na, pov pra še va nje in cene oljč ne ga olja pa zago tav lja jo viš ji doho - dek (Po klar 2010).

Za ra di zna čil no sti fli šna so prsti v po reč ju Bada še vi ce siro ma šne s hra nil ni mi snov mi, zato je upo - ra ba gno jil za več jo rodo vit nost nuj na. Ker na šir šem območ ju slo ven ske Istre sko raj ni živi no re je, se upo rab lja jo veči no ma mine ral na gno ji la; pogo sto pri ha ja do nji ho ve pre ko mer ne rabe. Razi ska ve o po - ra bi mine ral nih gno jil so poka za le naj več jo pora bo pri inten ziv ni pri de la vi zele nja ve (1270 kg/ha), tej pa je sle di lo vino grad niš tvo (972 kg/ha). Pora ba zaš čit nih sred stev je bila naj več ja v sad jars tvu (189 kg/ha) ter malo manj ša v vi no grad niš tvu (166 kg/ha) in zele nja dars tvu (147 kg/ha) (Ma la čič s so - de lav ci 1994). Pogo sto se her bi ci di upo rab lja jo tudi na nek me tij skih zem ljiš čih, in to rav no na tistih območ jih, kjer lah ko pri de do zelo hitre ga izpi ra nja v vode, na pri mer za uni če va nje rast li nja v ob cestnih jar kih ali celo v ka na lih, ki urav na va jo vod ni režim na melio ri ra nih območ jih (Ma la čič s so de lav ci 1994;

Ašič s so de lav ci 2006).

Kot vir obre me nje va nja vpliv ne ga območ ja Seme del ske ga zali va lah ko ome ni mo še odla ga liš ča odpad - kov. Edi no ure je no odla ga liš če v po reč ju je v sklo pu pod jet ja Dinos, več jo nevar nost za oko lje pa po naši pre so ji pred stav lja 88 div jih ozi ro ma neu re je nih odla ga lišč. Med nji mi je 36 tak šnih, kjer je bila oce nje na mož na pri sot nost nevar nih odpad kov (Med mrež je 4). Ome ni mo lah ko še proi zvod ne in sto - ri tve ne dejav no sti, ki se naha ja jo v ob jek tih brez mož no sti pri klju či tve na kana li za cij ski sistem. Več ja pod jet ja, ki mora jo izva ja ti red ni moni to ring emi sij raz lič nih sno vi (pli na stih, teko čih, trd nih, hru pa), veči no ma izpol nju je jo okolj ske zah te ve, tako da so bile le red ko pre se že ne mej ne vred no sti emi sij v vode na pri mer v pod jet jih Cimos d. o. o., Dinos (Po dat ki o obra to val nem … 2010), pri manj ših pod jet jih pa so mož no sti pre se že nih emi sij skih vred no sti, po našem mne nju, več je. Za občut lji va vod na oko lja ned vom no pred stav lja jo obre me ni tev odpad ne vode iz avto pral nic, kemič nih čistil nic, fri zer skih salo - nov in podob nih sto ri tve nih dejav no sti, ki so več ji porab ni ki vode in niso pri klju če ni na kana li za cij ski sistem. Neza ne mar ljiv je tudi mož ni ško dlji vi vpliv pro me ta, ki je v vpliv nem območ ju Kopr ske ga in

(9)

Seme del ske ga zali va zelo gost, saj je to območ je dnev nih migra cij med oba lo in zaled jem, med oba lo in notra njost jo Slo ve ni je ter dela pro met nih tokov v šir šem pro sto ru Slo ve ni je in sosed njih držav. Pro - met na obre me nje nost oko lja je še več ja v po let nem času, ko vpliv no območ je Seme del ske ga zali va preč ka jo kolo ne vozil s tu ri sti. Pov preč ni let ni dnev ni pro met na držav ni obal ni cesti Koper–Izo la je leta 2009 zna šal 28.016 vseh vozil, na držav ni cesti Koper–Šmar je, ki tudi preč ka poreč je Bada še vi ce, pa je zna - šal 14.911 vseh vozil. Pre cej obre me nje ne so še šte vil ne lokal ne ceste v po reč ju, ki pote ka jo vzdolž vod nih tokov (Med mrež je 5).

5 Sklep

Na pod la gi podat kov o vseb no sti one sna žil v reki Bada še vi ci in v Se me del skem zali vu, izsto pa ta dva vira obre me nje va nja oko lja v po reč ju. Kako vost no sta nje Seme del ske ga zali va je odraz nje go ve občut - lji vo sti ter obre me nje va nja oko lja v nje go vem zaled ju. Pli tvost, zapr tost ter šib ko toko va nje pogo ju je jo niz ke samo či stil ne spo sob no sti, ki vpli vov one sna že va nja ne more jo dovolj učin ko vi to nev tra li zi ra ti ozi - ro ma zmanj še va ti. Bada še vi ca namreč z do to kom slad ke vode vpli va na fizi kal no-ke mij ske in bio loš ke last no sti mor ske ga oko lja, hkra ti pa je pomem ben vir hra nil nih sno vi ter raz lič nih one sna žil. V vpliv - nem območ ju Seme del ske ga zali va so pri sot ni raz lič ni nepo sred ni in posred ni viri obre me nje va nja oko lja.

Vpliv posa mez ne ga vira je tež ko natanč no opre de li ti. Obdob je red ne ga sprem lja nja kako vo sti Bada - še vi ce je pote ka lo med leto ma 2003 in 2008 le na enem meril nem mestu, v ob dob ju od okto bra 2010 do sep tem bra 2011 pa je bila kako vost oce nje na na pod la gi hitrih teren skih testi za vode. S po sta vi tvi jo mre že meril nih mest na raz lič nih delih vod ne ga toka (v zgor njem, sred njem in spod njem toku ter ob izli vih več jih pri to kov), s po go stej ši mi meri tva mi ter vzor če nji, bi dobi li podat ke, iz kate rih bi lah ko ugo to vi li natanč nej še pove za ve med posa mez ni mi viri obre me nje va nja v po reč ju in kako vost jo vode.

Na pod la gi rezul ta tov lah ko potr di mo, da je veli ka gosto ta pose li tve, ob pomanj klji vi komu nal ni infra struk tu ri, pomem ben dejav nik obre me ni tev oko lja v po reč ju Bada še vi ce. Pozi da na zem ljiš ča obse - ga jo kar peti no povr šin, s po zi da vo pa je pove za no tudi ure ja nje vod nih tokov, ki je še poslab ša lo pogo je samo čiš če nja reke. Neza je te komu nal ne odpad ne vode se odra ža jo v mi kro bio loš ki one sna že no sti Bada - še vi ce; naj bolj izra zi ta je v ča su niz ke ga polet ne ga pre to ka. Takrat se v reč nem toku, še pose bej ob izli vu Bada še vi ce v mor je, pojav lja jo viš je kon cen tra ci je koli form nih bak te rij fekal ne ga izvo ra. Komu nal ne odpad ne vode so tudi vir hra nil in vpli va jo na evtro fi ka ci jo Seme del ske ga zali va. V pre te klo sti so s teh - no loš ki mi odpad ni mi voda mi dote ka le veli ke koli či ne tež kih kovin in se s se di men ti odla ga le na dnu zali va. Nji ho vo pri sot nost še danes ugo tav lja jo tako v vodi kot v or ga niz mih in pred stav lja jo veli ko grožnjo oko lju, zla sti ob pose gih v mor sko dno. Po našem mne nju je dogra di tev kana li za cij ske ga siste ma in pri - klju či tev vseh porab ni kov vode na kana li za cij ski sistem s či stil no napra vo prio ri tet na nalo ga, če želi mo zmanj ša ti obre me nje va nje Seme del ske ga zali va. Dru gi pomem ben dejav nik okolj ske ga obre me nje va - nja Seme del ske ga zali va je kme tijs tvo, ki je v po reč ju Bada še vi ce inten ziv no. Obde lo va nje kme tij skih zem ljišč je pove za no z ve li ki mi ener gij ski mi in snov ni mi vno si, ki se v ka ko vo sti Bada še vi ce in Seme - del ske ga zali va naj bolj odra ža jo v po ve ča ni vseb no sti duši ko vih soli. Dodat no »gno je nje« s hra nil ni mi snov mi, že narav no dovolj boga te ga mor ja, je naj bolj izra zi to v zim skem in zgod nje pom la dan skem obdob - ju, ko je zara di več je koli či ne pada vin inten ziv nej še izpi ra nje hra nil iz prsti. Mož nost zmanj ša nja obre me ni tev oko lja s hra ni li vidi mo v manj inten ziv ni pri de la vi ozi ro ma z iz bi ro dru gih kul tur nih rast - lin ter s preu smer ja njem v in te gri ra no in eko loš ko pri de la vo.

Da bi dose gli izbolj ša nje kako vost ne ga sta nja vode in sedi men tov v Se me del skem zali vu, je tre ba še zmanj ša ti obre me ni tve v ce lot nem poreč ju Bada še vi ce. Traj nej ša revi ta li za ci ja Seme del ske ga zali va pa je mogo ča le pod pogo jem, da obre me ni tve ozi ro ma pri ti ski ne bodo pre se ga li samo či stil nih zmog - lji vo sti oko lja. Upo šte va ti je tre ba tudi, da so samo či stil ne zmog lji vo sti zara di dol go traj ne ga pre ko mer ne ga obre me nje va nja in pose gov v pre te klo sti zmanj ša ne, zato bo ned vom no potre ben dolo čen čas, da se bodo narav ni pro ce si obno vi li v pol ni meri.

(10)

6 Viri in lite ra tu ra

Am bro žič, Š., Cvi ta nič, I., Dob ni kar Tehov nik, M., Gacin, M., Grbo vić, J., Jese no vec, B., Kozak Legiša, Š., Kranjc, M., Mihor ko, P., Poje, M., Remec Rekar, Š., Rotar, B., Sod ja, E. 2008: Kako vost voda v Sloveniji.

Ljub lja na.

Ašič, Z., Baj želj, M., Ciglič, R., Dor nik, L., Gumi lar, D., Klöckl, K., Krže, A., Lavrič, S., Lebar, K., Novak, M., Pekolj, P., Ple šivč nik, T., Pogač nik, M., Pore doš, K., Pre lec, Ž., Roten haj zer, M., Straj nar, S., Suljić, A., Šim no vec, J., Štru bar, J., Štam car, D., Zupan, U., Žalik, A. 2006: Poro či lo o sta nju oko lja v Mestni obči ni Koper. Ela bo rat, Odde lek za geo gra fi jo Filo zof ske fakul te te Uni ver ze v Ljub lja ni. Ljub lja na.

Av čin, A., Meith-Av čin, A., Vuko vič, A., Vri šer, B. 1974: Pri mer ja va ben toš kih združb Stru njan ske ga in Kopr ske ga zali va z ozi rom na nji ho ve popu la cij sko pogo je ne raz li ke. Bio loš ki vest nik 2. Ljubljana.

Bajt, O., Čer melj, B., Lipej, L., Malej, A., Moze tič, P. 2004: Zmanj še va nje one sna že nja Kopr ske ga zali - va. Ela bo rat, Mor ska bio loš ka posta ja Nacio nal ne ga inšti tu ta za bio lo gi jo. Piran.

Di gi tal ni bati me trič ni model Kopr ske ga zali va. Harp ha sea, d. o. o. Koper. Koper, 2010.

Dob ni kar Tehov nik, M., Sod ja, E. (ur.) 2010: Oce na eko loš ke ga in kemij ske ga sta nja voda v Slo ve ni ji za obdob je 2006 in 2008. Ljub lja na.

Ko le ga, N. 2006: Slo ve nian coast sea floods risk. Acta geo grap hi ca Slo ve ni ca 46-2. Ljub lja na. DOI:

10.3986/AGS46201

Li dar ski orto fo to posnet ki. Harp ha sea, d. o. o. Koper. Koper, 2011.

Li pej, L. 2006: Ogro že ne vrste in habi tat ni tipi v slo ven skem mor ju. Ljub lja na.

Luin, D. 2012: Kako vost vode povr šin ske ga vod ne ga toka Bada še vi ca. Diplom sko delo, Fakul te ta za huma - ni stič ne štu di je Uni ver ze na Pri mor skem. Koper.

Ma la čič, V., Malej, A., Bajt, O., Lipej, L., Moze tič, P., For te, J. 1994: Raz voj ni pro jekt obči ne Koper 2020:

vars tvo mor ja in prio bal ne ga pasu. Ela bo rat, Mor ska bio loš ka posta ja Nacio nal ne ga inšti tu ta za bio - lo gi jo. Piran.

Med mrež je 1: http://ka zal ci.arso.gov.si/?data=in di ca tor&ind_id=365 (13. 4. 2011).

Med mrež je 2: http://vode.arso.gov.si/hi dar hiv/pov_ar hiv_tab.php?p_vo do tok=Bada%C5%A1evi - ca&p_po sta ja=9275&p_leto=1994&b_ar hiv=Pri ka%C5%BE i (1. 4. 2010).

Med mrež je 3: http://www.stat.si/no vi ca_pri ka zi.aspx?id=4565 (28. 1. 2013).

Med mrež je 4: http://www.geo pe dia.si/#T1199_s9_b2 (5. 5. 2010).

Med mrež je 5: http://www.dc.gov.si/si/pro met/ (13. 8. 2010).

Okolj ski pre gled pod je tij v Mest ni obči ni Koper – konč no poro či lo. Oikos d. o. o. Dom ža le, 2006.

Oro žen Ada mič, M. 2002: Geo mor fo loš ke zna čil no sti Tržaš ke ga zali va in obrob ja. Dela 18. Ljub lja na.

Plut, D. 2004: Geo graf ske meto de prou če va nja degra da ci je oko lja. Ljub lja na.

Po dat ki o ka ko vo sti voda za Kopr ski zaliv in reko Bada še vi co. Agen ci ja Repub li ke Slo ve ni je za oko lje.

Ljub lja na, 2010.

Po dat ki o obra to val nem moni to rin gu indu strij skih naprav. Agen ci ja Repub li ke Slo ve ni je za oko lje. Ljub - lja na, 2010.

Po dat ki o pri klju če no sti objek tov na kana li za cij ski sistem v Mest ni obči ni Koper. Komu na la Koper. Koper, 2011.

Po klar, M. 2010: Pogo ji za revi ta li za ci jo Seme del ske ga zali va. Diplom sko delo, Fakul te ta za huma nistične štu di je Uni ver ze na Pri mor skem. Koper.

Pre bi vals tvo po sta ro sti in spo lu. Sta ti stič ni urad Repub li ke Slo ve ni je. Ljub lja na, 2011.

Re jec Bran celj, I. 2001: Kme tij sko obre me nje va nje oko lja v Slo ve ni ji: Pokra jin ski vidi ki obre me nje vanja iz raz pr še nih virov. Ljub lja na.

Re jec Bran celj, I. 2003: Mor je. Vod no bogas tvo Slo ve ni je. Ljub lja na.

Šömen, J., Cepak, F. 2004: Razi ska va sedi men ta v Se me del skem zali vu. Ela bo rat, Zavod za zdravs tveno vars tvo. Koper.

Štu di ja sta nja mor skih tokov v se me del skem zali vu. Harp ha sea, d. o. o. Koper. Koper, 2011.

Turk, T. 2007: Pod gla di no Medi te ra na. Ljub lja na.

(11)

Turk, V., Moze tič, P., Malej, A. 2007: Over view of eutrop hi ca tion-re la ted events and other irre gu lar epi - so des in Slo ve nian sea (Gulf of Trie ste, Adria tic sea). Anna les, Series Histo ris Natu ra lis 17-2. Koper.

Turk, V. 2010: Pro gram sprem lja nja kako vo sti mor ja in vno sov one sna že nja s kop ne ga v skla du z Bar - ce lon sko kon ven ci jo. Med mrež je: http://www.arso.gov.si/vode/mor je/Bar ce lon ska%202009.pdf (22. 1. 2012).

Vr hov šek, D., Smo lar Žva nut, N., Greis sler Brulc, T., Bat te li no, L., Drev, D., Bre zi gar, B., Maca rol, B., Brez nik, B., Vrhov šek, M. 2003: Pro jekt zmanj še va nja one sna že no sti na območ ju Kopra kot »vroče toč ke« v Slo ve ni ji. Ela bo rat, Lim nos. Ljub lja na.

Zorn, M. 2009a: Ero sion pro ces ses in Slo ve ne Istria – part 1: Soil ero sion. Acta geo grap hi ca Slo ve nica 49-1.

Ljub lja na. DOI: 10.3986/AGS49102

Zorn, M. 2009b: Ero sion pro ces ses in Slo ve ne Istria – part 2: Bad lands. Acta geo grap hi ca Slo ve ni ca 49-2.

Ljub lja na. DOI: DOI: 10.3986/AGS49203

7 Summary: The geographical assessment of the impact that agriculture and settlement in the Badaševica river basin have on Gulf of Semedela

(translated by Nina Ujčič)

Nowadays Gulf of Semedela, part of Gulf of Koper, has poor water quality, as it used to in the past, due to high environmental pollution in hinterland areas. We tried to discover the main causes of pollution of influence areas and sea pollution by studying information on water quality and quality of the Badaševica River as the major freshwater inflow to the gulf. Due to its geographical position, shallowness and weak currents the studied part of Gulf of Semedela is a sensitive area with a low self-cleaning capac- ity, which consequently makes the impact of different pollutants on the water quality even stronger.

The research has confirmed the connection between the pollution of the Badaševica River and Gulf of Semedela, which means that the river is the main cause of pollutant inflow as it is the major water inflow to the gulf. Its dynamics of water masses have a great impact on physical, chemical and biological properties of the gulf.

Analyzed physico-chemical and microbiological characteristics of Badaševica and seawater of the Gulf of Semedela show extremely similar dynamics, as well as the two water bodies are over-burdened.

The sea is degraded by nutrient overloading causing eutrophication, and faecal water pollution. In the period 2000–2009 nutrient (especially nitrate) concentrations exceeded the permissible value in the river ecosystem. They were higher in winter-spring period when they reached the average value of about 25 mg/l, while summer concentrations reached average value of about 3.72 mg/l. In the Gulf of Semedela higher concentrations of nutrients also occurred in the winter and in the early spring period, during the period of increased influx of fresh water. Increased concentrations of nutrient salts of nitrogen have an effect on increasing production and phytoplankton biomass, resulting in eutrophication. It occurs during greater flows of Badaševica, when phytoplankton biomass and primary production are high. The eutrophic nature of gulf is indicated by trophic state index (TSI from 2.13 and 5.62) and by flora and fauna of the gulf. The developed aquatic vegetation of primarily nitrophylic algae is an indicator of highly eutrophic environment. Thus, in the Gulf of Semedela appear different nitrophylic species such as sea lettuce (Ulvarigida), Ceratiumsp. Enteromorphaspp.and Cladophorasp.Many animal organisms are only in the form of shells (molluscs) and tubes (polychaetes), which indicate an impoverished fauna with poor taxonomic diversity.

Assessment of faecal contamination of the gulf is, due to non-implementation of monitoring of faecal pollution in the gulf itself, estimated on the basis of faecal contamination of river Badaševica. It has been heavily polluted with sewage water, which is evident from the presence of faecal coliforms. The number of faecal coliforms (in the period 2000–2006) ranged around 20,000 cfu/100 ml, but that number significantly increased during the summer months.

(12)

The main sources of direct pollution of the Badaševica River and consequently of Gulf of Semedela are fugitive municipal wastewater discharges from settlements as well as from economic activities and leachate from agricultural lands. First relates to lack of developed sewerage system and lack of sewerage network connectivity, leading to the pollution of Badaševica with faecal coliform bacteria, which is most evident during the low summer flow of the river. At that time, concentrations of faecal coliform bacteria arise especially in the estuary, which has a negative impact on humans as such waters are com- pletely unsuitable for tourism and recreation. Fugitive municipal wastewater discharges are also a source of nutrients and they have an influence on the eutrophication of the river and of the gulf.

The second main source, leachate form agricultural lands, is a consequence of intensive agriculture land use in the Badaševica river basin, involving an excessive use of fertilizers and pesticides. The biggest problems are the unused nutrients and residues of pesticides that infiltrate into the Badaševica and finally end in the gulf. Nitrogen intake in the marine environment means an additional »fertilization«

of naturally enough rich sea. Like waste waters, it causes, at appropriate conditions, excessive growth of phytoplankton and bottom algae. Consequences mainly affect tourism and fishing, as, during the blossoming, water becomes cloudy and it can develop toxic species of unicellular algae.

Pollution with heavy metals of water and sediment in Gulf of Semedela is a consequence of long-term polluted industrial wastewater discharges. Today, their presence is observed in water and in organisms and represent a significant threat to the environment and biological diversity of the area.

To improve water quality clean freshwater inflow is needed in our opinion, which means it is nec- essary to decrease the number of pollution sources in the Badaševica River and ensure regular quality monitoring. The priority is therefore to connect all water consumer facilities in the river basin to a sewer network and a wastewater purification plant as well as reduce farming intensity.