ANTIRASISTICNE PERSPEKTIVE V EVROPSKEM SOCIALNEM DELU

(1)

Lena Dominelli

ANTIRASISTICNE PERSPEKTIVE V EVROPSKEM SOCIALNEM DELU

E v r o p a j e v devetdesetih letih na kritični točki razvoja. R a d i bi jo napravili bolj enovito, integrirano in k o h e r e n t n o , kakor je videti iz pritiskov, d a bi razširili Evropsko Unijo. So pa tudi sile, ki jo grozijo reducirati na niz kaotičnih in razdrobljenih delov, če jih b o m o upoštevali. T r e n d a sta povezana in sta v z a d n j i h desetletjih pripeljala do vznika skrajne desnice. Kajti k a k o r so se okrepila prizade- vanja za tesnejše sodelovanje med deželami in ljudstvi, tako so se okrepile zahteve, da bi vsaka dežela, p o n e k o d pa tudi vsaka etnična skupina zadržala neodvisnost in enkratnost.

Kolikor je to pričakovanje v zvezi s spoštovan- j e m raznolikosti evropskih ljudstev in s priza- d e v a n j e m , da bi izboljšali življenjski s t a n d a r d vseh na tej celini, gre za zdrav pojav in ga je t r e b a opogumiti. K a d a r pa krepi ksenofobične p o t e z e evropskih d r u ž b in vztraja pri tem, da j e ena skupina več v r e d n a od druge, ga je treba zaustaviti (o rasti skrajne desnice v Evropi gl.

C H E L E S eí al. 1991). Ta naloga zavezuje vse, ki si prizadevajo za enakopravnost in socialno pravičnost. Socialno delo je poklic, katerega naloga j e dobrobit ljudi, in bi moralo biti pri t a k e m razvoju dogodkov v prvih bojnih vrstah.

Ž a l socialno delo ne dosega vselej svojih idealov. Pri tem n e mislim s a m o na »normal- no« socialno kontrolo, ki jo izvaja profesija, ko išče pravo m e r o m e d d r u ž b e n o disfunkcijo in individualno krivdo. D a želi ostati v okviru družbenih interakcij, je razumljivo, čeravno je p r e d m e t stalnih diskusij in p o m i k a n j a meja, ki meri na izboljšanje življenjskih okoliščin. T u pa mislim m a n j ugledni del zgodovine socialnega dela, na p r i m e r njegovo aktivno udeležbo v genocidu in »etničnem čiščenju« v nacis- tičnem režimu ( L O R E N Z 1 9 9 4 ) . Ko o m e n j a m ta

m o r d a najbolj znan primer, n o č e m reči, da v zgodovini te profesije ni drugih težko pre- bavljivih obdobij. Z g o d b o o tem, kako je socialno delo m e d drugo svetovno vojno v raznih deželah podpiralo vojaške aktivnosti, je treba šele napisati, kakor tudi zgodbo o njegovem prispevku na področju n e k d a n j e Jugoslavije.

Socialno delo p o t e m t a k e m ni nevtralna de- javnost, temveč j e še in še politična. V^ spre- minjajoči se Evropi, kjer se je to, k a f ' ^ e bilo nekoč samoumevno, zlomilo in se poskušajo uveljaviti nove samoumevnosti, lahko pričaku- j e m o , da bo hotela vsaka stran pritegniti socialno delo k svojim ciljem. To, da je mogoče uporabiti socialno delo tako za d o b r o kakor za slabo, je poglavitni razlog, zakaj tisti, ki želimo p o d p r e t i n a p r e d e k človeštva, p o t r e b u j e m o analizo in prakso, ki nam bo omogočila odgo- voriti na izziv skrajne desnice. T a članek t o r e j prinaša a r g u m e n t e za antirasistično p r a k s o socialnega dela, ki bi jo bilo mogoče p o d p r e t i p o vsej Evropi. D a bi se lahko taka p r a k s a v Ev- ropi prijela, mora spoštovati raznolikosti in podpirati socialno pravičnost tako na individualni kakor na kolektivni ravni.

R A Z N O L I K O S T IN S P R E M E M B E

Evropa je celina številnih ljudstev, kultur, zgodovin in tradicij. T o d a m e d deli, ki jo sestavljajo, vladajo težavni odnosi. V o j n e , ne- strpnost in diktature so v njenih k r o n i k a h po- goste. Prav tako f)ogosti pa so ideali svobode, solidarnosti in demokracije. Z a r a d i pisanega socialnega tkiva je na tej stopnji n e m o g o č e go- voriti o viziji, ki bi obsegala E v r o p o v celoti.

Evropska Unija, ki se je izoblikovala iz Evrop- ske gospodarske skupnosti, se je razširila na

(2)

dvanajst držav, pa še te niso enotne (FAIST

1 9 9 4 ) . Druge, npr. skandinavske in vzhodnoev- ropske dežele, so izključene iz njenih vrst, čeprav nekatere upajo, da se jim bodo kmalu pridružile. Raznolikost bi morala biti moč Ev- ropske Unije, vendar je pogosto razumljena kot šibkost. T o še zlasti drži v razpravah o

»temnopoltih«, ustaljenih »etničnih manjši- nah«, popotnikih, sezonskih delavcih, begun- cih in azilantih, ki žive sredi nje. Politični govor o teh ljudeh se je osredotočil na nevarnost, ki da jo vnašajo v vse bolj integrirano Ev- ropo. Kot »drugačne« in v postmoderni družbi nezaželene jih opredeljujejo tako na skrajni desnici kakor politiki iz »uglednih« strank, ki bi radi nadzirali njihovo število in gibanje. Za opis sovražne reakcije na ljudi, ki izvirajo iz

»tretjega sveta« in živijo v Evropi, je v rabi izraz »evropska trdnjava« (gl. G O R D O N 1 9 8 9 ; 1 9 9 2 ; B J O R G O , W I T T E 1 9 9 3 ; SOLOMON 1 9 8 9 ) .

Ljudi, ki imajo korenine v »tretjem svetu«

in so zakonito naseljeni v Zahodni Evropi, je kakšnih 12 do 17 milijonov (COHEN 1992; GOR-

DON 1 9 8 9 ) . D o m n e v a se, da je še precejšnje, neznano število tistih, ki niso prijavljeni. Poleg njih so tu še potencialni sezonski delavci iz Vzhodne Evrope ( G A R C I A 1 9 9 4 ) . Na te skupine — na njihovo število, na to, kako zlorab- ljajo sistem socialnega varstva dežele, v kateri so se naselili, in na potrebo, da bi nadzirali njihov vstop — so u s m e r j e n e u r a d n e razprave in pozornost skrajne desnice (gl. G O R D O N 1 9 9 2 ; D O M I N E L U 1 9 9 2 ; B J O R G O , W I T T E 1 9 9 3 ) . Položaj teh ljudi, ki jih bom imenovala deprivilegirani državljani,^ saj žive, delajo in umirajo tukaj, je zelo negotov. Davke in prispevke za socialno varstvo plačujejo kakor vsi drugi državljani, vendar nimajo avtomatičnega dostopa do socialnovarstvenih uslug, kaj šele, da bi lahko pravico do njihovega uživanja prenesli kam drugam. Tako, na primer, temnopolta oseba, ki ima državljanstvo dežele iz britanske skupnosti narodov in pravico do zdravstvene os- krbe v Britanski državni zdravstveni službi, ne m o r e tega prenesti v Francijo, če ni hkrati tudi britanski državljan ali državljanka. Prav tako nima nobenih pomembnejših socialnih ali poli- tičnih pravic. Naprej, temnopolte osebe, ki

imajo na podlagi državljanstva v Skupnosti pravico voliti na britanskih lokalnih in držav- nih volitvah, izgubijo to pravico, če se preselijo v drugo evropsko državo.

D a bi opisala ljudi, ki p a d e j o v katero izmed gornjih kategorij, raje uporabljam izraz

»deprivilegirani državljani« kakor »temnopolte osebe«, čeprav je slednji v Britaniji tradicionalno v rabi kot politični izraz, ki vključuje vse, ki t ф i j o zaradi rasizma, ne glede na barvo kože, kajti v nekaterih delih Evrope se izraz temnopolte osebe nanaša zgolj na ljudi af- riškega izvora. Prav tako jim ne pravim deni- zens,^ kakor predlaga H a m m a r ( 1 9 9 0 ) , ker ta izraz predpostavlja, da nimajo državljanstva.

Prav temu o p o r e k a m . Ti ljudje so državljani, se pravi, ljudje s polnimi in neodtujljivimi so- cialnimi in človekovimi pravicami, vendar so jim te odtegnjene, če pogledamo, kako je državljanstvo tradicionalno definirano. Držav- ljanstvo je postalo oblika izključitve, dosežene tako, da je tistim, ki jih njegova definicija ne vključuje, odtegnjen dostop do socialnih, poli- tičnih, ekonomskih in človekovih pravic.

Koncept državljanstva, ki so ga iznašli v Ev- ropi ob nastanku nacionalnih držav, j e spo- četka vključeval zlasti bele moške zgornjega razreda (gl. M A R S I L \ L L 1 9 4 9 ) . Pozneje se je raz- širil na moške delavskega razreda in še pozneje na bele ženske. Ženske še vedno niso povsem vključene v ta koncept, zlasti kar zadeva gospodinjsko delo, ki ne omogoča pristopa do socialnega zavarovanja in socialnovarstvenih pravic. T e m n o p o l t e osebe, še zlasti, ko njihova navzočnost v Evropi še ni bila tako opazna, so bile na področju državljanstva izključene.

Deprivilegirani državljani živijo na robu in so pravno izključeni iz normalnih političnih procesov demokratične družbe na podlagi priseljenskega statusa. Depriviligiranih drža- vljanov ne smemo mešati z revnimi (belimi)

»pravimi« državljani, se pravi, z revnimi Ev- ropejci. Kajti ti imajo vsaj teoretsko dostop do političnih procesov, čeprav jim je lahko v praksi zaradi ekonomske marginalizacije one- mogočeno uveljavljati svoje pravice. Nič nena- vadnega ni, da socialni delavci redko opazijo deprivilegirane državljane, ne glede na njihovo

' Avtorica uporablja izraz disenfranchised citizens, ki pomeni, da so ljudem, ki so formalno sicer državljani, nekatere državljanske pravice odvzete; v nasprotju s temi so enfranchised citizens, kar prevajamo kot »polnopravni državljani«. (Op.

prev.)

^ Tujci, ki imajo v adoptivni deželi nekatere pravice. (Op. prev.)

(3)

revščino, težave in rasistične napade nanje.

Vrhu tega se učitelji in praktiki socialnega dela ne potrudijo kaj dosti obravnavati problematike, ki bi jo bilo treba obravnavati, da bi se profesionalci v socialnem skrbstvu ustrezno odzivali na potrebe deprivilegiranih državlja- nov. T a naš spodrsljaj je treba takoj popraviti, sicer obstaja nevarnost, da bo socialno delo še podkrepilo izključenost deprivilegiranih držav- ljanov iz družbenega življenja. Antirasistično socialno delo p o n u j a enega izmed načinov, kako se lotiti te problematike.

P r e d e n preidem k naslednjemu delu član- ka, m o r a m izreči določeno svarilo. Glede na raznolikost Evrope, neobstoječo »evropsko«

narodnost in »evropsko« stališče do tega vpra- šanja je treba posplošitve na vso celino jemati precej previdno. Z a t o se bom raje kot na celo Evropo sklicevala na določene dežele; sklepe in n a u k e pa je treba uveljaviti povsod, če naj to, kar poganja »evropski« socialnodelavski program, ostane dobrobit ljudi.

Veliko s p r e m e m b v Evropi poganja globali- zacija ekonomije in internacionalizacija drža- ve. P o tej shemi se svet deli na ekonomske bloke. Evropsko Unijo, Severnoameriško svo- bodnotrgovinsko področje in azijsko-pacifiško regijo, od katerih vsaka tekmuje z drugima v nižanju produkcijskih stroškov, trenutno pa v tem zmagujejo t. i. »tigrovske ekonomije« iz Azije. E k o n o m s k a situacija, ki terja vse večjo tekmovalnost, je v razvoju socialne politike zelo p o m e m b n a ( D O M I N E L L I , H O O G V E L T 1 9 9 4 ) .

Evropski javni socialnoskrbstveni sistemi se vse bolj krčijo, saj zahteve po cenejši delovni sili o m e j u j e j o dostopnost socialnovarstvenih uslug. Zasebne, komercialne usluge so iz te enačbe izključene, ker zasebne socialnovarstvene s h e m e odpirajo nov prostor akumu- lacije kapitala in ustvarjanja dobička.

V tem kontekstu postane rasizem pripomo- ček za to krčenje, saj ga je mogoče uporabiti za to, da se iz dostopnih javnih socialnoskrbst- venih storitev izloči določene, zlahka prepo- znavne kategorije ljudi ( D O M I N E L L I 1 9 8 8 ) . Ko se to zgodi, se zniža povpraševanje. Deprivile- girani državljani so izločeni iz socialnoskrb- stvene enačbe, pripadniki evropskih narodov pa ostanejo v njej. Slednji tako pridobijo mate- rialno prednost pred soljudmi (o zvečanju pravic pripadnikov evropskih narodov gl. GOR-

DON 1 9 9 2 ; F A I S T 1 9 9 4 ) .

Rasizem je »vera v to, da je e n a rasa sama po sebi več vredna od druge in ima torej pravico do nadvlade« ( L O R D E 1 9 8 4 ) . »Rasa« je problematičen izraz. D a j e m ga v narekovaje, ker ga rabim v p o m e n u družbene, ne biološke formacije. V Evropi ima izraz celo vrsto rab.

Lahko pomeni fenotip. Opisali so naslednje človeške »rase«: kavkaško (belo), negrotidno (črno), indijansko (rdečo) in azijsko (rumeno) (za natančno razlago teh kategorij gl. Gobi- neau 1 9 5 3 ) . Znanstveno govoreč, človeštvo {homo sapiens) pripada eni rasi ( T A G U I E F F E 1 9 9 0 ) . V drugih primerih ljudje rabijo izraz

»rasa« kot sinonim za etnično pripadnost ali etnično skupino ali narodnost. Včasih je v rabi za ljudi, ki živijo na določenem geografskem področju in jih morda povezuje skupna re- ligija, jezik ali kultura. T a k o so na primer nacisti imeli nemško etnično skupino za »arij- sko raso«. Od združitve Vzhodne in Z a h o d n e Nemčije se politiki ukvarjajo s tem, koga natanko vključuje nemška etnična skupina.

Severna liga v Italiji definira prebivalce južne Italije kot drugo »raso« in je pripravljena razdeliti italijansko nacionalno državo, da bi dosegla svoj cilj, čisto etnično skupino na severu (SCARPINO 1 9 9 1 ) . V Franciji obravnavajo kot »raso« ljudi arabskega porekla (LE-

FORT, N E R Y 1 9 8 4 ; JAZOULI 1 9 8 6 ) . V Evropi že stoletja obravnavajo kot »raso« ljudi, ki so povezani z Judi, ne glede na njihovo narodnost ali etnično pripadnost ( B J O R G O , W I T T E 1 9 9 3 ) .

E n a k o se dogaja nomadskim ljudstvom. V Bri- taniji je Margaret Thatcher povzdignila an- gleško kulturno in jezikovno skupino na raven

»rase« ( B A R K E R 1 9 8 1 ) . Ne glede na to, katero skupino obravnavamo, je tako, da vodilna skupina, ki ima oblast, definira svoje vrline in stališča kot večvredna, vrline in stališča drugih skupin pa kot manjvredna. V rasistično dinamiko so potemtakem nujno vključena razmerja podrejenosti in nadrejenosti.

Rasizem je družbeni konstrukt, v k a t e r e m gre za pripisovanje negativnih vrednosti do- ločenim biološkim in kulturnim značilnostim, ki pripadajo določeni »rasni« skupini, in pripisovanje pozitivnih vrednosti drugim. Tisti, ki so na oblasti, definirajo, katere so cenjene in katere ne. Rasizem obstaja v treh ključnih oblikah: kot osebni (ali individualni), institucionalni (ali organizirani) in kulturni (gl.

BROMLEY, LONGINO 1 9 7 2 ; D O M I N E L U 1 9 8 8 ) .

(4)

Osebni rasizem izvira iz drž, verovanj in predsodkov, ki jih imajo posamezniki. Ti negativno vrednotijo deprivilegirane državljane in vzdr- žujejo stališče o večvrednosti lastne »rase«

tako na individualni kakor na kolektivni ravni.

Institucionalni rasizem je rutinska politika in praksa izključevanja deprivilegiranih državlja- nov, da niso v celoti udeleženi v življenju nacionalne države, v kateri živijo. Ima ključno vlogo pri krepitvi socialne kontrole nad deprivilegiranimi državljani in zavzema osrednje mesto v državi blaginje. Osrednje mesto ima tudi v imigracijskem sistemu, ki določa, kdo bo dobil status državljana in kdo ne. Kulturni rasizem izhaja iz družbeno sprejetih vrednosti in norm, ki pripisujejo nižji status deprivilegiranim državljanom in razvrednotijo vse, kar so ti prispevali ali prispevajo družbi. T e samo- umevne domneve pripisujejo značilnostim svoje skupine rasno večvrednost, idealizirajo njen način življenja in podpirajo tako individualni kakor institucionalni rasizem.

Rasistična dinamika deluje na vseh treh ra- vneh in skozi njih. Vsaka raven je v interakciji z vsako od preostalih in to sproži kompleksen interakcijski proces med tistimi, ki zatirajo, in zatiranimi.

Interaktivna shema ravni in oblik rasizma

Rasizem je ponavljajoča se tema v razvoju evropskih nacionalnih držav. Njegova oblika se v času spreminja. D a n e s se rasizem na novo definira in rasistična razmerja dominacije in p o d r e j a n j a se na novo strukturirajo, da bi se bolje prilegla p o t r e b a m postmodernega sveta

in njegovi globalni ekonomiji. Sezonski delavci niso več potrebni, da bi poganjali industrijski razvoj na Z a h o d u , saj se lahko industrija in ka- pital preselita v dežele »tretjega sveta« in t a m delujeta na cenejši način. T a možnost je pripeljala do deindustrializacije na Z a h o d u in do rastočega procesa industrializacije v »tigrov- skih ekonomijah«, kajti m e d n a r o d n e firme na veliko investirajo tam, kjer je delovna sila po- ceni in kjer ne obstaja draga država blaginje.

Sezonski delavci lahko dobesedno »ostanejo doma«; največ, kar je včasih treba, je, da se preselijo z dežele v mesto. Današnji rasizem se ne ukvarja več toliko z biološkimi značilnostmi kakor s kulturnimi, jezikovnimi in verskimi.

Drobljenje »rase« v vse manjše skupine se ujema z globalizacijo ekonomije, ki uničuje večje skupnosti, to pa j e del procesa, s katerim se ustvarja bolj individualizirana in mobilnejša delovna sila, ki jo je lahko izkoriščati. V Bri- taniji je Margaret Thatcher govorila o tem, kako »domačini tonejo v tujo kulturo« (BARKER 1981). Mislila je na angleške belce, pri tem pa je povsem zanemarila dejstvo, da angleški belci, kakor jih danes poznamo, niso domačini na teh otokih, in realnost, da so Angleži tudi temnopolti ljudje, ki so se tu rodili in odrastli.

Jacques Chirac in Charles Pasqua sta napra- vila p o d o b e n hrup v Franciji ( B J O R G O , W I T T E

1993). Podoben ideološki pomik j e napravil U m b e r t o Bossi v Italiji (Bossi 1992).

R A S N O O P R E D E L J E V A N J E D E P R I V I L E C I R A N I I I D R Ž A V L J A N O V

Rasno opredeljevanje deprivilegiranih dr- žavljanov v Evropi se opira na percepcijo, politiko in prakso, ki črpajo iz naslednjih načel:

• načelo, da gre za sezonske delavce, . načelo omejenega števila in

• načelo odpravljanja stroškov.

Načelo, da gre za sezonske delavce, temelji na tem, da evropski državljan ne sprejema tega, da ljudje iz »tretjega sveta«, ki živijo in delajo v Evropi, sodijo sem, se pravi, da bodo tukaj ostali. Prav toliko so del Evrope kakor beli državljani evropskih držav. V praksi nače- lo, da gre za sezonsko delo, pomeni: »Vsi deprivilegirani državljani so sezonski delavci«.

T o pomeni, da nikoli ne bodo pripadali Evro- pi, se pravi, nikoli ne bodo postali polnopravni Evropejci kakor beli evropski državljani, ne

(5)

glede na to, kako dolgo že živijo tu. O njih b o d o govorili kot o sezonskih delavcih prve, druge, t r e t j e generacije itn. Njihova pravica, da se naselijo v Evropi, ostaja s p o r n a . Logična posledica tega stališča, ki jo zagovarja skrajna desnica, je deportacija vseh deprivilegiranih državljanov ( D O M I N E L L I 1 9 9 2 ) . T o hkrati pomeni, da b o d o n e n e h n o preverjali imigrantski status — in s t e m pravico, da s m e j o biti tu — deprivilegiranih delavcev, ki so že v Evropi.

T a k o lahko p r i č a k u j e m o ostrejši nadzor in

»vzdrževanje reda« med naseljenci v Evropi, k a k o r se je zgodilo v Britaniji (gl. G O R D O N 1 9 8 5 ) .

Načelo o m e j e n e g a števila temelji na verovanju, d a n a d z o r nad številom ljudi, ki pri- h a j a j o iz »tretjega sveta« v Evropo, »prispeva k d o b r i m m e d r a s n i m o d n o s o m « (MULLARD

1 9 7 3 ) . K temu cilju so u s m e r j e n e vse imigra- cijske politike, ki so se nekoč oblikovale p o s a m i č v vsaki evropski deželi, z d a j pa se vse bolj centralizirajo, kar je posledica schengen- skega s p o r a z u m a ( C O H E N 1 9 9 2 ; G O R D O N 1 9 9 2 ) .

Načelo o m e j e n e g a števila vsebuje perverzno logiko, k a k o r se j e pokazalo na skrajni desnici.

Logika tega stališča je, na kratko, ta: deprivilegirani državljani so v Evropi nezaželeni, torej bi m o r a l o biti njihovo število nič. I d e a l n o bi bilo, ko deprivilegiranih državljanov v E v r o p o ne bi niti spustili. T a k o lahko britanski minis- ter n e odobri vstopa šestih bosanskih be- guncev, ker jih j e »preveč«. U k r e p i za nadzor priseljevanja na nadnacionalni osnovi, za k a t e r e si prizadeva Skupina Trevi (COHEN

1 9 9 2 ; G O R D O N 1 9 8 9 ; 1 9 9 2 ) , kažejo p o d o b e n in- teres: da bi karseda zmanjšali njihovo število v vsej Evropi, in sicer s p o m o č j o usklajenega n a d z o r a n a d priseljevanjem. Igra »omejenega števila« ima implikacije tudi za deprivilegirane državljane, ki so že v Evropi. T u d i skrajna desnica se je oprijela te logike. Če deprivilegirani državljani, ki so že tu, nočejo oditi na lastno p o b u d o , jih je treba do tega pripraviti s prisilno repatriacijo. Če vztrajajo, jih je mogoče v s k r a j n e m p r i m e r u tudi ubiti, kakor so na srhljiv način pokazali u m o r i turških žensk in o t r o k v Nemčiji (WALLRAFF 1986;

B J O R G O , W I T T E 1 9 9 3 ; L A R O S E 1 9 9 2 ) .

Načelo odpravljanja stroškov temelji na zagotovilu, da evropske države deprivilegirani državljani nič ne stanejo. Njegov vpliv je zelo p o m e m b e n pri ugodnostih države blaginje —

pri socialnem zavarovanju, reševanju stano- vanjskega p r o b l e m a , izobraževanju. T e g a im- perativa so se lotili na dveh f r o n t a h : stroške za izobraževanje z m a n j š u j e j o tako, da uvažajo s a m o deficitarno, visoko izobraženo delovno silo, katere izobrazbo so že plačali v deželah

»tretjega sveta«; druge tako, d a n i m a j o dostopa do ugodnosti države blaginje. Očiten zgled take politike na delu j e zahteva, da vzdrževani svojci n e o b r e m e n j u j e j o državnih skladov. Po shemi za vzdrževane svojce so deprivilegirani državljani, ki so že v Evropi, odgovorni za socialnovarstvene p o t r e b e oseb, ki jih vzdržujejo. V Britaniji, na primer, veljajo visoke kazni za nespoštovanje te obveznosti, ne glede na razlog. Celo n e p r e d v i d e n e težave, da bi se tega držali, na p r i m e r vzdrževalčeva nezaposlenost, imajo lahko za posledico ka- zenski p r e g o n in deportacijo. Pojavljajo pa se še druge oblike izključitve, ki zadevajo vzdrže- vance. V Britaniji ni otroškega d o d a t k a za vzdrževane otroke, ki živijo drugje. T a k a obravnava razkriva stališče, da so n e k a t e r e družine dragocenejše od drugih. Pri delu z deprivilegiranimi državljani lahko socialni delavci o p a z u j e j o obup, ki ga povzroča taka politika, in škodo, ki se dela družinam. I m a j o t o r e j in- formacije, s katerimi se lahko u p r e j o tako nepravičnemu sistemu.

O D Z I V NA N A V Z O Č N O S T D E P R I V I L E G I R A N I H D R Ž A V L J A N O V

Odziv Evrope na navzočnost deprivilegiranih državljanov se spreminja. Castles in Ko- sack ( 1 9 7 2 ) d o k a z u j e t a , da so se evropske vlade močno potrudile ustvariti izkoriščano sezonsko delovno silo, ko so njihove e k o n o m i j e še cvetele. S p r e j e m v deželi, k a m o r so ti delavci prišli, je nihal od tega, da so imeli na razpo- lago p r e c e j storitev (npr. Surinamci na Nizo- zemskem), do tega, da so jih imeli zelo malo (npr. ugandski Azijci v Britaniji). Poglavitni n a m e n vlad je bil preseči p o m a n j k a n j e delovne sile, zato p a se je njihova politika s p o d b u j a n j a zaobrnila, ko je e k o n o m i j a začela šepati (MI-

LES, P H I Z A Œ L E A 1 9 8 4 ; CASTLES, KOSACK 1 9 7 2 ) .

Ko sezonska delovna sila ni bila več p o t r e b n a , so si začele evropske vlade na različne načine prizadevati, da bi se deprivilegirani delavci vrnili domov (CASTLES, KOSACK 1 9 7 2 ; M I L E S , PHIZACKLEA 1 9 8 4 ) . Pri nekaterih je bila vrnitev

(6)

predvidena v pogodbi o delu; drugim so plačali p o v r a t n e vozovnice.

Filozofsko in m o r a l n o opravičilo za ta ne- gostoljuben odziv j e v verovanju, da se različne skupine ljudi počutijo bolj d o m a v svojem

»naravnem« okolju. P o splošnem m n e n j u n a j bi se t e m n o p o l t e osebe ali deprivilegirani dr- žavljani, ki p r i d e j o v Evropo, dejansko nikoli ne imeli za stalne naseljence — so le gostje, ki b o d o n e k o č »šli domov« v svoje dežele, kjer i m a j o svoje družinske mreže in kulturne navezave.

T e o r e t s k a predpostavka tega stališča j e po- j e m asimilacije. T o p o m e n i , n a j se deprivilegirani državljani (gostje) bodisi vrnejo domov, kjer lahko obdržijo svojo kulturo in tradicijo n e s p r e m e n j e n o , ali p a n a j ju opustijo in spre- j m e j o kulturo in tradicijo dežele, kjer živijo.

T o bi p o m e n i l o izgubiti lastne kulturne, verske in jezikovne atribute in sprejeti tiste, ki jih i m a j o t. i. gostitelji. N e k a t e r i m deprivilegiranim državljanom pa niti izguba identitete ne bi zagotovila s p r e j e m a . N a j poskusijo karkoli, zaradi barve kože jih b o d o vedno imeli za ne- državljane, n e glede na to, kako dolgo so sami ali njihovi predniki živeli v Evropi. Čeprav asimilacija kot možnost v razmišljanju nekaterih pripadnikov evropskih narodov še v e d n o obstaja, je d a n e s v glavnem n e s p r e j e m a j o niti deprivilegirani niti privilegirani državljani.

D r u g način, kako se spoprijeti s problematiko precejšnjega števila dcprivilegiranih državljanov, je p o j e m integracije. T a j e deloma odgovor na p o n e s r e č e n koncept asimilacije, a tudi poskus, kako doseči, da b o d o beli Evrope- jci sprejeli m u l t i k u l t u r a l b x m v svoje družbe.

Integracionisti dokazujejo, da je raznolikost le- gitimen del d r u ž b e n e g a življenja. Različne kulture lahko o b s t a j a j o druga o b drugi. Implicitni e l e m e n t v tej politiki je bil, da »novodošli« ne bi smeli spreminjati obstoječih družbenih razmerij. Z a t o j e številnim p r e p o v e d a n o vstopiti v aktivistične organizacije s takim ciljem, na p r i m e r v sindikate ali politične stranke. N e do- volijo voliti ali dobiti državljanstvo, celo če so rojeni v državi, na p r i m e r otroci turških staršev v Nemčiji. V r h u tega se integracijski politiki ni posrečilo vzpostaviti mehanizmov, ki bi omo- gočali, da različne kulture e n a k o p r a v n o delujejo e n a o b drugi. D o m i n a n t n a nacionalna kultura belcev še v e d n o velja za najboljšo, pa še dovolj »široka« je, da p r e n e s e kakšen »tuj«

festival ali dva. Ker ta pristop sloni na p o j m i h več- in manjvrednosti, j e povzročil smrt multu- kulturalizma kot veljavnega načina p r e s e g a n j a rasističnih reakcij na navzočnost deprivilegiranih državljanov. Kljub t e m u j e integracija v številnih evropskih državah še v e d n o pogla- vitno teoretsko in f o r m a l n o s p r e j e t o izhodišče za o d n o s d o deprivilegiranih državljanov.

Asimilacija in integracija sta propadli, in tako je zadnja teoretska kulisa, ki so jo številni pripadniki evropskih n a r o d o v in njihovi politiki sprejeli kot ustrezen odgovor na deprivilegirane državljane — repatriacija. V okviru te d o m n e v n e rešitve n a j bi država finančno po- magala deprivilegiranim državljanom, da se vr- n e j o v svojo d o m a č o deželo. In ta rešitev se n e zdi sprejemljiva s a m o skrajni desnici. V n e k e m smislu je obveljala tudi na britanskem sodišču, ko je mladega t e m n o p o l t e g a moža, ki se j e ro- dil v Britaniji, sodnik obsodil zaradi vloma in mu ponudil, da bodisi odsedi kazen bodisi ga d e p o r t i r a j o na J a m a j k o , kjer še nikoli ni bil, p a č zato, ker j e jamajškega izvora. Socialni in drugi delavci, ki v takih primerih p o s r e d u j e j o , bi morali biti zmožni osvetliti nepravičnost, ki j o vsebujejo taki odzivi, in najti a r g u m e n t e proti njej.

V e n d a r deprivegirani državljani ne pravijo, da hočejo »domov«. Pravijo: »Evropa je naš d o m ; tu b o m o ostali.« Nekateri, zlasti iz britanskih aktivističnih skupin t e m n o p o l t i h , zahtevajo pluralističen sistem, ki bo sprejel raznolikosti, ne da bi jih podrejal r a z m e r j e m nadrejenosti in podrejenosti. Z drugimi besedami, zahtevajo p o l n o udeležbo v socioe- konomskih in političnih procesih dežele, kjer živijo ( L A R O S E 1991). T o p o m e n i , da hočejo biti sprejeti kot polnopravni državljani, ki lahko sami odločajo o svojem življenjskem stilu, o svojih izbirah, pa tudi o tem, da vpeljujejo s p r e m e m b e , kjer se jim zdi p o t r e b n o . N e k a t e r i polnopravni državljani so dojeli to sporočilo, vendar so evropske države še daleč od tega, da bi ga vključile med svoje socioekonomske in pravne procese. Na ljudski, populistični ravni j e številnim belim E v r o p e j c e m še v e d n o ljubša

asimilacija. Niso navdušeni, da med njimi živi- j o deprivilegirani državljani; če pa že m o r a j o živeti m e d njimi, raje vidijo, d a se čim m a n j razlikujejo od njih. T o j e razločno sporočilo L e P e n a in francoske Nacionalne f r o n t e (TA-

GUIEFFE 1990) in drugih v gibanju s k r a j n e

(7)

desnice nasploh. Boj, da bi ovrgli lažno poj- movanje, da obstaja homogena evropska po- pulacija, in za polno udeležbo deprivilegiranih državljanov tako teče naprej.

Č R N E P E R S P E K T I V E

Deprivilegirani državljani se nenehno boju- jejo, da bi pridobili polnovredno mesto v evropskih družbah. Čeprav so bili stoletja žrtve rasizma, je njihova zgodovina zgodovina od- pora, preživetja in prilagajanja v težavnih in pogosto nečloveških življenjskih okoliščinah

( G I L R O Y 1 9 8 7 ; F R Y E R 1 9 8 4 ; SCARPINO 1 9 9 1 ; J A - ZOULI 1 9 8 6 ) . Njihove zahteve so se v času spre- minjale, in po daljšem času bivanja v Evropi so si začeli prizadevati, da bi dosegli polne državljanske pravice. V Britaniji sta dobila razvoj zavesti temnopoltih deprivilegiranih držav- ljanov iz »tretjega sveta« in teoretska pozicija, ki jo j e povzročil, ime »črna perspektiva« (AH-

MED 1 9 9 0 ) . Črne perspektive odražajo vizijo o družbi in svetu, ki zagotavljata spoštovanje vseh, ne glede na barvo kože. Za temnopolte ljudi iz Britanije črne perspektive pomenijo s p r e j e m temnopoltih kot prebivalcev dežele, svobodo gibanja brez nadlegovanja, zlasti policijskega, in polno udeležbo v družbenem socioekonomskem in političnem življenju. T o vključuje pravico, da so, kar so, da obdržijo svojo kulturo, vero in jazik. V zadnji instanci črne perspektive govorijo o načinu, kako temnopolti nasprotujejo razmerjem podrejenosti in nadrejenosti. Črne perspektive v glavnem izvirajo iz izkušenj temnopoltih v družbi, kjer prevladujejo belci. Z antirasističnimi perspek- tivami jim je skupno prizadevanje, da bi od- pravili rasizem.

A N T I R A S I S T I Č N I P R I S T O P I

V Evropi obstaja cela vrsta antirasističnih organizacij in vsaka ima vsaka svoje analize in p r o g r a m e delovanje. Posledica tega je, da so razdrobljene in razcepljene, ne le od dežele do dežele, temveč tudi v posameznih deželah.

Z a r a d i tega težko koordinirajo akcije, ki podpirajo njihov skupni cilj, odpraviti rasizem. So pa poskusi, da bi v ta kaos vpeljali nekaj reda, in sicer s pomočjo mreže, ki sega čez nacionalne meje, skupnih konferenc in medsebojnega posredovanja informacij (gl. L A R O S E 1991).

Tako, na primer, obstaja razcep med SOS- Racisme in France Plus v Franciji, v Britaniji pa med drugim med Anti-Nazi League in Rock Against Racism. Čeprav si vse te organizacije prizadevajo odpraviti rasizem, se ne strinjajo o sredstvih, ki se jim zdijo za boj proti rasizmu primerna ( J A Z O U L I 1 9 9 2 ; B J O R G O , W I T T E 1 9 9 3 ; SOLOMOS 1 9 8 9 ) . Bistvena razlika zadeva analizo in razlago vzpona rasizma in njegovih vzrokov.

T o je pripeljalo do različnih pogledov o ustreznih načrtih akcije in o verodostojnosti tistih, s katerimi bi se bilo treba povezati. D r u g a razlika zadeva rabo nasilja v odgovoru na lice- m e r j e skrajne desnice.

O D G O V O R I S O C I A L N E G A D E L A NA R A S I Z E M

Čeprav se posamezni socialni delavci vklju- čujejo v antirasistične organizacije, m o r a j o šele ustanoviti organizacije, ki se bodo dotaknile rasizma v njihovi lastni disciplini. Poskus, da bi sprožili to problematiko in ji dali m e d n a r o d n i profil, je na 27. kongresu M e d n a r o d n e zveze šol za socialno delo v Amsterdamu julija 1994 propadel. D o tega je prišlo kljub temu, da je precej delegatov izrazilo strinjanje s stvarjo.

Doslej je le Britanija uveljavila zahtevo po vključitvi antirasističnega socialnega dela v učni načrt in po njegovem preverjanju v praksi (za opis procesa, kako j e do tega prišlo, gl.

D O M I N E L U , P A T E L , B E R N A R D 1 9 9 4 ) . T o d a celo tu j e prišlo d o reakcije in vlada namerava revi- dirati pravila, ki določajo mesto antirasistične prakse v izobraževanju za socialno delo (gl.

D O M I N E L L I , P A T E L , B E R N A R D 1 9 9 4 ; J O N E S 1 9 9 4 ) .

Pa vendar se socialni delavci že dolgo ponašajo s tem, da so razmeroma osvobojeni predsodkov. Raziskave to stališče potrjujejo. V Britaniji, na primer, sta Bagley in Y o u n g od- krila, da ima le 3 % socialnih delavcev rasne predsodke, m e d t e m ko jih ima v celotni popu- laciji 2 0 % ljudi ( B A G L E Y , Y O U N G 1 9 8 2 ) . T o d a s proučevanjem zgolj individualnega ali oseb- nega rasizma ta študija z a n e m a r j a p o m e n , ki ga imata pri o h r a n j a n j u rasističnih struktur institucionalni in kulturni rasizem. Osebni rasizem je sicer pomemben, vendar je le del zgodbe. Ljudje, ki niso odkriti rasisti, lahko podpirajo rasistična družbena razmerja s svojim delom, če to temelji na institucionalnem in

kulturnem rasizmu. T a k o je njihovo delovanje rasistično po učinku, če že ne po n a m e n u .

(8)

Osvobojenost osebnih predsodkov ne one- mogoča, da bi bili ljudje prenašalci institucion- alnega in kulturnega rasizma. Če posameznik ni licemeren, to ni cepivo, ki bi preprečilo bolezen v kakšni virulentnejši obliki. O h r a - n j a n j e rasističnih družbenih razmerij j e lahko tudi p r e t a n j e n o in n e n a m e r n o , n e le odkrito in n a m e r n o , v o b e h primerih pa vključuje interakcije m e d osebno, institucionalno in kul- t u r n o obliko rasizma. Socialni delavec, ki o s e b n o nima predsodkov, lahko izvaja rasis- tično politiko, če ta n e omogoča storitev v skladu s p o t r e b a m i deprivilegiranih državlja- nov. Zgled tega je, k a d a r n a m e s t i m o starejšega muslimana v ustanovo, ki mu ne dovoljuje ver- skih o b r e d o v in kjer m o r a jesti svinjino. Anti- rasistični socialni delavec bo prepoznal in ocenil take p o t r e b e , p r e d e n bo namestil starega človeka (za n a d a l j n j e zglede gl. A H M E D

1990; D O M I N E L L I 1988; 1989). Socialni delavci lahko ustvarijo celo vrsto socialnih situacij in strategij, ki jim o n e m o g o č a j o prevprašati, kakšno vlogo igrajo sami ali kot profesija pri reprodukciji rasističnih družbenih razmerij.

K o r e n i n e i m a j o v poklicni ideologiji socialnega dela in v posameznikovem o s e b n e m vrednost- n e m sistemu, pa tudi v družbenih razmerjih in kontekstih, v katerih se izvaja socialno delo.

Klasificirane so tako (DOMINELLI 1988):

• spregledovanje,

• zanikanje,

• barvna slepota,

• dekonteksualizacija,

• prelaganje,

• pokroviteljstvo, . izogibanje.

T e strategije zabrišejo naravo odzivov na rasizem in strežejo t e m u , da se rasizem na- d a l j u j e . Socialni delavci, ki želijo razviti anti- rasistično p r a k s o v socialnem delu, m o r a j o r a z u m e t i njihovo dinamiko in način, kako delujejo. T o d a te strategije se na številnih mestih prekrivajo in lahko soobstajajo. Z a r a d i tega jih j e včasih težko izolirati in prepoznati. D a bi jih lažje ugotovili in razpravljali o njih, jih b o m pojasnila.

Strategije spregledovanja delujejo bodisi tako, da n e p r i z n a m o prisotnosti rasizma, ali p a tako, d a v večini situacij z m a n j š a m o njegov p o m e n . Socialni delavci to pogosto izrazijo tako: »V tej pisarni ni rasizma,« in tudi delujejo v skladu s to predpostavko. T o stališče

predpostavlja, da je vsak rasizem odkrit in ose- ben. U č i n e k tega je, da so z a n e m a r j e n e p o t r e b e deprivilegiranih državljanov kot deprivilegiranih državljanov. Strategije spregledovanja se močno opirajo na asimilacionistični pogled na svet.

T r e n u t n o povsod po Evropi prakticirajo to strategijo. Socialni delavci se ne z a n i m a j o k a j dosti za življenje deprivilegiranih državljanov kot deprivilegiranih državljanov. N a j gre za be- gunce, azilante ali naseljence — ni poskrbljeno za storitve, d o katerih bi imeli pravico. Nji- hova izključitev iz političnega telesa n a j bi bila politična zadeva in n a j n e bi imela n o b e n e g a opravka s socialnim delom kot takim, čeprav se posamezni praktiki včlanjajo v antirasistične organizacije, da bi se lotili te p r o b l e m a t i k e . Socialni delavci se lahko odzovejo na kakšno specifično potrebo, npr. napišejo poročilo o beguncu, ki prosi za pomoč, ali obiščejo koga, ki v z a p o r u čaka na izgon. V e n d a r j e to zgolj odziv na osebno bolečino. Socialni status osebe ne velja za relevantnega.

T u d i zanikanje se v svoji teoretski osnovi navezuje na asimilacionizem. Protagonisti tega pristopa mislijo, da v njihovem o s e b n e m in socialnem vedenju ni rasizma, hkrati p a spreje- majo, da obstaja pri drugih ljudeh in v drugih družbah. Zgled za to je veliko število ljudi v različnih evropskih deželah, ki so menili, da j e apartheid v Južni Afriki rasističen, niso pa ho- teli videti najrazličnejših oblik rasizma v svojih nacionalnih državah, ki v n e k a t e r i h pogledih niti ni tako zelo drugačen. T a k o v Evropi porast skrajne desnice ne velja za p r o b l e m , ki bi zadeval socialne delavce kot socialne delavce.

T o d a p r o š n j e deprivilegiranih državljanov za socialno p o m o č b o d o šle skoz njihove roke.

D r u g p r i m e r je to, kako imajo socialni delavci

» t e m n o p o l t e ljudi« za začasne naseljence v Ev- ropi. T a k o b o d o vprašali v Franciji r o j e n e g a človeka arabskega izvora, ali j e z Bližnjega V z h o d a ali iz Alžirije. Večina p o l n o p r a v n i h državljanov tega vprašanja nima za rasistične- ga. Z a deprivilegiranega državljana pa j e to isto, kakor če bi mu rekli: »Ne sodiš sem.«

Barvna slepota pomeni, da obravnavate ljudi, kakor da so »vsi enaki«. Način, kako deluje ta pristop, temelji na asimilacionistični in integracionistični percepciji. L j u d j e veljajo za h o m o g e n del večje celote. Barvna slepota v socialnem delu izvira iz našega poklicnega

(9)

vrednostnega sistema in jo lahko imamo za prvino naše poklicne ideologije o »enaki obravnavi«. Ta pristop omogoča socialnim de- lavcem, da ne upoštevajo potreb deprivilegiranih ljudi kot ljudi, ki so deprivilegirani, se pravi, ne-državljani. Tako, na primer, otroci afro-karibskega in afriškega izvora v oskrbi ne dobijo kreme za kožo in lasnega olja, ki ju potrebujejo, saj so njihovi lasje in koža dru- gačni kakor pri belih Evropejcih. D a je lahko tako zdravorazumska potreba spregledana, od- raža nižji status, pripisan ljudem afro-karibskega izvora. Očitno niso dovolj pomembni, da bi jim preskrbeli, kar potrebujejo. In očitno je tudi p o m a n j k a n j e spoštovanja do teh ljudi.

Naslednji primer, v katerem se kaže po- gubni učinek barvne slepote, je iz socialnega dela z otroki in njihovimi družinami. Ker socialni delavci ne razumejo raznolikosti in kompleksnosti družinskih oblik, vzgojnih praks in sorodstvenih razmerij, razumejo vzorce, ki se ne skladajo z dominantnim stereotipom — z nuklearno dvostarševsko heteroseksualno dru- žino, kjer oče služi kruh, mati in otroci pa so vzdrževani —, kot deviantne in patološke. V Britaniji j e bila posledica patologizacije raz- nolikih, od d o m i n a n t n e norme odstopajočih načinov življenja ta, da je v varstvu nesoraz- m e r n o število otrok iz deprivilegiranih družin in da z njimi ne ravnajo ustrezno {Black in Care 1984). Opredeljevanje deprivilegiranih državljanov kot »deviantnih, patoloških in ne- varnih« je — ne glede na svoj namen — p o m e m b e n mehanizem, s katerim se vzdržu- jejo rasistične akcije.

Dekontekstualizacija pomeni, da priznamo obstoj rasizma na splošno, vendar ga nočemo videti v dnevni rutini in praksi, v katero so zapleteni posamezniki, institucije in družbe. V socialnem delu se kaže v trditvah, da v teh vrstah ni licemernih posameznikov. Če v neki službi ni simpatizerjev nacizma in fašistov, po- tem rasizem »ni problem«. Institucionalni in kulturni rasizem nista opažena. T a k o se, na primer, v taki službi nihče ne bo vprašal, zakaj precejšnji del deprivilegirane populacije v oko- lici ne zahteva pri njih nobene storitve. Prav tako se nihče ne bo čudil, kako da nobeden izmed njihovih uslužbencev ni iz te skupnosti.

O dekontekstualizaciji lahko govorimo tudi v situaciji, kjer p r e p o z n a m o , da gre za de- privilegirano osebo, p o t e m pa ravnamo, kakor

da ni. T a pristop je asimilacionističen v po- sledicah, če že ne po namenu, ker z a n e m a r j a posebne potrebe deprivilegiranih oseb. Na primer, socialni delavci lahko dobijo prošnjo za p o m o č od staršev, katerih otroci so v oskrbi v drugih deželah. Namesto da bi se odzvali na potrebe, ki so jim predstavljene, se socialni odzovejo na temelju birokratskih intervencij, tako da včasih z njimi igrajo pravi pingpong, se pravi, pošiljajo jih od ustanove do ustanove, in sicer brez ustrezne pomoči, npr. prevajalcev.

T o se pravi, od deprivilegiranih »strank« se pričakuje, da se bodo problema lotile enako kot polnopravne.

Prelaganje se nanaša na to, da polnopravni državljani pričakujejo od deprivilegiranih, da se bodo sami spopadli z rasizmom in z njim povezanimi problemi. Tako, na primer, so lahko temnopolti delavci v socialnodelavskih timih v Britaniji ob svojih vsakdanjih delovnih obveznostih prisiljeni nastopati tudi kot stro- kovnjaki za antirasizem, delati skoraj izključno s temnopoltimi in pomagati belim kolegom, da premagajo svoje rasistične predsodke (ROONEY 1987). Tu ne gre zgolj za to, da prelagamo od- govornost za soočanje z rasizmom na same žrtve. Poleg tega tudi odvezuje tiste, ki so odgovorni za nastanek rasistične strukture, da lahko še naprej počnejo, kar so vedno počeli. S to izjemo, da zdaj verjamejo, da so »napravili nekaj« proti rasizmu. Temnopolti delavci ne dobijo priznanja za d o d a t n o delo, hkrati pa se od njih pričakuje, da bodo poleg drugega dela skrbeli še za boj proti rasizmu. T o stališče predpostavlja superiornost polnopravnega socialnega delavca in j e asimilacionistično, kolikor abstrahira deprivilegiranega socialnega delavca ali socialno delavko od njegovega ali njenega družbenega konteksta in ga ali jo jem- lje kot enega ali eno »izmed njih«, m e d t e m ko se prakticira nasprotno.

Pokroviteljski pristopi kažejo, kako se po- skušajo belci lotevati multikulturne družbe. Ko opazijo, da so njihovi dosežki pri delu z rasi- stično problematiko skromni, njihova sposob- nost, da bi izrazili spoštovanje do drugih kultur, pa šibka, si začnejo neznansko prizadevati, da bi se potopili vanje. T a k o b o d o jedli v kitajskih restavracijah, obiskali festival Divvali ali praznovali Eid (slavje ob koncu r a m a d a n a , muslimanskega obdobja posta). V Britaniji se takim odzivom reče »trije S« — sarnosa, sari &

(10)

Steel batid? V e n d a r t e m k u l t u r n i m a t r i b u t o m n e p r i p i s u j e j o t a k o visokega s t a t u s a k a k o r svo- j i m . J a v n i in šolski p r a z n i k i so v e z a n i n a krščanski k o l e d a r , in socialni delavci se m i r n o d o g o v o r i j o za s e s t a n e k z m u s l i m a n s k o d r u ž i n o n a p e t e k . Z d r u g i m i b e s e d a m i , r a z m e r j a m o č i in v r e d n o t e n j a različnih k u l t u r o s t a j a j o š e n a p r e j h i e r a r h i č n a . S p o r o č i l o m e d vrsticami j e asimilacionistično — če h o č e š r e s n i č n o e n a k o - p r a v n o s t , p o s t a n i k a k o r mi, p o l n o p r a v n i državljani.

S t r a t e g i j o izogibanja p o g o s t o p r a k t i c i r a j o l j u d j e , ki i m a j o s a m i s e b e z a »antirasiste«. T i l j u d j e se p o j a v l j a j o v prvih v r s t a h n a d e m o n - s t r a c i j a h in p o h o d i h , ko g r e za »politično« akcijo. K o p a se s o o č i j o z rasističnimi p r a k s a m i na l a s t n e m dvorišču, s e u m a k n e j o . Včasih n e n a p r a v i j o ničesar z a t o , k e r n e v e d o , k a j storiti, včasih zato, ker so p r e p u š č e n i s a m i m sebi in doživljajo z a h t e v o , n a j k a j storijo, kot p r e h u d pritisk; in včasih so p r e u t r u j e n i , d a bi j i m bilo m a r . V n e k a t e r i h okoliščinah j e t o sicer m o - g o č e r a z u m e t i , t o d a t a k a reakcija j e z n a m e n j e e k s t e r n a l i z a c i j e p r o b l e m a . P o l e g tega kaže, k a k o so k o t beli p r i p a d n i k i e v r o p s k i h n a r o d o v privilegirani. D e p r i v i l e g i r a n i državljani n i m a j o te priložnosti, č e p r a v so l a h k o spričo rasistič- nih n a p a d o v p r a v t a k o p r e s t r a š e n i , p r e u t r u - jeni, d a bi s e soočili s p r o b l e m a t i k o , ali p a doživljajo vse t o kot p r e h u d pritisk. T o d a r a - sistični n a p a d i n a n j e se n e n e h a j o , n a j se b o d o p r i p r a v l j e n i s p o p a s t i z njimi ali ne. Z d r u g i m i b e s e d a m i , n i m a j o niti m o č i niti pravice, d a bi izbirali, k a j j e b o l j v skladu z njihovimi željami.

N e m o r e j o ignorirati rasizma in u p a t i , d a b o izginil, v s a j d a n e s š e n e . T u d i ta p r i s t o p j e p o - v e z a n z a s i m i l a c i o n i z m o m , s a j p r e d p o s t a v l j a , d a i m a d e p r i v i l e g i r a n a o s e b a e n a k e m o ž n o s t i izbire k a k o r p o l n o p r a v n i l j u d j e .

V s o c i a l n e m d e l u j e še p o l n o p r i m e r o v izo- g i b a n j a . N a p r i m e r , » s t r a n k a « v pisarni izrazi rasistično r a z p o l o ž e n j e , t a k o da j o vsi slišijo.

Socialni delavci s e n e b o d o strinjali s pove- d a n i m , n e b o d o pa storili ničesar, da bi j a v n o n a k a z a l i svoje n e s t r i n j a n j e p r e d z b r a n o sku- p i n o . P r a v t a k o se n e b o d o lotili p r o b l e m a t i k e s s a m o » s t r a n k o « . P a č p a b o d o razpravljali o o b č u t k i h n e m o č i z bližnjimi kolegi, o d k a t e r i h p r i č a k u j e j o s o č u t j e in r a z b r e m e n i t e v svoje krivde.

P O T K A N T I R A S I Z M U

Učitelji in p r a k t i k i s o c i a l n e g a d e l a m o r a j o vzeti r a s i z e m in p o r a s t s k r a j n e d e s n i c e v Ev- r o p i r e s n o . D a bi se t o zgodilo, j e p o m e m b n o p r e p o z n a t i politično n a r a v o n a l o g s o c i a l n e g a dela. Šele to b o o m o g o č i l o s o c i a l n i m delav- c e m , d a z vso p o z o r n o s t j o raziščejo p o l o ž a j d e - privilegiranih državljanov t a k o v službah, ki so že n a voljo, k a k o r v tistih, ki j i h j e t r e b a šele vzpostaviti. D a bi se l a h k o skozi a n t i r a s i s t i č n o socialno d e l o d o t a k n i l i r a s i z m a na različnih r a v n e h , so p o t e m t a k e m p o t r e b n e s p r e m e m b e . A n t i r a s i s t i č n o socialno d e l o j e oblika socialno- d e l a v s k e p r a k s e , ki se n e p o s r e d n o loteva s t r u - k t u r n i h n e e n a k o p r a v n o s t i , ki j i h v z d r ž u j e rasi- z e m . N j e g o v cilj j e p r i s k r b e t i d e p r i v i l e g i r a n i m d r ž a v l j a n o m p o t r e b n e storitve, in sicer t a k o , d a se u k v a r j a z njihovimi p o t r e b a m i , k a k o r j i h sami d e f i n i r a j o , v p r o f e s i o n a l n e m r a z m e r j u , ki j e u s m e r j e n o k t e m u , d a j i m o m o g o č a p r e v z e t i n a d z o r n a d odločitvami, ki z a d e v a j o n j i h o v o življenje. N e k a t e r e d e j a v n o s t i , p o t r e b n e , d a bi antirasistično socialno d e l o p o s t a l o r e a l n o s t , p r e d s t a v l j a m v n a d a l j e v a n j u . Pokrivati m o r a j o osebni, institucionalni in k u l t u r n i r a s i z e m .

OSCiiM RASIZEM

V s a k socialni d e l a v e c i n v s a k a socialna d e - lavka sta o d g o v o r n a z a svoj p r i s p e v e k k v z d r ž e v a n j u rasizma v v s e h n j e g o v i h vidikih. K t e m u p r i p o m o r e z a v e d a n j e o tej p r o b l e m a t i k i . T e č a j i o antirasi:;tični zavesti so koristni, d a p r i d o b i m o globlje r a z u m e v a n j e o t e m , za k a j g r e . E n a k o p o m e m b n a p a j e odločitev, d a j e t r e b a o d p r a v i l i vse o b l i k e r a s i z m a . Ž e l j a p o t e m , d a bi se zav7:eli za s p r e m e m b e , m o r a n a - stati v p o s a m e z n i k u . Ni je m o g o č e vsiliti. V e n - d a r l a h k o o p o l n o m o č i m o p o s a m e z n i k e , d a z a v e s t n o s p r e j m e j o p o t r e b o , d a bi o b d e l a l i svoj lastni rasizem, če ima n j i h o v a služba antirasis- tično politiko z j a s n o o p r e d e l j e n i m i p o s t o p k i , ki jih j e m o g o č e u p o r a b i t i za p o t i s k a n j e stvari n a p r e j . T a k a politika p r i p o m o r e k vzpostav- ljanju vzdušja, ki b o p o d p i r a l o antirasistično akcijo, n e p a rasizma. P o s a m e z n i antirasisti la- h k o u p o r a b i j o svojo e n e r g i j o , d a i d e n t i f i c i r a j o p r o b l e m e , ki s e jih j e t r e b a lotiti; d a se p o - v e ž e j o z u p r a v o in v e n a č b o v n e s e j o svoje

' Sarnosa je indijska jed, sari indijska obleka, »stecl band« pa je skupina glasbenikov, pogosto z antilskih otokov, ki igrajo na kovinske sode. (Op. prev.)

(11)

spretnosti in prizadevanje, da zagotovijo sredstva za antirasistično socialno delo; in da pre- oblikujejo n e e n a k o p r a v n a družbena razmerja,

INSTITUCIONALM RASIZEM

Pridobiti službo socialnega dela, v kateri delajo, za to, da postavi antirasistično socialno delo n a vrh svojih prioritet, je za posameznike, ki se zavzemajo za antirasistično socialno delo, p o m e m b e n posel. Njihovo delo bo moralo za- objeti vrsto dejavnosti, vključno z naslednjimi:

• pridobiti d r u g e za stvar,

• doseči, da bo organizacija sprejela antira- sisitično politiko in razvila strategije za njegovo uveljavljanje,

• razpravljati v svoji službi o naravi rasizma,

• u s m e r j a t i sredstva v izvajanje antirasi- stičnih p o b u d , od usposabljanja v sami službi d o oblikovanja ustreznejših služb,

• novačiti in obdržati zaposlene iz vrst deprivilegiranih državljanov,

• najti načine, da bi zagotovili take delovne p o g o j e v pisarni, ki b o d o odražali zavzemanje službe za antirasistično prakso,

• odpraviti rasistično rutino in prakso.

T o d e l o bo n u j n o vključilo tudi »stranke«

— njihove interakcije z osebjem in drugega z drugim, kakor tudi delavce v organizaciji. V razvoju antirasističnega socialnega dela j e p o m e m b n a vloga deprivilegiranih državljanov, n a j gre za »stranke« ali delavce. Nadaljnji ključni e l e m e n t pri preoblikovanju institucijske rutine in p r a k s e je povezan s premislekom o p o t r e b a h tako polnopravnih kakor deprivilegi- r a n i h državljanov. T e se med seboj razlikujejo in se jih j e t r e b a lotiti v okviru njihove speci- fičnosti in p o m e m b n o s t i v vsaki skupini. Šele p o t e m se j e mogoče teh različnih p o t r e b lotiti e n a k o p r a v n o . Z drugimi besedami, d o s e g a n j e istega rezultata enakopravnosti lahko zahteva zelo različen pristop.

KULTURNI RASIZEM

D a bi se lahko dotaknili kulturnega rasizma, j e p o t r e b e n jasna in natančna obdelava poklicne ideologije, ki je temelj socialnodelav- ske p r a k s e . Z a v z e m a n j e za to, da bi priskrbeli v s a k o m u r e n a k o storitev, m o r a računati na to, da j e to cilj, ki ga j e treba doseči, ne d a n a

realnost. Na t e m j e t r e b a delati in za začetek priznati, da deprivilegirani državljani n i m a j o toliko zaledja in pravic, ki so pri p o l n o p r a v n i h državljanih s a m o u m e v n e . Začeti j e t r e b a tudi sprejemati različne kulture, n e da bi jih po- dredili merilom, s katerimi beli pripadniki evropskih n a r o d o v p r e s o j a j o o svoji večvrednosti.

T o bo zahtevalo k o o r d i n i r a n e n a p o r e medijev, šol, politikov, posameznih članov d r u ž b e itn.

Učitelji in praktiki socialnega dela lahko zavr- nejo številne mite, ki jih širi skrajna desnica, in č r p a j o iz svojega gradiva p r i m e r e , ki b o d o spodbudili navadne ljudi, da se vključijo v raz- pravo o naravi družbe, v kateri živijo. Socialni delavci so pri delu z deprivilegiranimi državlja- ni nakopičili veliko podatkov, s katerimi lahI:o spodbijajo stereotipe in razkrijejo s t r u k t u r n e neenakosti, ki so značilne za evropske d r u ž b e .

S K L E P I

Porast skrajne desnice v Evropi j e s i m p t o m tega, da ima deprivilegiranost tu naseljenih pripadnikov neevropskih n a r o d o v in njihovih skupnosti vse večjo legitimnost. D a j e tako, j e za h u m a n o in d e m o k r a t s k o perspektivo r e s e n p r o b l e m . M e d t e m ko globalna e k o n o m i j a vse bolj zbližuje u s o d e različnih dežel, m o r a j o pripadniki evropskih narodov premisliti o svojih nacionalističnih in ksenofobičnih stališčih in razširiti o b č u t e k pripadnosti in sprejetosti na raznolika ljudstva in kulture v svoji sredi. Ž a l veliko sedanjih političnih trendov potiska stvari v n a s p r o t n o smer.

Socialno delo se odvija v političnem kontekstu, t o r e j ima to, kar se dogaja v političnem telesu v zvezi z rasizmom in protirasističnim bojem, implikacije za praktike. Socialni delavci kot profesionalci, ki se u k v a r j a j o s p o t r e b a m i prebivalcev v okciru nacionalne države, m o r a j o pri svojem delu vzeti rasizem kot resen problem in delovati za njegovo o d p r a v l j a n j e tako, da p o s t a n e j o antirasistični praktiki in učitelji.

T o p o m e n i :

• določiti antirasizem kot prioriteto in za- obljubo pri delu,

• p r e p o z n a t i navzočnost deprivilegiranih državljanov v svoji sredi in aktivno delati, da bi pri delu podprli, da p o s t a n e j o polnopravni; to vključuje:

• oblikovanje in izvajanje ustreznih storitev,

(12)

• zaposlovanje ljudi na tak način, da • delati z drugimi, da bi dosegli uresničitev b o o d r a ž a l o sestavo lokalnega prebivalstva, in antirasističnega socialnega dela.

• soudeleženost pri preoblikovanju T e splošne smernice identificirajo antirasi- obstoječih d r u ž b e n i h razmerij, da bi tako zago- stično socialnodelavsko p r a k s o in so relevant- tovili o d p r a v o strukturnih neenakosti; ne v vsaki evropski deželi. Če jim b o d o sledili,

• na novo definirati p r o f e s i o n a l n o ideo- p o t e m socialni delavci, ki prakticirajo v Ev- logijo in etiko, tako da bosta odražali priča- ropi, n e b o d o le izboljšali storitev za deprivile- kovanja tistih, ki so deležni njihovih uslug; girane državljane, temveč jih b o d o izboljšali p o s r e d o v a n j e pri njih in v njihovo korist, ko tudi za revne p o l n o p r a v n e državljane. V zadnji država prekrši njihove človeške, ekonomske, instanci gre pri antirasistični praksi socialnega socialne in politične pravice; dela za kvaliteto prakse. In d o b r a praksa je

• r e s n o vzeti politično naravo nalog social- pravica vsake stranke socialnega dela. Prispe- nega dela in zagotoviti, da bo meja med skrbjo vale b o d o tudi k redefiniranju p o m e n a držav- in n a d z o r o m , kakorkoli jo že sami kot pro- Ijanstva. T o bi moralo vključevati vse, ki so fesionalci začrtajo, uveljavila socialno delo kot naseljeni v Evropi, ne glede na barvo kože, poklic, ki j e posvečen zagotavljanju blagostanja vero, jezik ali tradicije. O d prakse antirasis- n a j b o l j ranljivim ljudem v družbi, tičnega socialnega dela lahko vsi le pridobijo.

L i t e r a t u r a

B . AHMED ( 1 9 9 0 ) , Black Perspectives in Social Work. V e n t u r e P r e s s .

C. BACLEY, L. YOUNG ( 1 9 8 2 ) , P o l i c y d i l e m m a s in the a d o p t i o n of black c h i l d r e n . V : J . CHEETHAM (ur.). Social Work and Ethnicity. A l l e n & U n w i n .

T . BJORCO, R . WITTE ( 1 9 9 3 ) , Racist Violence in Europe. M a c m i l l a n .

B l a c k a n d In Care S t e e r i n g Group ( 1 9 8 4 ) , Black and In Care. B l a c k r o s e P r e s s ( C o n f e r e n c e R e p o r t ) . U . BOSSI ( 1 9 9 1 ) , Vento Dal Nord: La Mia Lega, La Mia Vita. M i l a n : S p e r l i e g & K u p f e r Editori.

D . BROMLEY, C . F . LONCINO, JR. ( 1 9 7 2 ) , White Racism and Black Americans. C a m b r i d g e , M a s s . : S c h e n k m a n .

S. CASTLES, G . KOSACK ( 1 9 7 2 ) , Tlie f u n c l i o n of l a b o u r immigration in W e s t e r n E u r o p e a n c a p i t a l i s m . New Left Review, 7 3 (maj/junij): 8 - 2 1 .

L. CHELES, R . FERGUSON, M. VAUCHAN ( 1 9 9 1 ) , Neo-Fascism in Europe. L o n g m a n .

S . COHEN ( 1 9 9 2 ) , Imagine Th-ere^s No Countries: 1992 and International Immigration Controls Against Migrants, Im- migrants and Refugees. Greater M a n c h e s t e r Immigration U n i t .

L . DOMINELU Anti-Racist Social Work. B A S W / M a c m i l l a n .

( 1 9 8 9 ) , An uncaring profession: racism in social work practice. N e w C o m m u n i t y .

( 1 9 9 2 ) , I n v i s i b l e c l i e n t s : migrants, r e f u g e e s , a n d a s y l u m s e e k e r s in the E u r o p e a n C o m m u n i t y . ( R e f e r a t za Margaret W o o d B l a k e L e c t u r e , N o r t h a m p t o n , 2 7 . n o v e m b e r . )

L. DOMINELLI, A . HOOGVELT ( 1 9 9 4 ) , T h e T a y l o r i s a t i o n of i n t e l l e c t u a l labour: the m a k i n g of a n e w i n t e l l e c t u a l c l a s s . (V tisku.)

L. DOMINELLI, N . PATEL, T . BERNARD ( 1 9 9 4 ) , Anti-Racist Social Work: Models for Practice. S h e f f i e l d U n i v e r s i t y . T . FAIST ( 1 9 9 4 ) , T r a n s n a t i o n a l i z i n g labour m a r k e t s and s o c i a l rights in E u r o p e . (Referat za C o n f e r e n c e o n t h e Mar-

k e t , S t a t e s a n d S o c i a l C i t i z e n s h i p at the N e w S c h o o l for S o c i a l R e s e a r c h , N e w York, maj.) P . FRYER ( 1 9 8 4 ) , Staying Power: The History of Black People in Britain. Pluto.

S. GARCIA ( 1 9 9 4 ) , E u r o p e ' s f r a g m e n t e d i d e n t i t i e s and the frontiers of c i t i z e n s h i p . (Referat za P E R C S e m i n a r , S h e f - f i e l d U n i v e r s i t y , julij.)

P . GILROY(1987), There Ain't No Black in th-e Union Jack. H u t c h i n s o n .

(13)

J. A . GOBINEAU ( 1 9 5 3 ) , Essai Sur L4négalitédes Races Humaines. Paris: F r i m i n & D i d o l (4. izd.) P . GORDON ( 1 9 8 9 ) , Citizenship for Some? Race and government policy 1979-1989. T h e R u n n y m e d e T r u s t .

( 1 9 9 2 ) , Fortress Europe? The Meaning of 1992. T h e R u n n y m e d e Trust.

A . GURNAH ( 1 9 8 4 ) , T h e p o l i t i c s of racism a w a r e n e s s training. Critical Social Policy, z i m a . S . HALLCÍ al. ( 1 9 7 8 ) , Policing the Crisis: Mugging, the state and law and order. M a c m i l l a n .

T. HAMMAR ( 1 9 9 0 ) , Democracy and the Nation-State: Aliens, denizens and citizens in a world of international migra- tion. A v e b u r y .

A . JAZOUU ( 1 9 8 6 ) , L'Action Collective Des Jeunes Maghrébins De France. Paris: CIEMI & L'Harmattan.

( 1 9 9 2 ) , L e s A n n é e s B a n l i e u e s . Paris: S e u i l .

G. JONES ( 1 9 9 4 ) , D a n g e r o u s t i m e s for B r i t i s h s o c i a l work e d u c a t i o n . (Referat za 2 7 t h C o n g r e s s of the I n t e r n a t i o n a l A s s o c i a t i o n of S c h o o l s of S o c i a l W o r k , A m s t e r d a m , julij.)

J . LA ROSE ( 1 9 9 1 ) , Racism, Fascism and Racial Attacks: The European response. International Book F a i r of R a d i c a l B l a c k and T h i r d W o r l d B o o k s .

L . LEFORT, M . NERY ( 1 9 8 9 ) , Émigré dam Mon Pays. Paris: C I E M I & L ' H a m a t t a n . W . LORENZ ( 1 9 9 4 ) , Social Work in a Changing Europe. R o u t l e d g e .

T . H . MARSHALL ( 1 9 4 9 ) , Citizenship and Social Class. C a m b r i d g e U n i v e r s i t y P r e s s . R . MILES, A . PHIZACKLEA ( 1 9 8 4 ) , Migrant Workers in Britain. R o u t l e d g e & K e g a n P a u l . C . MULLARD ( 1 9 7 3 ) , Black Britain. A l l e n & U n w i n .

B . ROONEY(1987), Resistance and Clmnge. Liverpool U n i v e r s i t y . S . SCARPINO ( 1 9 9 2 ) , Tutti A Casa, Terroni. M i l a n o : L e o n a r d o E d i t o r e .

A . SIVANANDAN ( 1 9 8 5 ) , R A T and t h e d e g r a d a t i o n of b l a c k struggle. Race and Class, 2 6 (4): 1 - 3 3 . D . SMITH ( 1 9 7 6 ) , The Facts of Racial Disadvantage: PEP report. P e n g u i n .

J . SOLOMOS ( 1 9 9 3 ) , Race and Racism in Britain. M a c m i l l a n .

G. WALLRAFF ( 1 9 8 6 ) , Faccia Da Turco. S a l e r n o : T u l l i o Pironti Editore.