UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA AGRONOMIJO
Shakjir JUSUFOSKI
VPLIV KONCENTRACIJE DUŠIKA V HRANILNI RAZTOPINI NA PRIDELEK IN KAKOVOST
LISTNATE ZELENJAVE, GOJENE NA HIDROPONSKIH TEKOČINSKIH SISTEMIH
DIPLOMSKO DELO Univerzitetni študij - 1. stopnja
Ljubljana, 2021
BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA AGRONOMIJO
Shakir JUSUFOSKI
VPLIV KONCENTRACIJE DUŠIKA V HRANILNI RAZTOPINI NA PRIDELEK IN KAKOVOST LISTNATE ZELENJAVE, GOJENE NA
HIDROPONSKIH TEKOČINSKIH SISTEMIH
DIPLOMSKO DELO Univerzitetni študij - 1. stopnja
EFFECT OF NITROGEN CONCENTRATION IN NUTRIENT SOLUTION ON YELD AND QUALITY OF LEAF VEGETABLES,
GROWN ON HYDROPONIC LIQUID SISTEMS
B. SC. THESIS Academic Study Programmes
Ljubljana, 2021
II
Diplomsko delo je zaključek Univerzitetnega študijskega programa prve stopnje Kmetijstvo – agronomija. Delo je bilo opravljeno na Katedri za sadjarstvo, vinogradništvo in vrtnarstvo.
Študijska komisija Oddelka za agronomijo je za mentorja diplomskega dela imenovala prof.
dr. Nino Kacjan Maršić.
Komisija za oceno in zagovor:
Predsednik: prof. dr. Dominik VODNIK
Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za agronomijo Član: prof. dr. Nina KACJAN MARŠIĆ
Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za agronomijo Član: doc. dr. Marko ZUPAN
Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za agronomijo
Datum zagovora:
III
KLJUČNA DOKUMENTACIJSKA INFORMACIJA ŠD Du1
DK UDK 631.589.2:631.811.1:631.84:631.559(043.2)
KG hidroponika, dušik, hranilne raztopine, nitrati, vsebnost nitratov, esencialni elementi AV JUSUFOSKI, Shakjir
SA KACJAN MARŠIČ, Nina (mentor) KZ SI-1000 Ljubljana, Jamnikarjeva 101
ZA Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za agronomijo, Univerzitetni študijski program prve stopnje Kmetijstvo - agronomija
LI 2021
IN VPLIV KONCENTRACIJE DUŠIKA V HRANILNI RAZTOPINI NA PRIDELEK IN KAKOVOST LISTNATE ZELENJAVE, GOJENE NA HIDROPONSKIH TEKOČINSKIH SISTEMIH
TD Diplomsko delo (Univerzitetni študij - 1. stopnja) OP VI, 20 str., 4 pregl., 4 sl., 16 vir.
IJ sl JI sl/en
AI Hidroponika je vse bolj pomembna tehnika za pridelavo zelenjave. Velika in pomembna težava hidroponike je v tem, da lahko nekatere rastlinske vrste hitro kopičijo visoke vsebnosti nitrata. Pridelava vrtnin v rastlinjakih še vedno bolj razvija v smeri trajnostnih ali okolju prijaznih sistemov, vendar pa je ob tem potrebno ohraniti količinsko in kakovostno zadovoljiv pridelek. Uporaba plavajočega hidroponskega sistema za pridelavo listnate zelenjave se povečuje, vendar univerzalna sestava hranilne raztopine še ni na voljo. Hidroponski sistemi so pomembno orodje za rastlinsko pridelavo v zaprtih prostorih, tudi v t.i. rastlinskih tovarnah, kjer rastline umetno osvetljujejo. Med različnimi hidroponskimi sistemi se za gojenje listnate zelenjave uporabljajo sistemi, kjer hranilna raztopina kroži, t.i. zaprti sistemi. V tržne namene se za pridelavo zelenjave uporabljajo plavajoči sistemi (Floating system) in NFT sistemi (Nutrient Film Technique). Ker se koncentracije ionov v hranilnih raztopinah s časom spreminjajo, kar povzroča neravnovesje hranil, so za uspešno rast potrebni sistemi za nadzor hranil, ki sproti merijo njihovo koncentracijo. Vendar takšni sistemi še niso na voljo za komercialno uporabo. Z uravnavanjem hranil v hranilni raztopini, predvsem dušika, pa uspešno zmanjšamo količino nakopičenega nitrata v listnati zelenjavi. To lahko naredimo tako, da zmanjšamo koncentracijo dušika v hranilni raztopini nekaj dni pred pobiranjem, ali dodamo organske spojine, npr.
aminokisline. Kot učinkovit ukrep zmanjšanja nitrata v listih zelenjave, pridelane v hidroponskem sistemu, se je izkazalo tudi uravnavanje nekaterih elementi, kot so žveplo, železo, silicij in selen.
IV
KEY WORDS DOCUMENTATION ND Du1
DC UDC 631.589.2:631.811.1:631.84:631.559(043.2)
CX hydroponics, nitrogen, nutrient solutions, nitrate content, essential elements AU JUSUFOSKI, Shakjir
AA KACJAN MARŠIČ, Nina (supervisor) PP SI-1000 Ljubljana, Jamnikarjeva 101
PB University of Ljubljana, Biotechnical Faculty, Department of Agronomy, Academic Study Programme in Agriculture - Agronomy
PY 2021
TI EFFECT OF NITROGEN CONCENTRATION IN NUTRIENT SOLUTION ON YELD AND QUALITY OF LEAF VEGETABLES, GROWN ON HYDROPONIC LIQUID SISTEMS
DT B. Sc. Thesis (Academic Study Programmes) NO VI, 20 p., 4 tab., 4 fig., 16 ref.
LA sl AL sl/en
AB Hydroponics is an increasingly important area of vegetable production. A major and important problem of hydroponics is that some plants can rapidly accumulate high levels of nitrate-N. Greenhouse production is still evolving towards sustainable or environmentally friendly systems. However, the yield and quality of vegetables must be maintained. The reduction of fertilizers must be achieved without compromising market yield. Floating systems for the production of leafy vegetables are increasing, but adequate concentrations of nutrient solution are not yet available. Hydroponic systems are a key tool for indoor plant production, such as artificial lighting plant factories (PFAL), nutrient film technique (NFT) is commercially used among various hydroponic systems with circulating nutrient solutions. As ion concentrations in nutrient solutions change over time, resulting in nutrient imbalances, nutrient monitoring systems that measure their concentration are required for successful growth. However, such systems are not yet available for commercial use. By regulating the nutrients in the nutrient solution, especially nitrogen, we successfully reduce the amount of nitrate accumulated in leafy vegetables. This can be done by reducing the nitrogen concentration in the nutrient solution a few days before harvesting, or by adding organic compounds, e.g. amino acids. The regulation of some elements, such as suphur, iron, silicon and selenium, has also been shown to be an effective measure to reduce nitrate in the leaves of vegetables grown in the hydroponic system.
V
KAZALO VSEBINE
Str.
KLJUČNA DOKUMENTACIJSKA INFORMACIJA ... III KEY WORDS DOCUMENTATION ... IV KAZALO VSEBINE ... V KAZALO SLIK ... VI
1 UVOD ... 1
1.1 NAMEN IN POVOD DELA ... 1
2 HIDROPONIKA ... 3
2.1 ZGODOVINA HIDROPONSKIH VRTOV ... 4
2.2 PRIPRAVA IN SESTAVA HRANILNE RAZTOPINE ... 5
2.3 SPREJEM HRANIL PRI GOJENJU V TLEH IN V HIDROPONSKEM SISTEMU .. 6
2.4 ESENCIALNI ELEMENTI ... 7
2.4.1 Pomen posameznih elementov………..7
2.4.2 Pomen mikroelementov………8
3 DUŠIK………9
3.1 GNOJENJE ZELENJADNIC S DUŠIKOM ... 9
3.3 VSEBNOST NITRATA V ZELENJAVI ... 12
3.4 OMEJITVE NITRATOV V ZELENJAVI ... 13
4 NITRATNA TOKSIČNOST………..15
4.1 SPREJEMLJIV DNEVNI VNOS ... 15
4.2 VNOS NITRATA……….16
5 ZAKLJUČEK………..17
6 VIRI………..18 ZAHVALA
VI
KAZALO PREGLEDNIC
Str.
preglednica 1 Rukola (Eruca sativa L.) sveža suha snov in vsebnost nitrata, vpliv na sistem gojenja in gostoto rastlin (Nicola in sod., 2005). ... 7 Preglednica 2. Primerjava vsebnosti suhe snovi rastline, gojene v različnih količinah
mineralnih gnojil (Tsouvaltzis in sod., 2020). ... 10 Preglednica 3. Vsebnost nitrata v nekaterih zelenjadnicah (Mihelič in sod., 2010). ... 13 Preglednica 4. Maksimalne vrednosti NO3¯ (mg/kg) v različnih vrstah vrtnin in različnih državah. (Santamaria, 2005) ... 14
KAZALO SLIK
Str.
Slika 1 Shematski diagrami hidroponskih sistemov (Son in sod., 2020). ... 4 Slika 2 Plavajoči vrtovi Mehike (Resh, 2013). ... 5 Slika 3 Hranilne raztopine, ki vplivajo na vsebnost nitratov v listih (Tomasi in Pinton, 2015).
... 11 Slika 4 Sorte listnate zelenjave ki so bile uporabljene v raziskavi (Ainong in sod., 2019). .... 12
1 1 UVOD
Hidroponsko hranilno raztopino sestavlja 13 pomembnih elementov (Ainong in sod., 2019).
Vsebnost hranil v hranilni raztopini je določena glede na rastlinsko vrsto in rastne razmere. Za normalno rast rastlin morajo biti hranila v hranilni raztopini v ustreznem razmerju. Vendar se ionska koncentracija hranil v zaprtih hidroponskih sistemih, kjer hranilna raztopina kroži, spreminja in s časom pride do neravnovesja hranil.
Hidroponika je vse pomembnejša za pridelavo zelenjave, predvsem v izvensezonskem obdobju zaradi učinkovite izrabe vode, hranil in prostora. Bistvena prednost hidroponike v primerjavi s klasično pridelavo na zemljišču je, da se izognemo talnim boleznim in škodljivcem. Listnata zelenjava, gojena na hidroponskem sistemu, je cenejša zaradi sorazmerno kratkega obdobja gojenja (35 dni) in enostavnih razmer za gojenje. Zato naj bi tovrstna tehnika v prihodnjih letih prevzela vodilno vlogo v pridelavi listnate zelenjave.
Vendar se pri tovrstni pridelavi pogosto lahko pojavi previsoke koncentracije nitratnega dušika v užitnih delih. Vnos nitrata v človeški organizem izhaja predvsem iz uživanja surove zelenjave. Nitrat je sam po sebi relativno neškodljiv, saj velja, da je smrtni odmerek za odrasle 100-krat večji od sprejemljivega dnevnega vnosa nitrata, ki ga je določila Evropska unija. Pri redukcija iz nitrata nastane nitrit, in ko se nitrit v človeškem telesu nakopiči, lahko tvori močno rakotvorno spojino nitrozamin, kar lahko vodi do kancerogeneze prebavnega sistema (Ainong in sod., 2019).
Nitrat je naravno prisotna oblika dušika in je sestavni del kroženja dušika v okolju. Nastane iz organskih gnojil kot rezultat mineralizacije in oksidacije. Zaradi večje uporabe mineralnih dušikovih gnojil ter organskih gnojil živalskega izvora lahko v intenzivnem kmetijstvu pride povečane vsebnosti nitrata v zelenjavi in pitni vodi (Santamaria, 2005).
Na vsebnost nitrata v listnati zelenjavi vplivata predvsem vrsta rastline in sorta, sledijo dejavniki okolja ter ravnanje z zelenjavo po obiranju. Gnojenje z dušikom je glavni vir nitrata za užitne pridelke. Raziskave o vsebnosti nitrata v zelenjavi so pogosto usmerjene v proučevanje vpliva svetlobe in gnojenja pri hidroponsko pridelani zelenjavi (Santamaria, 2005).
1.1 NAMEN IN POVOD DELA
Listnata zelenjava je bogat vir mineralov in vitaminov in se danes prideluje skozi celo leto.
Posebej je cenjena v izvensezonskem času, kjer se njena pridelava odvija predvsem v zavarovanih prostorih, na različnih hidroponskih sistemih. Za pridelavo listnate zelenjave se uporabljajo predvsem tekočinski hidroponski sistemi: plavajoč sistem, sistem NFT ali aeroponski sistem. Najbolj primerni za gojenje listnate zelenjave je plavajoč sistem, kjer so običajno rastline vsidrane v polistirenske plošče in v bazen s hranilno raztopino razvijajo svoj
2
koreninski sistem. Pri aeroponskem sistemu so korenine periodično oroševane s hranilno raztopino, pri NFT sistemu pa se korenine razvijajo v tanki plasti hranilne raztopine, ki se pretaka po dnu plastičnega kanala, v katerega so pričvrščene rastline (Resh, 2013).
V želji po večjem pridelku lahko hranilno raztopino, s katero oskrbujemo rastline, pripravimo z večjo vsebnostjo dušika, ki pospešuje rast. Večje količine dušika vplivajo na hitrost rasti zelenjave in količino pridelka, kot tudi na njegovo kakovost. Povečanje koncentracije dušika v hranilni raztopini mora biti usklajeno s potrebami rastlin tako, da ne škoduje rastlinam oz.
da rastline v užitnem delu ne nakopičijo prevelikih količin nitrata. V nalogi želimo prikazati, kako povečane količine dušika v hranilni raztopini vplivajo na rast in količino pridelka različnih vrst listnate zelenjave. Poleg količine je pomembna tudi kakovost, zato v nalogi prikazujemo tudi kakšen vpliv ima povečana količina dušika v hranilni raztopini na kakovost pridelka listnate zelenjave, predvsem na vsebnost nitrata in suhe snovi.
3 2 HIDROPONIKA
Beseda hidroponika izhaja iz dveh grških besed hydro, ki pomeni voda, in ponos, kar pomeni delo. Beseda se je prvič pojavila v znanstveni reviji februarja 1937, avtor pa je bil W. F.
Gericke. Gericke je začel eksperimentirati tehnike hidroponskega gojenja v poznih dvajsetih letih prejšnjega stoletja in nato objavil eno od zgodnjih knjig o gojenju rastlin brez tal.
Pozneje je predlagal, da pridelava rastlin ne bi bilo več vezana na tla, ampak bi se nekatere tržno zanimive rastline lahko gojile v večjem obsegu v bazenih, ki vsebujejo hranilno raztopino (Jones, 2014).
Hidroponske tehnike gojenja rastlin omogočajo nadzorovano pridelavo ob optimalnih rastnih razmerah in pridelovalcu olajšajo nadzor rasti od setve do spravila. Hidroponsko gojenje rastlin ima pred klasičnim gojenjem prednosti, med katerimi so najpomembnejše: večja intenzivnost pridelave in večji pridelki, manjše težave s talnimi boleznimi in škodljivci ter manjše onesnaženje podzemne vode, posebno pri zaprtih hidroponskih sistemih (Osvald., 2005).
Pri hidroponiki se korenine ne razvijajo v tleh, ampak lahko rastejo v zraku, napolnjenem z aerosolom hranilne raztopine, v vodi ali v različnih internih medijih, kot so pesek, mivka, različni za to prirejeni gradbeni materiali, kamena volna, šotni substrati ali ekspandirana glina (Osvald, 2005).
Za gojenje listnate zelenjave se najpogosteje uporabljata plavajoči hidroponski sistem (DFT – deep flow technique) in sistem NFT (Nutrient Film Technique), ki spadata med zaprte hidroponske sisteme, kjer hranilna raztopina kroži v sistemu in se hranila, ki jih rastline ne absorbirajo, vrnejo v rezervoar (Son in sod., 2020).
Pridelava zelenjave v hidroponskih sistemih se vse bolj širi, vendar so raziskave usmerjene predvsem v zmanjšanje uporabe kemikalij za pripravo hranilne raztopine, ob hkratnem zagotavljanju dovolj visokih tržnih pridelkov. Običajno pridelovalci uporabljajo standardne Hoaglandove raztopine tudi za kratek cikel pridelave zelenjave (Alberici in sod., 2008).
Glede na klasično pridelavo vrtnin v tleh je pri gojenju na hidroponskih sistemih poudarek predvsem na prihranku pri porabe gnojil in vode. V zadnjih letih so raziskave usmerjene tudi v razvoj metod, ki bi za hidroponsko pridelavo uporabile organska gnojila. Pri tem strokovnjaki opozarjajo na velik problem prisotnosti amonijske oblike dušika, ki je rastline ne sprejemajo enako učinkovito kot nitratno obliko, zato lahko ob prekomerni nakopičenosti amonijevega iona v hranilni raztopini pride do propada pridelka (Shinohara in sod., 2011).
4
Slika 1. Shematski diagrami hidroponskih sistemov levo plavajoči sistem in desno aeroponika (prirejeno po Son in sod., 2020).
2.1 ZGODOVINA HIDROPONSKIH SISTEMOV
Plavajoči vrtovi so bili prvi način gojenja rastlin v hidroponiki chinampas na jezeru Texcoco.
Indijanski vrtnarji so gojili zelenjavo za četrt milijona ljudi v Mexico cityju. Španci so v prihodu hidroponske vrtove zanemarili; niso iskali izkušenj, življenjskih resnic, ampak v slepem iskanju zlata so za seboj pustili le smrt in uničenja. Poleg tega so izgubljeni tudi vsi zapisi, tako da zdaj ne vemo, kdaj so Azteki začeli kmetovati na jezerih. Podobni vrtovi še vedno obstajajo v Kašmirju v Indiji. Začetki laboratorijske hidroponike segajo v tri stoletja nazaj, ko je angleški znanstvenik John Woodward izvedel laboratorijske poskuse v upanju, da bo odkril, od kod rastlina dobi hrano, vodo ali tla. Razvoj hidroponike je druga svetovna vojna pospešila, na vojaških baza so pridelali miljone ton zelenjave. Angleški znanstveniki leta 1948 so vpeljali hidroponiko med revne Bengalce, ki nimajo velik zemlje. Angleški znanstveniki so poenostavili metode in iz tega naredili poceni in preprost način pridelovanja zelenjave (Krese,1989).
Novejša arheološka izkopavanja v starodavnem mestu Babilon v Iraku so odkrila stavbo z debelimi zidovi in namakalni vodnjak v bližini južne palače. Skupina arheologov je raziskala območje in rekonstruirala objekt kot viseči vrt (Resh, 2013).
5 Slika 2 Plavajoči vrtovi Mehike (Resh, 2013).
2.2 PRIPRAVA IN SESTAVA HRANILNE RAZTOPINE
Rastline, ki jih pridelujemo v hidroponskih sistemih, dobijo hranila iz hranilne raztopine, ki jo v sistem dovajamo občasno ali pa le-ta kroži po namakalnih ceveh. Sestava hranilne raztopine je specifična za vsako rastlinsko vrsto, način gojenja in razvojno fazo oziroma vrsto hidroponskega sistema. Pomembni so lastnosti posameznih komponent pri sestavi hranilnih raztopin, in na to moramo biti pozorni, da ne pride do mašenja namakalnega sistema (Osvald, 2005).
Pripravljamo raztopino soli ločeno v koncentrirani obliki v dveh posodah ( posoda A in posoda B ). Raztapljamo v posodi A soli, ki vsebujejo kalcij, v posodi B raztapljamo pa soli, ki se obarjajo in se vežejo v težje topno obliko s kalcijem. To so predvsem fosfati in sulfati, ki s kalcijem reagirajo v netopen kalcijev sulfat ali fosfat Obe komponenti (A in B) se v določenem razmerju odmerjata v vodo za namakanje neposredno ob namakanju pri odprtih sistemih, ali pa pripravimo rezervoar s hranilno raztopino pri zaprtih sistemih, od koder le-ta kroži v sistemu tako, da omoči korenine rastlin, da iz nje črpajo hranila. Zaradi stalnega kroženja v sistemu in neenakomernega trošenja hranil iz nje, je pri zaprtih sistemih še posebej pomemben nadzor in vzdrževanje pH ter redno dodajanje klorovodikove kisline ali natrijevega hidroksida, za njegovo uravnavanje (Osvald, 2005).
Za pripravo hranilne raztopine imamo na voljo različne recepture in navodila, kakšna naj bo ionska sestava hranil v hranilni raztopini (Resh, 2013).
6
Na osnovi ionske sestave hranilne raztopine in seznama vodotopnih gnojil in kemikalij, ki jih potrebujemo za njeno pripravo, izračunamo zatehte posamezne komponente. Pri tem izračunu upoštevamo znano koncentracijo hranila, ki ga gnojilo vsebuje, zatehto pa izračunamo na osnovi stehiometrije, ki upošteva zakon o ohranitvi mase. Ta pravi, da je skupna masa reaktantov enaka skupni masi produktov in dobesedno meri količino elementov (Jones, 2014).
V hidroponski sistemih se za vir dušika uporabljata vodotopni gnojili kalcijev nitrat in kalijev nitrat. Njuna uporabnost je povezana z njunim fiziološko nevtralnim delovanjem, dobro topnostjo in nizko električno prevodnostjo (Santamaria in sod., 1998).
2.3 SPREJEM HRANIL PRI GOJENJU V TLEH IN V HIDROPONSKEM SISTEMU Tla so sestavljena iz organske in mineralne komponente. Organski del predstavlja humus, ki je sestavljen iz rastlinskih in živalskih ostankov. Mineralno ali anorgansko komponento predstavljajo talni delci pesek, melj in glina ter ostanki matične kamnine večji od 2 mm (grušč ali prod). Kemijska sestava talnih delcev je odvisna od matične kamnine ali sedimentov, posamezna hranila se iz mineralov sprostijo v talno raztopino v procesu preperevanja.
Organski materiali se razgrajujejo s pomočjo talnih mikroorganizmov v tleh, ki predelajo organsko snov v anorgansko. Tako pridejo anorganske snovi in elementi v talno raztopino, kjer so na voljo rastlinam za prevzem. Ko so korenine v stiku s talno raztopino, pride do elektrokemijskih razlik med zunanjim in notranjim delom koreninske membrane, ki omogočijo aktiven ali pasiven transport hranil v rastlino. V hidroponskih sistemih pa dodamo vse pomembne elemente v hranilno raztopino z raztapljanjem zelo čistih soli, namenjenih gnojenju rastlin. Soli se raztopijo v vodi, pri čemer se posamezni elementi sprostijo v ionski obliki. Pomembna razlika med dostopnostjo hranil v hranilni raztopini in talni raztopini je v tem, da si pri pripravi hranilne raztopine prizadevamo, da so hranila v njej v optimalnem razmerju, za pokritje potreb gojenjih rastlin in da so ta hranila rastlinam dostopna skozi vso rastno dobo. Hranila v talni raztopini so rastlinam dostopna ob primerni vlažnosti tal, ki jo dodatno lahko zagotovimo z namakanjem in ob dovolj hitri mineralizaciji organske snovi v tleh. Ta učinkovito poteka le, ko je populacija mikroorganizmov v tleh dovolj velika, ko so tla dovolj topla, vlažna ter vsebujejo dovolj zraka. Velika odvisnost talnih procesov, ki pomembno vplivajo na vsebnost hranil v talni raztopini nakazuje, da je dostopnost hranil za rastline iz talne raztopine slabša glede na dostopnost hranil iz hranilne raztopine hidroponskega sistema. Posledica boljše dostopnosti hranil in njihove optimalne sestave glede na potrebe rastlin je hitrejša rast rastlin in v končni fazi večji pridelek (Resh, 2013).
V raziskavi, ki so jo izvedli na Univerzi v Torinu, so primerjali gojenje solate in rukole v tleh in pridelavo v hidroponskem sistemu. Uporabili so dve gostoti sajenja: 160 in 320 rastlin na gojitveno ploščo, kar je pomenilo 1067 (gostota 1) in 2134 (gostota 2) rastlin/m2 (Nicola in sod., 2005).
7
preglednica 1 Rukola (Eruca sativa L.) sveža suha snov in vsebnost nitrata, vpliv na sistem gojenja in gostoto rastlin (Nicola in sod., 2005).
Rastne razmere Pridelek (g/m2) Suha masa rastlin (g)
Delež suhe snovi (%)
Vsebnost NO3- (mg/kg sveže mase)
Gostota rastlin 1067 2134 Sistem pridelave:
V tleh Hidropon
443 1684
543 2182
3,1 2,3
15,9 11,2
279 449 Gostota sajenja:
1067 rastlin/m2 2134 rastlin/m2
2,7 2,7
13,6 13,5
324 404
Pridelek sveže mase rastlin, pridelane na hidroponskem sistemu, je bil značilno večji glede na pridelavo v tleh. Razlog za večji pridelek je predvsem v lahko dostopni obliki hranil v hranilni raztopini, iz katere rastline hitro in bolj učinkovito sprejemajo hranila glede na talno raztopino. Rukola pridelana v tleh, je imela 36,5 % več suhe mase in 41,5 % večjo vsebnost suhe snovi kot rastline, pridelane v hidroponskem sistemu. Tudi v vsebnosti nitrata so se rastline razlikovale glede na sistem pridelave. V listih rastlin, pridelanih v tleh, je bilo manj nitrata, glede na pridelavo na hidroponskem sistemu. Sistem gojenja je vplival tudi na dolžino rastne dobe, saj je pridelek rukole na hidroponskem sistemu dosegel tehnološko zrelost v 70- ih dneh, medtem ko je bila rast rastlin pri pridelavi v tleh počasnejša in s tem rastna doba daljša (Nicola in sod., 2005).
2.4 ESENCIALNI ELEMENTI
Rastline potrebujejo 13 pomembnih elementov za svojo rast. Poleg tega uporabljajo ogljik, vodik in kisik, ki prihajajo iz vode in atmosfere. Bistvenie elemente razvrstimo v dve skupini:
(1) tisti, ki so potrebni v sorazmerno velikih količinah, t. i. makroelementi, in (2) tisti, ki jih rastline potrebujejo v sorazmerno majhnih količinah, imenujejo pa se mikroelementi.
Makroelementi vključujejo dušik (N), fosfor (P), kalij (K), kalcij (Ca), magnezij (Mg) in žveplo (S). Mikroelementi pa so železo (Fe), mangan (Mn), baker (Cu), bor (B), cink (Zn), molibden (Mo) in klor (Cl). Rastline zahtevajo za svojo rast in razvoj vseh 13 esencialnih elementov, zato si pridelovalci prizadevajo, da jih imajo rastline na voljo celoten čas rastnega obdobja (Resh, 2013).
Elementi C, H, in O predstavljajo 90% suhe mase rastlin in so dejansko njihove glavne sestavine. Preostalih šest elementov N, P, K, Ca, Mg, in S, pa morajo biti v hranilni raztopini v zadostni količini in v ustreznem ravnovesju, kjer so zelo pomembni predvsem za presnovne procese, izgradnjo primarnih in sekundarnih metabolitov, aminokislin in beljakovin ter vitaminov in barvil, in predstavljajo preostalih 10% suhe mase rastlin (Jones, 2014).
2.4.1 Pomen posameznih elementov
8
Dušik (N) je glavna sestavina pri sestavi beljakovin in klorofila. Pomemben je predvsem za vegetativno rast rastlin. Fosfor (P) je sestavni del številnih organskih kislin. Pospešuje dejavnost korenin in zorenje plodov, prehaja pa v mlade in rastoče dele rastlin.
Kalij (K) je pomemben pri gradnji ogljikovih hidratov in pri olesenitvi tkiva. Prehaja v mlade in rastoče dele rastlin.
Kalcij (Ca) spodbuja rast korenin, krepi celične stene, pomaga pri absorpciji kalija in drugih ionov.
Magnezij (Mg) je sestavni del klorofilne molekule. Pomembno vlogo ima pri prehajanju fosforja v mlade in rastoče dele rastlin.
Žveplo (S) deluje skupaj s fosforjem, pospešuje rast koristnih bakterij in pomaga pri sintezi beljakovin (Krese, 1989).
2.4.2 Pomen mikroelementov
Železo (Fe) je pomembno pri fotosintezi, sintezi beljakovin in dihanju. Mangan (Mn) deluje skupaj z dušikom in pospešuje rast rastlin. Baker (Cu) pomaga pri fotosintezi in dihanju in povečuje odpornost rastlin proti nekaterim boleznim. Bor (B) sodeluje pri delitvi celic in sintezi beljakovin (Krese, 1989).
Optimalne koncentracije mikrohranil so običajno 1/10.000 glede na koncentracijo makrohranil. Mikrohranila kot skupina so veliko bolj kritična v smislu nadzora in upravljanja, kot nekatera makrohranila. Pomanjkanje mikrohranil je običajno mogoče odpraviti enostavno in hitro, vendar je pri odpravljanju presežkov ali toksičnosti popravek lahko težaven, če ne celo nemogoč. Dostopnost nekaterih mikrohranil Fe, Mn in Zn, se lahko bistveno spremeni s spremembo pH ali s spremembo koncentracije enega od makrohranil (Jones, 2014).
9 3 DUŠIK
Dušik je pomemben element za vse žive organizme, saj je sestavni del deoksiribonukleinske kisline (DNA), ribonukleinske kisline (RNA), aminokislin in beljakovin. Rastline ga sprejemajo preko korenine kot amonijev ali nitratni ion, s pomočjo encimov nitrat reduktaz se vgradi v aminokisline. Vendar pridelovalci zelenjave pogosto dodajajo preveč dušika pri gnojenju v strahu, da bi priporočeni odmerki lahko privedli do pomanjkanja hranila za rastline. Posledice prekomerne porabe dušikovih gnojil se kažejo v onesnaženosti okolja, povečanih proizvodnih stroških in poslabšanju kakovosti pridelkov. Velika razpoložljivost nitratov v tleh lahko vodi do prekomerne absorpcije dušika v korenine in naprej v nadzemne dele, kjer se nakopičijo večje količine, kot jih lahko encim pretvori v amino obliko.
Posledično se nitrat nakopiči v vakuoli. Tovrstne težave pogosto opazimo pri listnati zelenjavi, ki običajno kopiči prekomerno koncentracijo nitratov v svojih tkivih, kar s prehranskega vidika velja za negativni vidik. Uživanje nitratov je pri ljudeh povezano z različnimi nevarnostmi za zdravje, zato sta Svetovna zdravstvena organizacija Združenih narodov in Evropska komisija določili največji sprejemljiv dnevni vnos nitrata v količini 3,7 mg/kg telesne teže, medtem ko je Ameriška agencija za varstvo okolja to raven postavil višje pri 7,0 mg nitrata na kg telesne teže. Kopičenje nitrata v zelenjavi je odvisno od letnega časa, v katerem pridelujemo zelenjavo, saj je kopičenje povezano s spreminjanjem jakosti svetlobe, ki se spreminja med letom. Odvisno je tudi od sorte in vrste zelenjave, oblike gnojila in uporabljenih odmerkov. Najbolj učinkovito in uporabno sredstvo za preprečevanje kopičenja nitratov v rastlinah je nadomestitev nitratne oblike gnojila z amonijevo obliko. S tem se izognemo negativnim posledicam za donos pridelka. Novejše raziskave ne priporočajo uporabe organskih gnojil kot so hlevski gnoj ali komposti, temveč gnojenje z aminokislinami, saj naj bi pripomogle k zmanjšanem kopičenju nitrata v rastlinah. Dodajanje aminokislinskih dodatkov se priporoča tudi pridelovalcem, ki pridelujejo zelenjavo na hidroponskih sistemih, saj naj bi jim dodatek aminokislin omogočil zagotoviti potrošnikom prehransko bogate in z zdravstvenega stališča varne pridelke zelenjave (Tsouvaltzis in sod., 2020).
3.1 GNOJENJE ZELENJADNIC Z DUŠIKOM
Dušika rastline potrebujejo za tvorbo beljakovin ter drugih pomembnih dušikovih spojin.
Dušik je potrebno makrohranilo za rast in razvoj rastlin. Večina rastlin sprejme v obliki nitrat skozi korenine, ki je v tleh zelo mobilen in se lahko hitro nakopiči v rastlinah ali izpira v podzemne vode. Potrebno je pazljivo odmerjati da bi preprečili izgube dušika v podtalje, s potrebami rastlin v posamezni fazi razvoja (Mihelič in sod., 2010).
10 3.2 ZMANJŠANJE NITRATOV V ZELENJAVI
Prekomerno gnojenje z dušikom povzroči kopičenje nitratov v listnati zelenjavi. Zmanjšanje odmerka mineralnega dušika in uporaba nadomestnih gnojil zmanjšata kopičenje nitratov, vendar je za ohranjanje rast in hranilne kakovosti pridelka potrebna minimalna raven mineralnega dušika (Tsouvaltzis in sod., 2020).
V raziskavi, ki so jo izvedli Tsouvaltzis in sod. (2020), so proučevali učinek gnojenja z dušikom (na dveh ravneh (131 mg N/L (100 %) in 65 mg N/L (50 %)) ob dodatku aminokislin, v koncentracijah 0, 0,3 in 0,9 % v hranilno raztopino. Vsebnost nitrata, fenolov in antioksidativno učinkovitost so opazovali na dveh kultivarjih solate (zelenolistno in rdečelistno), ki so ju pridelali na plavajočem hidroponskem sistemu. Zmanjšanje dušika v hranilni raztopini ni vplivalo na maso rastlin, vendar pa je bila dolžina korenin 2,5 krat daljša od kontrolnih rastlin (100 % N). Rastline, gojene pri 50 % vsebnosti dušika v hranilni raztopini, so nakopičile polovico vsebnosti nitrata glede na kontrolne rastline. Prav tako so imele večjo vsebnost fenolnih spojin in večjo antioksidativno učinkovitost glede na kontrolne rastline. Dodajanje 0,3 % aminokislin ni imelo vpliva na maso rastlin, je pa povzročilo manjšo vsebnost nitrata in večjo vsebnost klorofila. Povečanje vsebnosti dodanih aminokislin na 0,9 % je vplivalo negativno na rast rastlin, prav tako je zmanjšalo vsebnost nitrata in povečalo vsebnost klorofila, kakor tudi nekaterih mikroelementov (Na, Fe in Zn) (Tsouvaltzis in sod., 2020).
Preglednica 2. Primerjava vsebnosti suhe snovi rastline, gojene v različnih količinah mineralnih gnojil (Tsouvaltzis in sod., 2020).
Dušik (%) Aminokisline (%)
Nitrati (mg/kg SM*)
Fenoli (µg GAE/g SM)
Antioksidantivna učinkovitost (mgAEAC/100g SM)
100 469 0,050 2,91
50 269 0,064 4,93
0 519 0,058 4,13
0,3 233 0,054 3,83
0,9 355 0,060 3,80
100 0 729 0,044 2,49
0,3 320 0,052 3,42
0,9 358 0,053 2,84
50 0 308 0,072 5,78
0,3 147 0,055 4,25
0,9 352 0,066 4,77
*SM – sveža masa
11
V zadnjem času je na voljo več načinov za zmanjšanje potencialno škodljivega kopičenja nitratov v užitnih rastlinskih tkivih. Sem spada boljše ravnovesje med dušikom in drugimi hranili (Slika 3) ali uporaba koristnih elementov, kot je na primer silicij. Ustrezne metode lahko pripomorejo k doseganju kompromisa med količino in kakovostjo končnega pridelka (Tomasi in sod., 2015).
Slika 3. Dodajanje nekaterih makrohranil in mikrohranil v hranilno raztopino zmanjša vsebnost nitrata v pridelku listnate zelenjave (Tomasi in sod., 2015).
3.3 ZMANJŠANJE NITRATOV V ZELENJAVI S POVEČANJEM SVETLOBE
Dandanes je vse več raziskav usmerjenih v proučevanje zmanjšanja nitratov v listnati zelenjavi z uravnavanjem okoljskih dejavnikov, predvsem osvetlitve. V raziskavi (Ainong in sod., 2019) so proučevali vpliv osvetlitev in uravnavanja hranil v hranilni raztopini na pridelek solate in kitajska zelenjava. Uporabili so LED svetila z modro-vijoličnimi LED diodami (370 - 480 nm). Dosvetljevali so v primeru lepega vremena; ko je bila jakost osvetlitve nad 2000 luxov, so imeli svetilke vklopljene med 5:00 in 7:00 zjutraj in od 17:00 do 19:00 popoldan (4 ure dnevno). Ko pa je bila dnevna osvetlitev pod 2000 luxov, so dosvetljevali med 5:00 in 19:00 (Ainong in sod., 2019).
12
Slika 4. Opis poskusa z listnato zelenjavo (solato in kitajsko zelenjavo), pridelanim v NFT hidroponskem sistemu pod različnimi svetlobnimi režimi z LED svetilkami (Ainong in sod., 2019).
Ugotovili so, da je dosvetljevanje zmanjšalo vsebnost nitrata v listih solate za 26,3 %, v kitajsko zelenjavo pa za 30 %; vsebnost skupne topne snovi in sladkorjev je v solati narasla za 24 % oz. 34 %., v kitajsko zelenjavo pa za 31 % (Ainong in sod., 2019).
3.4 VSEBNOST NITRATA V ZELENJAVI
Obstaja več dejavnikov, ki vplivajo na vnos in kopičenje nitrata v rastlinskih tkivih. Sem sodijo genetski dejavniki, okoljski dejavniki (atmosferska vlažnost, vsebnost vode v substratu, temperatura, obsevanje, fotoperioda) in agrotehnološki ukrepi (odmerki dušika in njegove kemične oblike, razpoložljivost drugih hranil v tleh, uporaba herbicidov). Med omenjenimi dejavniki sta gnojenje z dušikom in intenziteta osvetlitve prepoznana kot najpomembnejša, ki vplivata na vsebnost nitratov v zelenjavi. Zelenjava, ki kopiči nitrate, pripada družinam, kot so križnice (Brasssicaceae), med njimi največ nitrata nakopičijo rukola, redkev in gorčica;
metlikovke (Chenopodiaceae), med njimi pesa in špinača; ter ščirovke (Amarantaceae).
Visoko vsebnost nitratov nakopičita tudi solata, ki spada med nebinovke (Asteraceae), in peteršilj, ki spada med kobulnice (Apiaceae) (Santamaria, 2005).
Vsebnost nitratov se lahko razlikuje tudi med vrstami, kultivarji in celo genotipi. Različne zmožnosti kopičenja nitrata je mogoče povezati z različno lokacijo aktivnosti nitratne reduktaze, pa tudi z različno stopnjo absorpcije in prenosa nitratov v rastlino (Santamaria, 2005).
13
V letih 2000 - 2007 je bila v EU, pod pokroviteljstvom evropskega urada za varno hrano (European Food Safety Authority – EFSA), izvedena raziskava o vsebnosti nitratov v zelenjavi. Rezultati so pokazali zelo široko variabilnost vsebnosti nitratov v različnih vrstah zelenjave. Zelena listnata zelenjava v povprečju kaže največje koncentracije nitratov, med njimi ga največ vsebujeta rukola in motovilec. Med zelenjavo z visoko vsebnostjo nakopičenih nitratov se je uvrstila rabarbara, s povprečno vrednostjo nitratov nekoliko pod 3000 mg/kg (Nitrate in vegetables …, 2008).
Preglednica 3. Vsebnost nitrata v nekaterih zelenjadnicah (Mihelič in sod., 2010).
Vrsta zelenjave Pričakovano območje vsebnosti nitrata v času tehnološke zrelosti (NO3 mg/kg)
solata 380 - 3520
kitajski kapus 430 - 3520
špinača 345 - 3890
korenje 90 - 800
zelena 160 - 350
koleraba 200 - 1700
paradižnik 10 - 100
paprika 80 - 180
kumare 20 - 300
3.5 OMEJITVE NITRATOV V ZELENJAVI
Za varovanje javnega zdravja zaradi povečane količine nitratov v hrani, so leta 1997 evropske države članice sprejele uredbo o določitvi mejnih vrednosti nitratov v solati in špinači. Glavni namen te uredbe je bil uskladiti mejne vrednosti nitratov v zelenjavi, saj je prihajalo do različnih nacionalnih omejitev, ki so jih določile nekatere države članice, kar je povzročalo težave v trženju po vsej Evropski uniji. Mejne vrednosti se razlikujejo glede na letni čas, pri čemer so dovoljene večje vsebnosti nitratov v vrtninah, gojenih pozimi. Najmanjša mejna vrednost se uporablja za solato, pridelano na prostem poleti (2500 mg/kg), solata prav tako gojena poleti v rastlinjaku ima večno mejno vrednost (3500 mg/kg), največje mejne vrednosti so za solato gojeno pozimi na prostem (4000 mg/kg) ali v rastlinjaku (4500 mg/kg). Razlike med vsebnostjo nitratov v različnih sortah so bile najbolj natančno proučene pri solati, kjer imajo sorte, ki oblikujejo rozeto, na splošno dovoljene večje koncentracije nitratov, kot sorte s sklenjeno glavo. Največje omejitve za vsebnost nitratov pa veljajo za solato in špinačo (Santamaria, 2005; Nitrate in vegetables …, 2008).
14
Preglednica 4. Maksimalne vrednosti NO3¯ (mg/kg) v različnih vrstah vrtnin in različnih državah. (Santamaria, 2005)
Zelenjava Avstrija Belgija Nemčija Nizozemska Švica
Korenje 1500
Rdeča pesa 4500 3000 3500 3500
Endivija (poletje)
2500 2000 2500 2500
Endivija (pozimi)
3500 2000 3500 2500
Zelje 1500 3500
Redkev
Zelena (listna) 5000
Zelena ( belušna) 4000
15 4 NITRATNA TOKSIČNOST
Nitrat je naravno prisotna spojina, ki je del dušikovega kroga, pa tudi odobreni aditiv za živila. Ima pomembno vlogo pri prehrani in delovanju rastlin. Večje vsebnosti nitratov običajno najdemo v listih rastlin, medtem ko se manjše količine pojavljajo v semenih ali gomoljih. Tako imajo pridelki listnate zelenjave, kot sta solata in špinača običajno večje koncentracije nitratov. Izpostavljenost človeka nitratom je večinoma eksogena, v človeški organizem pride predvsem z uživanjem zelenjave (Nitrate in vegetables …, 2008).
Prisotnost nitratov v zelenjavi, kot tudi v vodi in na splošno v drugih živilih, resno ogroža človekovo zdravje. Toksični učinek nitrata izhaja iz nitrita, ki se tvori po redukciji zaradi aktivnosti bakterijskih encimov. Najbolj znan učinek nitrita je njegova reakcija s hemoglobinom, ko nastanejo methemoglobin in nitrati. Zaradi nastajanja methemoglobina je prenos kisika v tkivo oslabljen, in če količina methemoglobina naraste na več kot 10 %, se pojavijo klinični simptomi, pomodrelost kože zaradi prisotnosti deoksigenizirane krvi, česar posledica je lahko tudi smrt. Bolezensko stanje je znano pod izrazom methemoglobinemija ali sindrom modrega dojenčka. Pri dojenčkih je raven fetalnega oksihemoglobina višja, ker pa se ta hitreje oksidira v methemoglobin kot nefetalni oksihemoglobin, pride do pomodrelosti zelo hitro (Santamaria, 2005).
Poleg tega imajo dojenčki manj reduktaze, ki je potrebna za povrnitev methemoglobina nazaj v oksihemoglobin. Imajo tudi sorazmerno večji vnos nitratov preko pitne vode glede na telesno maso in večjo pretvorbo nitrata v nitrit zaradi nizke želodčne kislosti. Nitrit kot tak in nitrat, ko se reducira v nitrit, lahko reagirata z amini ali amidi ter skupaj tvorijo rakotvorne N- nitrozo spojine. V nekaterih primerih so študije pokazale negativno povezanost med vnosom nitratov in rakom želodca, saj je zelenjava hkrati tudi odličen vir vitaminov, mineralov in biološko aktivnih spojin. V zelenjavi, uporabljeni v raziskavi (cvetača, grah, korenje in stročji fižol), je bilo malo nitrata, njihova povprečna vsebnost vitamina C pa je bila relativno visoka, 170 mg/kg (Santamaria, 2005).
4.1 SPREJEMLJIV DNEVNI VNOS
Glede na dobro znane koristi zelenjave za človekovo zdravje in ob pomanjkanju podatkov o biološki uporabnosti nitrata iz rastlinskih tkiv je Odbor za prehrano in kmetijstvo pri Svetovni organizacij za zdravje (WHO) določil priporočljivi dnevni vnos (ADI) nitrata 0 -3 ,7 mg /kg telesne mase (Santamaria, 2005) oz. 222 mg nitrata za odraslo osebo, ki tehta 60 kg (Nitrate in vegetables …, 2008).
16 4.2 VNOS NITRATA
Trije glavni vnosi nitratov so zelenjava, voda in meso. Zelenjava je glavni prehranski vir nitratov, ki na splošno zagotavlja od 300 do 940 mg dnevnega prehranskega vnosa. Njihov prispevek k vnosu nitritov je majhen in je dejansko manjši kot pri suhomesnatih izdelkih.
Nitrit najdemo v rastlinskih živilih, navadno 1-2 mg/kg sveže mase, krompir pa lahko vsebuje do 60 mg nitrita na kilograme. Večje količine nitrita najdemo v kontaminirani hrani ali v hrani rastlinskega izvora, shranjeni nekaj dni pri sobni temperaturi (Santamaria, 2005).
17 5 ZAKLJUČEK
Pri listnati zelenjavi je pomembna količina dušika, s katero gnojimo vrtnine, kajti pri prevelikem odmerku dušika in ob neustreznih rastnih razmerah lahko pride do kopičenja nitrata v rastlini, kar je lahko škodljivo za človeški organizem. S pomočjo hidroponskih tehnik lahko nadzorujemo vsebnost dušika v raztopini, in s tem uravnavamo njegov sprejem v rastlino. Tako preprečimo, da bi prišlo do prevelikega privzema dušika v rastlino in do kopičenja nitrata v listih rastline. To je še posebej pomembno v izvensezonskem obdobju gojenja, ko je jakost osvetlitve zmanjšana in je zaradi tega zmanjšana tudi aktivnost encima nitrat reduktaze, ki omogoči vgradnjo sprejetega nitrata v aminokisline in naprej v beljakovine. Posebej pozorni moramo biti pri listnati zelenjavi, saj trg zahteva visoko kakovosten pridelek, ki ga lahko pridelamo tudi s pomočjo hidroponskih tehnik. Z zmanjšanjem koncentracije dušika v hranilni raztopini nekaj dni pred pobiranjem pridelka lahko zmanjšamo tudi nakopičen nitrat v listih rastlin. Tak način zmanjšanja nitrata v pridelku listnate zelenjave uporabljajo predvsem pri hidroponsko pridelanih vrtninah, kjer je ta ukrep zelo enostavno izvedljiv. Drugi način zmanjšanja nitrata v listnati zelenjavi pa je povezan z uravnavanjem ostalih hranil v hranilni raztopini, predvsem žvepla (S), silicija (Si), železa (Fe) in selena (Se). Tudi dodajanje nekaterih organskih spojin, kot so aminokisline, pripomoremo k zmanjšanemu kopičenju škodljivega nitrata v listnati zelenjavi. V hidroponsko pridelani zelenjavi lahko vse zgoraj naštete ukrepe zelo natančno in enostavno izvedemo in tako prispevamo h kakovostnemu pridelku, ki ni obremenjen s preveliko količino nakopičenega nitrata.
18 6 VIRI
Alberici A., Quattrini E., Penati M., Martinetti L., Marino Gallina P., Ferrante A., Schiavi M.
2008. Effect of the reduction of nutrient solution concentration on leafy vegetables quality grown in floating system. Acta Horticulturae, 801: 1167-1176
Ainong S., Jinqua G., Yan Y., Haizbeng X. 2019. Quality control techniques and related factors for hydroponic leafy vegetables. HortScience, 54, 8: 1330-1337
Fontana E., Nicola S. 2009. Traditional and soilless culture systems to produce corn salad (Valerianella olitoria L.) and rocket (Eruca sativa Mill.) with low nitrate content. Journal of Food Agriculture & Environment, 7, 2: 405-410
Jones J. B. Jr. 2014. Complete guide for growing plants hydroponically. CRC Press: 223 str.
Krese M. 1989. Hidroponika. Ljubljana, Kmečki glas: 44 str.
Mihelič R., Čop, J., Jakše M., Štampar F., Majer D., Trdan S. Vršič S. 2010. Smernice za strokovno utemeljeno gnojenje. Ljubljana, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano: 116 str.
Nicola S., Hoeberechts J., Fontana E. 2005. Comparison between traditional and soilless culture systems to produce rocket (eruca sativa) with low nitrate content. Acta Horticulturae, 697: 549–555
Nitrate in vegetables: Scientific opinion of the panel on contaminants in the food chain. 2008.
EFSA Journal, 689: 1-79
Osvald J. 2005. Splošno vrtnarstvo in zelenjadarstvo. Ljubljana, Biotehniška fakulteta, Oddelek za agronomijo: 229 str.
Resh H. M. 2013. Hobby hydroponics. 2nd ed. CRC Press: 155 str.
Santamaria P. 2005. Nitrate in vegetables: toxicity, content, intake and EC regulation. Journal of the Science of Food and Agriculture, 86: 10-14
Santamaria P., Parente A., Serio F. 1998. Fertilization strategies for lowering nitrate content in leafy vegetables: chyccory and rocket salad cases. Journal of Plant Nutrition, 21, 9:
1791-1803
Shinohara M., Aoyama C., Fujiwara K., Watanabe A., Ohmori H., Uehara Y., Takano M.
2011. Microbial mineralization of organic nitrogen into nitrate to allow the use of organic fertilizer in hydroponics. Soil Science and Plant Nutrition, 57, 2: 190-203
Son J. E., Kim H. J., Ahn T. I. 2020. Hydroponic systems. V: Plant factory. Academic Press:
273-283
Tomasi N., Pinton R. 2015. New solutions for floating cultivation system of ready to eat salad: A review. Trends in Food Science & Technology, Part B, 46, 2: 267-276
19
Tsouvaltzis P., Kasampalis D. S., Aktsoglou D. C., Barbayiannis N., Siomos A. S. 2020.
Effect of reduced nitrogen and supplemented amino acids nutrient solution on the nutritional quality of baby green and red lettuce grown in a floating system. Agronomy, 10, 7, 922, 2; doi:10.3390/agronomy10070922: 16 str.
20 ZAHVALA
Zahvaljujem se mentorici prof. dr. Nini Kacjan-Maršič za njeno strokovno pomoč, pri izdelavi diplomske naloge.
Zahvaljujem se tudi recenzentu doc. dr. Marku Zupanu in dr. Karmen Stopar za pregled diplomskega dela.
Posebno se zahvaljujem staršem, ki so mi omogočili študij.
Zahvaljujem se ostalim, ki so karkoli pripomogli v času študija.
Hvala vsem.
