jesenska napoved gospodarskih gibanj 2009

jesensk a napo ved gospodarsk ih g ibanj 20 1 7

jesenska napoved

gospodarskih gibanj 2009

Izdajatelj: UMAR, Ljubljana, Gregorčičeva 27 Odgovarja: mag. Boštjan Vasle, direktor Glavni urednik: Jure Brložnik

Pri pripravi napovedi so sodelovali:

Urška Brodar, Janez Dodič, Lejla Fajić, mag. Barbara Ferk, dr. Marko Glažar, mag. Marjan Hafner, mag. Matevž Hribernik, Slavica Jurančič, dr. Tanja Kosi Antolič, mag. Mateja Kovač, mag. Janez Kušar, dr. Jože Markič, dr. Ana Murn, mag. Tina Nenadič, Mitja Perko, mag., Jure Povšnar, mag. Ana Tršelič Selan, Mojca Koprivnikar Šušteršič, Branka Tavčar, mag. Ana Vidrih, mag. Eva Zver

Uredniški odbor: mag. Marijana Bednaš, Lejla Fajić, dr. Alenka Kajzer, mag. Rotija Kmet Zupančič, mag. Janez Kušar, mag. Boštjan Vasle

Izdelava grafikonov, statistična priloga: Bibijana Cirman Naglič

Tisk: Eurograf d.o.o.

Naklada: 160 izvodov

©

2017, Urad RS za makroekonomske analize in razvoj

Razmnoževanje publikacije ali njenih delov ni dovoljeno. Objava besedila in podatkov v celoti ali deloma je dovoljena le z navedbo vira.

1.1. Mednarodno okolje ... 9

1.2. Viri financiranja ...10

1.3. Javne finance ...10

2. Napoved gospodarskih gibanj v Sloveniji ...11

2.1. Bruto domači proizvod – agregati potrošnje ...11

2.2. Zaposlenost in brezposelnost ...14

2.3. Plače ...15

2.4. Inflacija ...16

2.5. Tekoči račun plačilne bilance ...16

3. Tveganja za uresničitev napovedi ...17

4. Proizvodna vrzel in rast potencialnega BDP ...18

Okvir 1: Prva letna ocena rasti BDP v letu 2016 ...11

Okvir 2: Dejavniki rasti plač v zasebnem sektorju ...15

Statistična priloga ...21

Povzetek

Jesenska napoved za letos predvideva 4,4‑odstotno rast bruto domačega proizvoda, v naslednjih dveh letih se bo široko osnovana gospodarska rast nadaljevala in se gibala med 3 in 4 %. Pri pripravi napovedi smo izhajali iz stabilnih gospodarskih razmer v mednarodnem in domačem okolju ter ugodnih pričakovanj gospodarskih subjektov. Ključna razloga letošnje pospešitve rasti sta visoka rast izvoza in vpliv dinamike državnih investicij, ki so se lani znatno znižale, letos pa pričakujemo rast. V prihodnjih letih bodo na gospodarsko rast postopoma vedno bolj vplivali demografski dejavniki, ki se bodo odrazili predvsem v nižji rasti zaposlenosti ter posledično razpoložljivega dohodka in zasebne potrošnje.

Pospešeno rast izvoza poleg okrepljene rasti tujega povpraševanja spodbuja tudi izboljševanje izvozne učinkovitosti, ki je letos še posebno intenzivno. Letos se je rast tujega povpraševanja občutno okrepila ob izboljšanju gospodarskih razmer v večini glavnih trgovinskih partneric. Hkrati se je občutno izboljšala tudi izvozna učinkovitost, ki se sicer povečuje že od leta 2011. Rast izvoza bo ostala visoka tudi v prihodnjih dveh letih, ko pričakujemo podobno rast tujega povpraševanja kot letos in tudi nadaljnje izboljševanje izvozne učinkovitosti.

Domača potrošnja bo tudi v obdobju 2017–2019 ostala pomemben dejavnik rasti. Trošenje gospodinjstev bo še naprej spodbujeno z rastjo razpoložljivega dohodka ob ugodnih razmerah na trgu dela, kar ugodno vpliva na zaupanje potrošnikov. V prihodnjih dveh letih se bo rast zasebne potrošnje sicer postopoma upočasnila, predvsem zaradi pričakovane nižje rasti zaposlenosti. Pričakujemo tudi nadaljevanje rasti investicij.

Rast povpraševanja in ugodni pogoji za investiranje (visoki dobički, nizke obrestne mere) bodo podpirali rast investicij v opremo in stroje, ob oživljanju trga nepremičnin pričakujemo tudi rast stanovanjskih investicij.

Po lanskem občutnem znižanju, povezanim s prehodom na novo evropsko finančno perspektivo, se bo letos ustavilo padanje državnih investicij, kar se bo odrazilo v znatni okrepitvi skupnih investicij v 2017. V vseh treh letih se bo nadaljevala tudi sicer skromna rast državne potrošnje.

Ob visoki ravni zaposlenosti bodo na njeno rast vedno bolj vplivale demografske spremembe. Letos se bo zaposlenost nadalje znatno povečala (2,7 %) ob rasti v skoraj vseh dejavnostih. Nadaljevanje ugodnih gibanj nakazujejo kazalniki pričakovanega zaposlovanja, ki ostajajo na najvišjih ravneh po začetku krize. Posledično se bo nadalje znižala brezposelnost, v povprečju leta 2017 na manj kot 90 tisoč oseb. V prihodnjih letih bodo na rast zaposlenosti vedno močneje vplivali demografski dejavniki oz. pričakovano zmanjšanje števila delovno sposobnih prebivalcev.

Rast plač bo v obdobju 2017–2019 ostala zmerna in ne bo presegala rasti produktivnosti. Nominalna rast povprečne bruto plače v zasebnem sektorju bo izhajala iz gospodarske rasti in nadaljnjega znižanja brezposelnosti. S slednjim pa so povezane tudi omejitve podjetij pri iskanju usposobljenih delavcev, kar bo predstavljajo pritisk na rast plač. Vendar pričakujemo, da bo težnja po ohranjanju konkurenčnega položaja še naprej pomembno vplivala na oblikovanje plač v zasebnem sektorju (zlasti menjalnem), tako da bo njihova rast ostala skladna s produktivnostjo. V sektorju država bo glede na dogovore rast plač letos in prihodnje leto ostala visoka.

Inflacija se bo v naslednjih letih gibala okoli 2 %. Po obdobju nizke rasti cen oz. deflacije bo rast domačega in tujega povpraševanja okrepila predvsem rast cen storitev. Rast cen energentov in neenergetskega blaga pa bo, ob odsotnosti surovinskih šokov iz tujine, ostala zmerna.

Presežek tekočega računa plačilne bilance bo tudi v obdobju 2017–2019 ostal visok (okoli 5  %  BDP).

Ohranjanje visokega presežka tudi v naslednjih letih povezujemo predvsem z večletnim razdolževanjem

zasebnega sektorja in še vedno nizko ravnjo domače potrošnje, zlasti investicij, v obdobju rasti tujega

povpraševanja pa je k presežku prispevalo tudi izboljševanje izvozne konkurenčnosti menjalnega sektorja. Na

letošnje rahlo znižanje presežka vplivajo predvsem poslabšani pogoji menjave ob višjih cenah nafte in surovin

kot lani, delno pa tudi večjega primanjkljaja primarnih in sekundarnih odhodkov. Presežek v storitveni menjavi

pa se bo v obdobju napovedi nadalje povečeval, predvsem v menjavi transportnih storitev in potovanj.

Ob pripravi Jesenske napovedi so tveganja za uresničitev osnovnega scenarija, ki izhajajo iz mednarodnega

okolja, pretežno pozitivna. Nadaljnje izboljšanje razpoloženja v EU daje dodatno spodbudo cikličnemu zagonu

gospodarske rasti v EU, posledično bi lahko bila rast še višja od predpostavljene. Negotovost v domačem okolju

je povezana predvsem z dinamiko zasebnih investicij, ki bi lahko bile ob pospešitvi bančnega kreditiranja še

višje kot v osnovnem scenariju. Nasprotno bi lahko bile investicije države nižje od predvidenih v osnovnem

scenariju, predvsem v primeru nižjega črpanja evropskih sredstev. Negotovost glede dinamike končne porabe

je povezana z ugodnimi gibanji na trgu dela, kar bi lahko vplivalo na višjo rast razpoložljivega dohodka

gospodinjstev in posledično zasebne potrošnje. V daljšem obdobju pa je največja negotovost povezana z

načinom soočanja z demografskimi spremembami, od katerega bo odvisna tudi dinamika gospodarske rasti in

učinki na blaginjo prebivalcev.

Pri pripravi Jesenske napovedi so bili upoštevani statistični podatki, informacije in sprejeti ukrepi, znani do 6. septembra 2017.

Jesenska napoved 2017 glavnih makroekonomskih agregatov Slovenije

2016

Jesenska napoved (september 2017)

2017 2018 2019

BRUTO DOMAČI PROIZVOD

BDP, realna rast v % 3,1 4,4 3,9 3,2

BDP, nominalna rast v % 4,1 5,8 5,9 5,0

BDP, v mrd EUR, tekoče cene 40,4 42,8 45,3 47,5

Izvoz proizvodov in storitev, realna rast v % 6,4 8,8 7,5 6,1

Uvoz proizvodov in storitev, realna rast v % 6,6 8,9 7,7 6,3

Saldo menjave s tujino (prispevek k rasti v o.t.) 0,5 0,7 0,6 0,5

Zasebna potrošnja 4,2 3,3 3,0 2,3

Državna potrošnja 2,5 1,1 0,9 0,9

Bruto investicije v osnovna sredstva -3,6 9,0 8,0 7,0

Sprememba zalog in vrednostni predmeti (prispevek k rasti v o.t.) 0,7 0,1 0,0 0,0

ZAPOSLENOST, PLAČE IN PRODUKTIVNOST

Zaposlenost, statistika nacionalnih računov, rast v % 1,9 2,7 1,7 0,9

Št. registriranih brezposelnih, povprečje leta, v tisoč 103,2 89,1 82,2 79,5

Stopnja registrirane brezposelnosti v % 11,2 9,5 8,7 8,4

Stopnja brezposelnosti po anketi o delovni sili v % 8,0 6,8 6,2 5,8

Bruto plače na zaposlenega, nominalna rast v % 1,8 2,7 3,6 3,6

Bruto plače na zaposlenega, realna rast v % 2,1 1,2 2,0 1,5

- zasebni sektor 1,9 1,3 1,8 1,9

- javni sektor 2,6 1,5 2,5 0,7

Produktivnost dela (BDP na zaposlenega), realna rast v % 1,1 1,6 2,2 2,3

PLAČILNO BILANČNA STATISTIKA

SALDO tekočega računa plačilne bilance v mrd EUR 2,1 2,0 2,3 2,5

- v primerjavi z BDP v % 5,2 4,7 5,1 5,3

CENE

Inflacija (dec./dec.) 0,5 1,7 1,9 2,1

Inflacija (povprečje leta) -0,1 1,5 1,6 2,1

PREDPOSTAVKE

Tuje povpraševanje, realna rast v % 3,9 4,6 4,7 4,7

BDP v evrskem območju, realna rast v % 1,8 1,9 1,8 1,5

Cena nafte brent v USD / sodček 45 51 52 52

Cene neenergetskih surovin v USD, rast -2,0 7,5 2,1 0,8

Razmerje USD za 1 EUR 1,11 1,13 1,18 1,18

Vir: Leto 2016 SURS, BS, ECB, EIA, 2017−2019 napoved UMAR.

jesensk a nap ov gosp odarsk ih gibanj 2017

1. Izhodišča Jesenske napovedi gospodarskih gibanj 2017

1.1. Mednarodno okolje

Pri pripravi napovedi smo predpostavili izboljšanje gospodarskih razmer v večini glavnih trgovinskih partneric. Gospodarska rast v evrskem območju naj bi se na podlagi napovedi mednarodnih institucij v obdobju 2017–2019 gibala med 1,5  % in 1,9  %. Spodbujali jo bosta domača in tuja potrošnja. Zasebna potrošnja naj bi se okrepila ob nadaljnjem izboljšanju razmer na trgu dela, pričakuje se nadaljnje okrevanje investicij.

Rast izvoza pa se bo še okrepila skladno s pričakovano rastjo svetovnega gospodarstva. Optimizem glede nadaljnje rasti in ohranjanje spodbujevalne politike

1 Predpostavka cene nafte je narejena na podlagi povprečnih vrednosti terminskih pogodb med 1. in 23. avgustom 2017. Predpostavka cen neenergetskih surovin je narejena na podlagi ocen mednarodnih institucij.

Tabela 1: Predpostavke napovedi glede gospodarske rasti v najpomembnejših trgovinskih partnericah

Realne stopnje rasti,

v % 2016

2017 2018 2019

marec 2017

september 2017

marec 2017

september 2017

september 2017

EU 1,9 1,7 2,0 1,7 1,9 1,8

Evrsko območje 1,8 1,6 1,9 1,6 1,8 1,5

Nemčija 1,9 1,6 1,8 1,6 1,8 1,5

Italija 0,9 0,9 1,1 1,0 1,0 1,0

Avstrija 1,5 1,5 2,0 1,5 1,7 1,4

Francija 1,2 1,3 1,5 1,5 1,6 1,6

Hrvaška 2,9 2,9 2,8 2,5 2,7 2,6

Rusija -0,2 1,0 1,4 1,3 1,5 1,6

Vir: Eurostat (za leto 2016); Consensus Forecasts, avgust 2017; Eastern Consensus Forecasts, avgust 2017; EC Spring Forecast, maj 2017; ECB staff macroeconomic projections, junij 2017; IMF World Economic Outlook Update, julij 2017; ocena UMAR.

ECB vplivata na izboljševanje posojilnih pogojev za podjetja in gospodinjstva ter posledično višje kreditne tokove. Med pomembnejšimi trgovinskimi partnericami izven evrskega območja naj bi se nadaljevala ugodna gospodarska rast na Hrvaškem, v Rusiji pa se po lanski stagnaciji pričakuje ponovna rast gospodarske aktivnosti, zlasti v povezavi z višjimi cenami surovin.

Jesenska napoved upošteva tehnično predpostavko

¹

, ki implicira razmeroma stabilne cene nafte in surovin v prihodnjih dveh letih. Cene nafte so se po povišanju ob koncu lanskega leta v pomladanskih mesecih ponovno znižale. Pri pripravi napovedi smo upoštevali tehnično predpostavko za povprečno ceno soda nafte brent v letu 2017 v višini 51 USD/sod, kar je manj kot v Pomladanski napovedi. Na podlagi gibanj na terminskih trgih smo predpostavili njeno ohranjanje na podobni ravni tudi v naslednjih dveh letih.

Slika 2: Cene nafte in neenergetskih surovin

20 30 40 50 60 70 80 90 100 110 120

20 30 40 50 60 70 80 90 100 110 120

jan. 11 jan. 12 jan. 13 jan. 14 jan. 15 jan. 16 jan. 17 jan. 18 jan. 19 EUR za sod

Indeks 2012=100

Vir: ECB, EIA, preračun UMAR. Opomba: s črto prikazano letno povprečje z upoštevanjem predpostavke napovedi.

Neenergetske surovine v EUR Nafta Brent v EUR

Slika 1: Bruto domači proizvod v evrskem območju

-1,0 -0,5 0,0 0,5 1,0 1,5 2,0 2,5

2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 predpostavka

Realna rast BDP, v %

Vir: Eurostat, predpostavka UMAR.

1.2. Viri financiranja

Letos se je začelo povečevati kreditiranje podjetij, rast obsega kreditov gospodinjstvom pa se je še okrepila. Ugodne gospodarske razmere vplivajo na večje povpraševanje po posojilih, hkrati se krepi tudi posojilna sposobnost posojilojemalcev. V drugi polovici lanskega leta se je po šestih letih začel povečevati obseg posojil podjetjem. Ocenjujemo, da so se podjetja začela v večji meri zadolževati za investiranje in financiranje tekočega poslovanja, refinanciranja obstoječih obveznosti je manj kot v preteklih letih. V obdobju napovedi pričakujemo nadaljevanje rasti bančnih kreditov, podjetja pa se bodo v večji meri kot pred izbruhom finančne krize financirala z lastnimi viri sredstev (privarčevana sredstva, dokapitalizacije) in tudi z izdajami dolžniških vrednostnih papirjev. Rast kreditov gospodinjstvom se je letos še okrepila, tako stanovanjskih kot tudi potrošniških.

Razmere v bančnem sistemu se še naprej izboljšujejo.

Z rastjo kreditov se je upočasnilo zmanjševanje neto obrestnih prihodkov, čeprav so obrestne mere še naprej nizke. Delež nedonosnih terjatev v celotni izpostavljenosti se nadalje zmanjšuje in se trenutno giblje okrog 5 %; možnosti za morebitno dodatno znižanje izhajajo predvsem iz nadaljnje prodaje terjatev ter prestrukturiranja malih in srednjih podjetij. Struktura bančnih virov financiranja se je precej spremenila, saj obveznosti do tujih bank predstavljajo le še nekoliko več kot 5  % skupne bilančne vsote bančnega sistema (leta

2008 je bil ta delež višji od 35 %). Znatno pa se je povečal delež vlog nebančnih sektorjev, ki predstavlja več kot dve tretjini. Njihova ročnostna struktura pa je neugodna, saj prevladujejo vloge čez noč, kar je po naši oceni predvsem posledica nizkih obrestnih mer.

1.3. Javne finance

Jesenska napoved v prihodnjih letih upošteva nadaljnje izboljšanje javnofinančnega salda v začrtanih okvirih usmeritev ekonomske politike. Javnofinančni primanjkljaj se v letu 2017 nadalje zmanjšuje ob ugodnih gospodarskih gibanjih, ohranjanju preostalih ukrepov za zadrževanje rasti izdatkov ter nizkih investicijskih izdatkih (povezano s še zelo skromnim črpanjem evropskih sredstev iz nove finančne perspektive 2014–2020).

V napovedi upoštevamo, da bodo pretežno ciklični dejavniki v prihodnjih letih nadalje izboljšali saldo javnih financ. Ob sprostitvi dela ukrepov na področju plač ter socialnih transferjev in nadomestil pričakujemo, da bodo te kategorije izdatkov naraščale najhitreje, tako da bo k izboljševanju salda na strani izdatkov prispevalo zniževanje izdatkov za obresti in zadrževanje drugih, fleksibilnejših kategorij. To se bo odražalo zlasti na zmerni rasti izdatkov za blago in storitve ob nadaljnji implementaciji centraliziranega javnega naročanja. Ob predvidenem povečanju črpanja EU v prihodnjih letih pričakujemo postopno krepitev državnih investicij.

Tabela 2: Predpostavke cene nafte, neenergetskih surovin in tečaja USD/EUR

2016

2017 2018 2019

marec 2017

september 2017

marec 2017

september 2017

september 2017

Cene nafte, brent, v USD 44,8 56,3 51,4 56,4 52,3 52,8

Cene nafte, brent, v EUR 40,4 52,7 45,7 52,8 44,4 44,9

Cene neenergetskih surovin, v USD, rast -2,0 5,0 7,5 1,0 2,1 0,8

Tečaj USD/EUR 1,107 1,067 1,128 1,068 1,178 1,178

Vir: EIA, IMF, ECB, CME, ocena UMAR. Predpostavke so narejene na podlagi povprečnih vrednosti med 1. in 23. avgustom 2017.

Slika 3: Sprememba obsega kreditov

-3.000 -2.500 -2.000 -1.500 -1.000 -500 0 500 1.000 1.500

jan.11 jan.12 jan.13 jan.14 jan.15 jan.16 jan.17

Sprememba, 12-mes. Kumulativa

Vir: BS, preračuni UMAR.

Krediti skupaj Podjetja in NFI Gospodinjstva

Slika 4: Saldo konsolidirane bilance javnih financ, po metodologiji denarnega toka (GFS)

-3.000 -2.500 -2.000 -1.500 -1.000 -500 0 500 1.000

jan.11 jul.11 jan.12 jul.12 jan.13 jul.13 jan.14 jul.14 jan.15 jul.15 jan.16 jul.16 jan.17

V EUR, 12-mes. akumulirana vsota

Vir: MF.

Javnofinančni saldo

Slika 5: Bruto domači proizvod Slovenije

60 65 70 75 80 85 90 95 100 105 110

Q1 00 Q1 01 Q1 02 Q1 03 Q1 04 Q1 05 Q1 06 Q1 07 Q1 08 Q1 09 Q1 10 Q1 11 Q1 12 Q1 13 Q1 14 Q1 15 Q1 16 Q1 17

Desezoniran indeks 2008=100

Vir: SURS.

2. Napoved gospodarskih gibanj v Sloveniji

2.1. Bruto domači proizvod – agregati potrošnje

Gospodarska rast se bo letos glede na pretekla leta še okrepila (4,4 %), poleg nadaljnje rasti izvoza in zasebne potrošnje pričakujemo tudi povečanje investicij.

Bruto domači proizvod (BDP) je bil v prvi polovici leta medletno večji za 4,7 %, razpoložljivi kazalniki aktivnosti in razpoloženja nakazujejo nadaljevanje ugodnih gibanj tudi v drugi polovici leta. Pomemben dejavnik letošnje višje gospodarske rasti bo občutno višja rast izvoza kot lani, kar poleg krepitve rasti tujega povpraševanja povezujemo z izboljšanjem izvozne učinkovitosti.

Ob občutnem izboljšanju razmer na trgu dela se bo nadalje povečal razpoložljivi dohodek gospodinjstev.

To bo ob visoki ravni zaupanja potrošnikov prispevalo k nadaljevanju rasti zasebne potrošnje. Na letošnjo višjo gospodarsko rast kot v letu 2016 (3,1  %) znatno vpliva tudi dinamika državnih investicij, katerih padec je lani znižal gospodarsko rast za 1,6 o.  t. Letos pričakujemo njihovo rast, kar se bo ob še okrepljeni rasti zasebnih investicij v stroje in opremo ter oživitvi stanovanjskih investicij odrazilo v znatnem pospešku rasti skupnih investicij v 2017. Ob rasti zaposlenosti v sektorju država ter izdatkov za blago in storitve se bo letos sicer skromno povečala tudi državna potrošnja.

Okvir 1: Prva letna ocena rasti BDP v letu 2016

SURS je avgusta objavil prvo letno oceno realne spremembe BDP v letu 2016 (3,1 %), ki je od prve ocene po četrtletnih računih (2,5 %) višja za 0,6 o. t.

²

Statistični uradi s širšim naborom podatkov dopolnjujejo ocene pretekle gospodarske aktivnosti. Pri tem so spremembe pogosto večje pri posameznih komponentah BDP kot pri BDP v celoti.

Pri agregatih potrošnje je bil v letu 2016 največji popravek navzgor pri zasebni potrošnji, edini popravek navzdol pa pri bruto investicijah. Po proizvodni strani je bil popravek navzgor glede na prvo objavo največji v gradbeništvu (-4,4

%, prej -12,3 %) ter v finančnih in zavarovalniških dejavnostih (2,9  %, prej -2,0  %), najobčutnejši popravek navzdol pa je bil v informacijskih in komunikacijskih dejavnostih (0,3 %, prej 2,4 %). Objava prve letne ocene za leto 2016 in tudi revizija podatkov za obdobje 2012-2015 sta tako spremenili izhodišča za pripravo tokratne napovedi.

Slika 6: Sprememba agregatov potrošnje v letu 2016

2 SURS je objavil redno letno revizijo podatkov o bruto domačem proizvodu za obdobje 2012–2016.

2,8 2,6

-3,1

5,9 6,2

2,5 0,8 4,2

2,5

-3,6

6,4 6,6

3,1 0,7

-6 -4 -2 0 2 4 6 8

Zasebna potrošnja Državna potrošnja Bruto investicije v os. sr. Izvoz blaga in storitev Uvoz blaga in storitev Bruto domači proizvod Prispevek sprem. zalog (v o.t.)

Realna sprememba, v %

Vir: SURS.

Prva ocena SURS (mar. 2017) Prva letna ocena SURS (avg. 2017)

Slika 7: Bruto domači proizvod Slovenije – izdatkovna struktura

-5,0 -2,5 0,0 2,5 5,0 7,5

-10 -5 0 5 10 15

2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019

napoved

Realna sprememba BDP, v %

Prispevki k spremembi, v o.t.

Vir: SURS.

Zasebna potrošnja Državna potrošnja Bruto investicije v os. sr. Spr. zalog in vredn. pred.

Izvoz pro. in stor. Uvoz pro. in stor.

Realna rast BDP (desna os)

3 Na področju transferjev za zagotavljanje socialne varnosti je z letom 2017 začela veljati novela, ki ukinja zaznambe na nepremičninah in vračilo prejete pomoči za prejemnike varstvenega dodatka in denarne socialne pomoči v primeru, ko ima posameznik oz. družina v lasti stanovanje ali stanovanjsko hišo v vrednosti do 120.000 evrov. Uvedena je bila tudi 100-odstotna subvencija za kosila učencev 2. in 3. razreda prejemnikov otroškega dodatka. S 1.1. 2018 pa se bo ponovno začel izplačevati tudi otroški dodatek v 7. in 8. dohodkovnem razredu, kar pa bo pomenilo vrnitev vseh razredov otroškega dodatka na raven pred uveljavitvijo ZUJF. Pokojnine so se letos uskladile za vrednost, ki ustreza usklajevanju po zakonski formuli, prav tako se bodo v celoti po zakonu uskladile prihodnje leto. V letu 2017 so se povečale minimalne pokojnine za dopolnjenih 37–40 let delovne dobe in letni dodatek za upokojence, ki bo naslednje leto še višji (vrnil se bo na raven iz leta 2011).

V prihodnjih dveh letih se bo široko osnovana gospodarska rast nadaljevala in se bo gibala med 3  % in 4  %. Visoka rast izvoza bo izhajala iz krepitve tujega povpraševanja in še naprej tudi ugodnega konkurenčnega položaja menjalnega sektorja. Rast povpraševanja bo podpirala nadaljnje povečanje investicij v stroje in opremo, ugodni pogoji financiranja in rast razpoložljivega dohodka bosta prispevala k rasti stanovanjskih investicij, nadalje se bodo povečale tudi ostale gradbene investicije, tudi v povezavi z načrtovanim črpanjem evropskih sredstev. Ugodne razmere na trgu dela bodo še naprej glavni dejavnik rasti razpoložljivega dohodka in posledično potrošnje gospodinjstev. V obeh letih pričakujemo tudi nadaljevanje skromne rasti državne potrošnje.

Tabela 3: Napoved gospodarske rasti

Realne stopnje rasti,

v % 2016

2017 2018 2019

marec 2017

september 2017

marec 2017

september 2017

september 2017

Bruto domači proizvod 3,1 3,6 4,4 3,2 3,9 3,2

Izvoz 6,4 6,0 8,8 5,1 7,5 6,1

Uvoz 6,6 6,5 8,9 5,6 7,7 6,3

Saldo menjave s tujino (prispevek k rasti v o.t.) 0,5 0,2 0,7 0,1 0,6 0,5

Zasebna potrošnja 4,2 3,5 3,3 2,7 3,0 2,3

Državna potrošnja 2,5 1,0 1,1 0,9 0,9 0,9

Bruto investicije v osnovna sredstva -3,6 7,0 9,0 7,0 8,0 7,0

Sprememba zalog in vrednostni predmeti (prispevek k

rasti v o.t.) 0,7 0,1 0,1 0,1 0,0 0,0

Vir: SURS, 2017−2019 napoved UMAR.

Rast zasebne potrošnje se bo ob nadaljnji rasti razpoložljivega prihodka in visokem zaupanju potrošnikov nadaljevala. Rast razpoložljivega dohodka bo izhajala iz nadaljevanja rasti zaposlenosti in plač v zasebnem in javnem sektorju, višja bodo tudi socialna nadomestila in transferji

³

. Ob zaupanju potrošnikov precej nad dolgoletnim povprečjem se bo nadaljevala rast potrošnje trajnih dobrin, ki se krepi že četrto leto, ter potrošnje ostalih dobrin in storitev (čez 90 % skupne potrošnje), ki je začela opazneje okrevati lani. V prihodnjih dveh letih se bo ob nadaljnji rasti vseh večjih komponent razpoložljivega dohodka rast zasebne potrošnje nadaljevala, vendar se bo postopoma upočasnila, predvsem zaradi pričakovane nižje rasti zaposlenosti (glej 2.3. Zaposlenost in brezposelnost).

Slika 8: Potrošnja gospodinjstev, masa plač in kazalnik zaupanja potrošnikov

-40 -35 -30 -25 -20 -15 -10 -5 0

75 80 85 90 95 100 105 110 115

Q1 11 Q1 12 Q1 13 Q1 14 Q1 15 Q1 16 Q1 17 Ravnotežje, desezonirano, v %

Desezoniran indeks 2008=100

Vir: SURS, preračuni UMAR. Opomba: * zaradi spremembe metodologije podatki od 2016 niso primerljivi s predhodnimi.

Potrošnja gospodinjstev Masa plač, realno

Kazalnik zaupanja potrošnikov* (desna os)

V obdobju napovedi bo rast državne potrošnje nizka.

Predvidena letošnja rast (1,1  %) izhaja predvsem iz nadaljnje rasti zaposlovanja v sektorju država ter rasti izdatkov za blago in storitve, ki pa ostaja zmerna. Podobna gibanja pričakujemo tudi v letih 2018 in 2019.

Investicijska aktivnost se bo letos močno okrepila, rast napovedujemo tudi za prihodnja leta. Državne investicije se bodo po znatnem padcu v letu 2016 letos povečale.

⁴

To je ob okrepljeni rasti zasebnih investicij tudi ključni dejavnik znatno višjih skupnih investicij v primerjavi s preteklim letom. Ob izboljšanju gospodarskih razmer in zmanjšanju negotovosti rast zasebnih investicij podpirajo dobički podjetij, nizke obrestne mere, precej nižja kot pred leti je zadolženost podjetij. Visoka izkoriščenost proizvodnih zmogljivosti deluje spodbujevalno na investicije, za zdaj predvsem v menjalnem sektorju.

Pričakujemo pa tudi zagon investicij v nemenjalnem sektorju, ki najbolj zaostajajo za ravnjo iz let pred krizo.

Ob povečanem povpraševanju po nepremičninah, rasti razpoložljivega dohodka gospodinjstev in ugodnih pogojih financiranja so letos oživele stanovanjske investicije, njihovo nadaljnjo rast pa pričakujemo tudi v prihodnjih letih.

4 Ocenjujemo, da je padec državnih investicij v 2016 prispeval -8,5 o. t. k spremembi skupnih investicij (-3,6 %).

5 Izvozna učinkovitost (angl. export performance) je izračunana kot razmerje med slovenskim realnim izvozom blaga in storitev ter realnim uvozom blaga in storitev trgovinskih partneric, tehtanim s slovenskimi deleži izvoza v te države. Ocenjujemo, da se je po lanskih relativno visokih 2,5 %, v prvem polletju letos še okrepila nad 3 %.

Rast izvoza se bo letos okrepila ob višji rasti tujega povpraševanja in izboljševanju konkurenčnosti izvoznikov, visoka bo tudi v prihodnjih dveh letih.

Letošnja krepitev rasti tujega povpraševanja izhaja zlasti iz večjega povpraševanja na trgih EU, deloma tudi v

Rusiji. Ocenjujemo, da se bo nadalje občutno izboljšala tudi izvozna učinkovitost

⁵

, ki se povečuje že od leta 2011. V celotnem obdobju napovedi tako pričakujemo nadaljevanje rasti izvoza vseh pomembnejših skupin proizvodov predelovalnih dejavnosti. Rast bo v največji meri temeljila na izvozu tehnološko zahtevnejših proizvodov, ki predstavljajo več kot polovico izvoza blaga.

Izstopala bo pričakovana pospešitev izvoza motornih vozil v 2017 ob začetku proizvodnje novega modela avtomobila. Nadaljevala se bo tudi rast izvoza storitev, ki bo še naprej temeljila na izvozu transportnih storitev, potovanj in poslovnih storitev.

Rast uvoza bo ob nadaljevanju relativno visoke rasti izvoza in domače potrošnje v 2017–2019 ostala visoka.

Letošnja krepitev rasti uvoza blaga bo povezana zlasti z rastjo aktivnosti v predelovalnih dejavnostih. Ob nadaljnji rasti potrošnje gospodinjstev ter investicij v opremo in stroje bosta višja tudi uvoz proizvodov za široko in investicijsko potrošnjo. V prihodnjih dveh letih se bo skladno z nižjo pričakovano rastjo v predelovalnih dejavnostih in domače potrošnja nekoliko upočasnila tudi rast uvoza blaga. Podobno dinamiko kot pri blagu pričakujemo tudi pri uvozu storitev, kjer bo rast ostala široko osnovana. K rasti bo podobno kot pri izvozu največ prispeval uvoz poslovnih in transportnih storitev, v povezavi z rastjo zasebne potrošnje pa pričakujemo tudi višjo rast trošenja domačih turistov v tujini.

Slika 9: Izkoriščenost proizvodnih zmogljivosti v predelovalnih dejavnost in pričakovana naročila v gradbeništvu

-40 -30 -20 -10 0 10 20 30 40

60 63 66 69 72 75 78 81 84 87 90

Q1 05 Q1 06 Q1 07 Q1 08 Q1 09 Q1 10 Q1 11 Q1 12 Q1 13 Q1 14 Q1 15 Q1 16 Q1 17 Ravnotežje, v %

Izkoriščenost proizvodnih zmogljivosti, v %

Vir: SURS.

Izkoriščenost proizvodnih zmogljivosti v predelovalnih dej. (leva os) Pričakovana naročila v gradbeništvu (desna os)

Slika 10: Izvoz blaga in storitev ter tuje povpraševanje

-2 0 2 4 6 8 10

2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 napoved

Realna rast, v %

Vir: SURS, EK, IMF, napoved in preračun UMAR. Opomba: *Realni uvoz blaga in storitev trgovinskih partneric, tehtan s slovenskim

deležem izvoza v te države.

Izvoz blaga in storitev Tuje povpraševanje*

2.2. Zaposlenost in brezposelnost

Ob visoki ravni zaposlenosti bodo na njeno rast v prihodnjih letih vedno bolj vplivali demografski dejavniki. Zaposlenost

⁶

, ki narašča od konca 2013, se je v prvi polovici letos nadalje opazno povišala, kar pripisujemo nadaljevanju široko osnovane gospodarske rasti in ugodnim gospodarskim obetom. Zaposlenost se je v prvih šestih mesecih letos nadalje povečala v večini dejavnosti zasebnega sektorja. Nadaljevala se je tudi rast v zaposlovalnih dejavnostih. Kazalniki o pričakovanem zaposlovanju kažejo nadaljevanje ugodnih gibanj tudi v drugi polovici leta. V prihodnjih dveh letih se bo ob rasti tujega povpraševanja nadaljevala rast zaposlenosti v dejavnostih, povezanih z izvozom, višja domača potrošnja pa bo še naprej podpirala rast v na domači trg usmerjenih tržnih storitvah. Do rasti zaposlenosti bo prišlo tudi v gradbeništvu, skladno s pričakovano oživitvijo rasti investicij. V 2016 so se sprostile omejitve pri novem zaposlovanju, kar vpliva na rast zaposlenosti v sektorju država. V prihodnjih letih bodo na rast zaposlenosti vedno močneje vplivali demografski dejavniki oz. pričakovano zmanjšanje števila delovno sposobnih prebivalcev.

⁷

Število registriranih brezposelnih se bo v obdobju 2017–2019 ob rasti zaposlovanja in gospodarske aktivnosti nadalje zmanjšalo. Zmanjšanje števila registriranih brezposelnih je bilo v prvih osmih mesecih letos še nekoliko občutnejše kot lani, k čemur je prispeval zlasti odliv iz evidence v zaposlitev v začetku leta. Še naprej se postopoma zmanjšuje priliv v brezposelnost, tako zaradi manj izgub zaposlitev kot zaradi manjšega števila iskalcev prve zaposlitve

⁸

. Konec avgusta je bilo v evidenci prijavljenih 83.843 oseb, kar je 14,5  % manj kot avgusta lani. Podobno ugodna gibanja pričakujemo tudi do konca leta. Pod vplivom rasti zaposlovanja in demografskih sprememb (večji odlivi iz brezposelnosti v upokojitev in nadomestno zaposlovanje zaradi upokojitev) se bo brezposelnost zmanjšala tudi v naslednjih dveh letih. S približevanjem k naravni stopnji brezposelnosti (glej tudi poglavje 4) se bo zmanjševanje brezposelnosti sicer upočasnilo.

Tabela 4: Napoved zaposlenosti in brezposelnosti

v % 2016

2017 2018 2019

marec 2017

september 2017

marec 2017

september 2017

september 2017

Zaposlenost po SNA, rast 1,9 2,2 2,7 1,5 1,7 0,9

Število registriranih brezposelnih, povprečje v letu 103,2 90,2 89,1 84,9 82,2 79,5

Stopnja registrirane brezposelnosti 11,2 9,7 9,5 9,1 8,7 8,4

Stopnja brezposelnosti po anketi o delovni sili 8,0 7,0 6,8 6,4 6,2 5,8

Vir: SURS, 2017−2019 napoved UMAR.

6 Zaposlenost po statistiki nacionalnih računov.

7 Več o vplivu demografskih gibanj na trg dela glej UMAR Pomladanska napoved 2016 (marec 2016), Okvir 1, stran 16.

8 Na to po naši oceni vplivajo manjše generacije mladih, ki končujejo šolanje, in boljše zaposlitvene priložnosti ob prehodu iz šolanja na trg dela.

Slika 11: Struktura rasti zaposlovanja

-2 -1 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11

Predelovalne

dejav. (C) Gradbeništvo

(F) Tržne stor.

brez zap. dejav.

(G-N brez N78)

Zaposlovalne

dejav. (N78) Javne storitve (O-Q)

Medletna sprememba, v 1.000

Vir: SURS

2016 Q2 2016 Q3 2016 Q4 2017 Q1 2017 Q2

Slika 12: Število zaposlenih in število registriranih brezposelnih oseb

40 60 80 100 120 140 160 180 200 220 240

820 840 860 880 900 920 940 960 980 1.000 1.020

Q1 00 Q1 01 Q1 02 Q1 03 Q1 04 Q1 05 Q1 06 Q1 07 Q1 08 Q1 09 Q1 10 Q1 11 Q1 12 Q1 13 Q1 14 Q1 15 Q1 16 Q1 17 Število registriranih brezposelnih, v 1.000, desezonirano

Zaposlenost po statistiki nacionalnih računov, v 1.000, desezonirano

Vir: SURS, ZRSZ, preračuni UMAR. Opomba: *podatek za Q3 2017 je povprečje julija in avgusta.

Zaposlenost po statistiki nacionalnih računov (leva os) Registrirani brezposelni* (desna os)

9 Z dogovorom iz konca 2016 so bili v leto 2017 in 2018 podaljšani ukrepi neizplačevanja redne delovne uspešnosti, omejenega izplačevanja delovne uspešnosti za povečan obseg dela in izplačila napredovanj s plačo za december. Samo za leto 2017 se je dogovorilo postopno selektivno sproščanje dveh ukrepov, ki se nanašata na rast stroškov dela (ne plač), in sicer izplačevanje regresa za letni dopust in premij KDPZ. Ob tem je bila dogovorjena tudi odprava anomalij, in sicer v dveh korakih – prej za tiste z nižjimi plačami (Dogovor o ukrepih na področju stroškov dela in drugih ukrepih v javnem sektorju, UL RS št.

88/2016). Sprejet je bil tudi Sporazum o začasni prekinitvi stavkovnih aktivnosti z zdravniki.

Slika 13: Povprečna bruto plača na zaposlenega in produktivnost v zasebnem sektorju

-2 0 2 4 6

2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019

napoved

Medletna nominalna rast, v %

Vir: SURS, preračuni in napoved UMAR.

Bruto plača na zap. v dej. zas. sektorja Produktivnost v dej. zas. sektorja

2.3. Plače

Rast plač bo v obdobju napovedi 2017–2019 ostala zmerna in ne bo presegala rasti produktivnosti.

Izboljšanje razmer na trgu dela se kaže bolj v rasti zaposlenosti kot plač, kjer povečanje ostaja zmerno (glej Okvir 2). Rast povprečne bruto plače v zasebnem sektorju je spodbujena z gospodarsko rastjo in s tem povezanimi dobrimi poslovnimi rezultati. Plače so bile višje kot pred letom v skoraj vseh dejavnostih; navzgor je podobno kot v zadnjih nekaj letih izstopala predvsem rast v industriji (vključno s predelovalnimi dejavnostmi), okrepila se je tudi v storitvenih dejavnostih. Rast plač v zasebnem sektorju bo tudi v prihodnjih letih izhajala iz rasti gospodarske aktivnosti ter znižanja brezposelnosti in s tem povezanimi omejitvami pri iskanju usposobljenih delavcev v določenih segmentih gospodarstva. Ocenjujemo pa, da bo težnja po ohranjanju konkurenčnega položaja še naprej pomembno določala oblikovanje plač v zasebnem sektorju (zlasti menjalnem), tako da bo njihova rast sledila gibanju produktivnosti. V sektorju država bo glede na zadnje plačne dogovore

⁹

rast plač letos in prihodnje leto ostala relativno visoka.

Okvir 2: Dejavniki rasti plač v zasebnem sektorju

Rast plač v Sloveniji je v zadnjih letih zmerna kljub rasti gospodarske aktivnosti in opaznemu izboljšanju razmer na trgu dela.

¹⁰

Dekompozicija

¹¹

nominalne rasti plač kaže, da njihova zmerna rast v zadnjih letih izhaja predvsem iz nizke rasti cen in produktivnosti. Vpliv inflacije na rast plač je bil v zadnjih dveh letih, skladno z dezinflacijskimi oz. deflacijskimi gibanji, celo rahlo negativen, prispevek produktivnosti pa je bil ob njeni nizki rasti skromen. Na gibanje povprečne plače pa v zadnjih letih negativno vplivajo tudi spremembe v strukturi zaposlenosti, saj je relativno več zaposlovanja v dejavnostih z nižjimi plačami od povprečja (t. i. strukturni učinek). Tako je bil ključen dejavnik rasti plač v zadnjih dveh letih zniževanje brezposelnosti. Ta bo ob dejstvu, da vedno več podjetij kot glavni omejitveni dejavnik za poslovanje navaja pomanjkanje (usposobljene) delovne sile, in vplivu demografskih sprememb ostal pomemben dejavnik rasti plač tudi v prihodnje. Do višje rasti plač pa bi lahko privedla zlasti višja rast produktivnosti.

Slika 14: Dekompozicija nominalne rasti povprečne bruto plače v dejavnostih zasebnega sektorja

10 Skromnejša rast plač od pričakovanj je značilna tudi za druge države članice EU (Več glej ECB Economic Bulletin, Issue 3 / 2016).

11 Dekompozicija temelji na oceni t. i. plačne Phillipsove krivulje (wage-Phillips curve) po vzoru ECB (2012, 2015, 2016), OECD (2014) in EK (2015). Odvisna spremenljivka v modelu je medletna rast nominalne bruto plače na zaposlenega, pojasnjevalne spremenljvke pa so odlog odvisne spremenljivke, medletna rast cen, medletna rast produktivnosti na zaposlenega, medletna sprememba stopnje brezposelnosti in medletna sprememba števila zaposlenosti v prede- lovalnih dejavnostih. Podatki so četrtletni in obsegajo obdobje od 1999 do prve polovice 2017. Prispevki posameznih dejavnikov k rasti plač so izračunani na podlagi dolgoročnih koeficientov. Vse vključene spremenljivke imajo pravilne predznake, model pa pojasni več kot 93 % variance odvisne spremenljivke.

Standardni testi kažejo, da v modelu nista prisotni avtokorelacija in heteroskedastičnost, reziduali so tudi normalno porazdeljeni.

-6 -4 -2 0 2 4 6 8 10

-6 -4 -2 0 2 4 6 8 10

Q1 05 Q1 06 Q1 07 Q1 08 Q1 09 Q1 10 Q1 11 Q1 12 Q1 13 Q1 14 Q1 15 Q1 16 Q1 17

Prispevek, 4-četrtletna drseča sredina

Vir: SURS, Eurostat, ocene UMAR.

Rezidual Zaposlenost v industriji

Stopnja brezposelnosti Produktivnost

Inflacija Plača

Referenčna plača

2.4. Inflacija

Inflacija se bo v naslednjih letih gibala okoli 2  %. Po obdobju nizke rasti cen oz. deflacije bo rast domačega in tujega povpraševanja okrepila predvsem rast cen storitev.

Rast cen energentov in neenergetskega blaga pa bo, ob odsotnosti surovinskih šokov iz tujine, ostala zmerna.

Slika 15: Inflacija, uvozne cene in inflacijska pričakovanja potrošnikov

-20 -10 0 10 20 30 40 50 60

-4 -2 0 2 4 6 8 10 12

jan.11 jul.11 jan.12 jul.12 jan.13 jul.13 jan.14 jul.14 jan.15 jul.15 jan.16 jul.16 jan.17 jul.17 Desezonirana vrednost kazalnika

Medletna rast, v %

Vir: SURS, preračuni UMAR.

*Opomba: Gibanje cen v prihodnjih 12 mesecih.

Inflacija Uvozne cene

Inflacija - brez hrane in energentov Inflacijska pričakovanja - potrošniki* (desna os)

2.5. Tekoči račun plačilne bilance

Presežek tekočega računa plačilne bilance bo tudi v obdobju 2017–2019 ostal visok (okoli 5 % BDP).

Ohranjanje visokega presežka tudi v naslednjih letih povezujemo predvsem z večletnim razdolževanjem zasebnega sektorja in še vedno nizko ravnjo domače Slika 16: Dekompozicija spremembe nominalnega blagovnega salda menjave s tujino

-600 -400 -200 0 200 400 600 800 1.000 1.200

2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 napoved

V mio EUR

Vir: SURS, preračuni UMAR.

Količinski učinek Drugo

Cenovni učinek Sprememba blagovnega salda

12 V obdobju 2013-2016 se je blagovni presežek močno povečal tudi zaradi izboljšanih pogojev menjave, ki so zaradi padca cen energentov in ostalih primarnih proizvodov k spremembi prispevali približno 800 mio EUR. Izboljšanje pogojev menjave se je odrazilo v večjem poslovnem presežku podjetij, ki so zaradi padca uvoznih cen zniževala stroške poslovanja. Poleg tega se je padec uvoznih cen delno prenesel v prodajne oz. izvozne cene.

Tabela 5: Napoved rasti povprečne bruto plače na zaposlenega

Stopnje rasti,

v % 2016

2017 2018 2019

marec 2017

september 2017

marec 2017

september 2017

september 2017

Bruto plača na zaposlenega -nominalno 1,8 3,3 2,7 3,3 3,6 3,6

- zasebni sektor 1,7 3,3 2,8 3,3 3,4 4,0

- javni sektor 2,3 3,5 3,0 3,6 4,1 2,8

Bruto plača na zaposlenega - realno 1,9 1,5 1,2 1,7 2,0 1,5

- zasebni sektor 1,8 1,5 1,3 1,7 1,8 1,9

- javni sektor 2,4 1,7 1,5 2,0 2,5 0,7

Vir: SURS, 2017−2019 napoved UMAR.

Tabela 6: Napoved inflacije

v % 2016

2017 2018 2019

marec 2017

september 2017

marec 2017

september 2017

september 2017

Inflacija − dec./dec. 0,5 2,1 1,7 1,9 1,9 2,1

Inflacija − povprečje leta -0,1 1,8 1,5 1,6 1,6 2,1

Vir: SURS, 2017−2019 napoved UMAR.

potrošnje, zlasti investicij; v obdobju rasti tujega povpraševanja pa je k presežku prispevalo tudi izboljševanje izvozne konkurenčnosti menjalnega sektorja. Rahlo znižanje presežka v 2017 bo posledica manjšega blagovnega presežka in višjih neto odlivov primarnih in sekundarnih dohodkov. Letošnje znižanje blagovnega presežka bo izhajalo predvsem iz cenovnih dejavnikov, saj se bodo po štirih letih ugodnih izvozno- uvoznih cenovnih gibanj

¹²

pogoji menjave blaga letos poslabšali za 1,0 %, kar bo blagovni presežek znižalo za okoli 200 mio EUR. V prihodnjih dveh letih se bo ob predpostavljenih nespremenjenih pogojih menjave blagovni presežek znova povečal, kar bo predvsem posledica nadaljevanja ugodnih izvoznih gibanj. Presežek v storitveni menjavi se bo v obdobju napovedi nadalje povečeval, predvsem v menjavi transportnih storitev in potovanj. Primanjkljaj v bilanci primarnih dohodkov se bo letos in prihodnje leto povečal, predvsem zaradi višjih neto odlivov dohodkov od kapitala (višji neto odlivi od lastniškega kapitala neposrednih naložb in neto plačila obresti na zunanji dolg). Primanjkljaj sekundarnih dohodkov se bo letos povečal zaradi večjih neto plačil transferjev zasebnega sektorja v tujino, v prihodnjih dveh letih pa bo ostal približno na podobni ravni.

3. Tveganja za uresničitev napovedi

Ob pripravi Jesenske napovedi so tveganja za uresničitev osnovnega scenarija, ki izhajajo iz mednarodnega okolja, pretežno pozitivna. Nadaljnje izboljšanje razpoloženja predstavlja dodatno spodbudo cikličnemu zagonu gospodarske rasti v EU. Posledično bi bila lahko rast še višja od predpostavljene. Negotovost v domačem okolju je povezana predvsem z dinamiko zasebnih investicij, ki bi lahko bile ob pospešitvi bančnega kreditiranja še višje kot v osnovnem scenariju. Nasprotno bi lahko bile investicije države nižje od predvidenih v osnovnem scenariju, predvsem v primeru nižjega črpanja evropskih sredstev.

Negotovost glede dinamike končne porabe je povezana z ugodnimi gibanji na trgu dela, kar bi lahko vplivalo na višjo rast razpoložljivega dohodka gospodinjstev in posledično zasebne potrošnje. V daljšem obdobju pa je največja negotovost povezana z načinom soočanja z demografskimi spremembami, od katerega bo odvisna tudi dinamika gospodarske rasti in učinki na blaginjo prebivalcev.

Tabela 7: Napoved tekočega računa plačilne bilance – plačilno bilančna statistika

2016

2017 2018 2019

marec 2017

september 2017

marec 2017

september 2017

september 2017

Tekoči račun, v mio EUR 2.108 1.911 2.013 1.906 2.296 2.538

Tekoči račun, v primerjavi z BDP 5,2 4,6 4,7 4,4 5,1 5,3

Vir: BS, 2017−2019 napoved UMAR.

Slika 17: Proizvodna vrzel, primerjava izračunov UMAR in EK

-7 -6 -5 -4 -3 -2 -1 0 1 2 3 4 5 6 7 8

2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019

% potencialnega BDP

Vir: SURS, izračuni UMAR, EK.

UMAR (september 2017) EK (maj 2017) UMAR (marec 2017)

4. Proizvodna vrzel in rast potencialnega BDP

Ocene na podlagi Jesenske napovedi kažejo, da je Slovenija blizu območja pozitivne proizvodne vrzeli.

¹³

Ocena proizvodne vrzeli, ki označuje stanje gospodarskega cikla, ima pomembno vlogo pri nadzoru doseganja javnofinančnih ciljev. Skupaj z dolgom sektorja država in kazalnikom srednjeročne fiskalne vzdržnosti namreč določajo velikost potrebnega zniževanja strukturnega primanjkljaja. Zaradi dejavnikov, ki vplivajo na izračun potencialne rasti in sprememb ocenjene pretekle rasti ter napovedi BDP, pa je proizvodna vrzel dokaj nestabilen makroekonomski kazalnik, njena vrednost pa se je v zadnjih letih ob pripravi novih izračunov znatno spremenila.

¹⁴

Potem ko se je Slovenija v obdobju po začetku krize nahajala v območju negativne vrzeli, se bo po naši oceni letos približala območju pozitivne vrzeli. Ob tem rast plač ostaja zmerna in pod rastjo produktivnosti, kreditna aktivnost je šele začela oživljati po daljšem obdobju krčenja, visok ostaja presežek na tekočem računu plačilne bilance, inflacijska pričakovanja pa so na razmeroma nizki ravni. V letih 2018 in 2019 se bo proizvodna vrzel gibala okoli 1,5 %, preseganje te meje

pa bi po definiciji EK pomenilo prehod v stanje dobrega gospodarskega cikla in vpliva na zahteve po znižanju strukturnega primanjkljaja.

Pričakovana rast potencialnega BDP za leto 2017 znaša 2,3 %, nato pa pričakujemo postopno krepitev rasti do treh odstotkov.

¹⁵

Pričakovana potencialna rast je zaradi izboljšanih gospodarskih obetov višja kot v predhodnih napovedih in kaže, da se več kot desetletno obdobje z relativno nizko rastjo potencialnega BDP počasi zaključuje. Dolgotrajni učinek krize pa se odraža v nižji ravni potencialnega BDP (Slika 18). Največ bo k potencialni rasti prispeval prispevek skupne faktorske produktivnosti, ki se bo v obdobju 2017–2019 krepil in dosegel stopnjo iz predkriznega obdobja. Povprečni prispevek dela bo pozitiven (0,6 o. t.) kljub negativnemu prispevku zmanjševanja populacije v delovno sposobni starosti (-0,2 o. t.). K temu največ pripomore izboljšanje razmer in napovedi na trgu dela, kar zvišuje pozitivni prispevek stopnje aktivnosti na 0,7 o. t. v obdobju 2017–

2019. Opravljene delovne ure na zaposlenega imajo v napovednem obdobju rahlo pozitiven prispevek k potencialni rasti (0,1 o. t.). Naravna stopnja brezposelnosti pa se bo postopoma zmanjševala na podobno raven kot v letih pred krizo (okoli 6,5 %). Prispevek kapitala, ki je bil pred krizo največji, pa bo, kljub opaznemu pospešku v rasti investicij, zaradi nizke ravni bruto investicij v osnovna sredstva v obdobju 2017–2019 v povprečju znašal le 0,3 o. t. Ob nadaljevanju ugodnih gibanj bruto investicij v osnovna sredstva pa pričakujemo tudi postopno okrepitev prispevka kapitala k potencialni rasti.

13 Proizvodna vrzel je razlika med dejanskim in potencialnim BDP, izražena v odstotkih potencialnega BDP, in je eden od kazalnikov, ki ga EK postavlja v ospredje ugotavljanja stanja gospodarskega cikla.

14 Ocene proizvodne vrzeli UMAR in EK za prihodnji dve leti so se v zadnjih dveh letih spreminjale v razponu 1,0 o. t. (več o vplivu tovrstnih sprememb na izpolnjevanje pravil PSR glej UMAR Ekonomski izzivi 2016, stran 21).

15 Gre za potencialni bruto domači proizvod (in njegovo rast) z makroekonomskega vidika. Potencialni proizvod tako ne pomeni maksimalne možne proizvodnje v neki ekonomiji, ampak gre za obseg proizvodnje, ki ga gospodarstvo lahko doseže brez inflacijskih pritiskov. To tudi pomeni, da je proizvod pogosto nad potencialno vrednostjo. Izračun rasti potencialnega BDP UMAR temelji na metodi produkcijske funkcije, ki se v bistvenih značilnostih ne razlikuje od metode EK. Razlike med izračunom UMAR in EK so v največji meri posledica različnega časovnega obdobja napovedi, saj ocene UMAR temeljijo na napovedih za daljše časovne obdobje (t+6), napovedi EK pa so za bistveno krajše obdobje (t+2). Razlike v ocenah proizvodne vrzeli pa izhajajo tudi iz razlik v samih

napovedih makroekonomskih kazalnikov in nekaterih vhodnih podatkih (na UMAR uporabimo revidirane avgustovske podatke SURS, posodobljene demografske projekcije, izračunane z mikrosimulacijskim modelom IER (vir:

SURS), dodatno pa pri seriji zaposlenosti po statistiki nacionalnih računov upoštevamo popravek zaradi preloma v seriji v letu 2002).

Slika 18: BDP, potencialni BDP (indeks 2007=100) in potencialni BDP brez krize (rast potencialnega BDP od leta 2007 po povprečni stopnji rasti v obdobju 1999- 2005)

60 70 80 90 100 110 120 130 140 150 160

2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019

Indeks potencialni BDP 2007=100

Vir: SURS, izračuni UMAR

Potencialni BDP - trendna rast (povprečje 1999-2005) Potencialni BDP

BDP

Slika 19: Sprememba potencialnega BDP, primerjava izračunov UMAR in EK

-1 0 1 2 3 4 5

2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019

Realna rast, v %

Vir: SURS, izračuni UMAR, EK.

UMAR (september 2017) EK (maj 2017) UMAR (marec 2017)

Slika 20: Prispevki posameznih komponent k potencialni rasti BDP

-1,0 -0,5 0,0 0,5 1,0 1,5 2,0 2,5 3,0 3,5 4,0 4,5

2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019

Prispevki k rasti potencialnega BDP, v o.t.

Vir: izračuni UMAR.

DeloKapital

Skupna faktorska produktivnost Rast potencialnega BDP

sta tistična prilo

Kazalo tabel

Tabela 1: Pomembnejši makroekonomski kazalniki Republike Slovenije

Tabela 2a: Dodana vrednost po dejavnostih in bruto domači proizvod (tekoče cene)

Tabela 2b: Dodana vrednost po dejavnostih in bruto domači proizvod (struktura v %, tekoče cene) Tabela 3a: Dodana vrednost po dejavnostih in bruto domači proizvod (stalne cene, )

Tabela 3b: Dodana vrednost po dejavnostih in bruto domači proizvod (realne stopnje rasti v %) Tabela 4a: Stroškovna struktura bruto domačega proizvoda (tekoče cene)

Tabela 4b: Stroškovna struktura bruto domačega proizvoda (struktura v %, tekoče cene) Tabela 5a: Izdatkovna struktura bruto domačega proizvoda (tekoče cene)

Tabela 5b: Izdatkovna struktura bruto domačega proizvoda (struktura v %, tekoče cene) Tabela 6a: Izdatkovna struktura bruto domačega proizvoda (stalne cene)

Tabela 6b: Izdatkovna struktura bruto domačega proizvoda (realne stopnje rasti v %) Tabela 7 Plačilna bilanca (v mio EUR) plačilno bilančna statistika

Tabela 8: Kazalniki trga dela (števila v tisoč, kazalniki in letne stopnje rasti v %)

Tabela 9a: Konsolidirana bilanca javnega financiranja po metodologiji GFS - IMF, prihodki (tekoče cene)

Tabela 9b: Konsolidirana bilanca javnega financiranja po metodologiji GFS - IMF, prihodki (delež v primerjavi z BDP v %) Tabela 10a: Konsolidirana bilanca javnega financiranja po metodologiji GFS - IMF, odhodki (tekoče cene)

Tabela 10b: Konsolidirana bilanca javnega financiranja po metodologiji GFS - IMF, odhodki (delež v primerjavi z BDP v %)

Tabela 11: Indikatorji mednarodne konkurenčnosti (letne stopnje rasti v %)

Tabela 1: Pomembnejši mak ro ek onomsk i k azalnik i Republik e S lo venije

realne stopnje rasti v %, razen kjer ni drugače navedeno 20002001200220032004200520062007200820092010201120122013201420152016201720182019 napoved BRUTO DOMAČI PROIZVOD 4,22,93,82,84,44,05,76,93,3-7,81,20,6-2,7-1,13,02,33,14,43,93,2 BDP v mio EUR* (tekoče cene)18.90221.14723.62325.66827.67329.22731.55535.15337.95136.16636.25236.89636.07636.23937.61538.83740.41842.76145.26547.507 BDP na prebivalca v EUR (tekoče cene in tekoči tečaj)11.10511.71412.54313.18413.90014.60815.71917.41218.76917.71417.69417.97317.54017.59618.24418.82319.57620.70821.92223.016 BDP na prebivalca v USD (tekoče cene in tekoči tečaj)10.22510.48011.81114.87717.25918.16519.71523.86327.60624.70823.45725.01922.53623.36924.23720.88421.66923.35925.82527.112 BDP na prebivalca po kupni moči ( PPS )115.80016.50017.40017.90019.30020.30021.30022.70023.40020.90021.20021.70021.80021.70022.80023.90024.100 BDP na prebivalca po kupni moči ( PPS EU28=100 )18080828386878687908583838281838383 ZAPOSLENOST IN PRODUKTIVNOST Zaposlenost po nacionalnih računih

1,60,61,6-0,30,3-0,51,63,42,6-1,8-2,1 -1,7 -0,9 -1,1 0,4 1,2 1,9 2,7 1,7 0,9 Število registriranih brezposelnih (povprečje leta v tisoč)106,6101,9102,697,792,891,985,871,363,286,4100,5110,7110,2 119,8 120,1 112,7 103,2 89,1 82,2 79,5 Stopnja registrirane brezposelnosti v %11,811,211,310,910,310,29,47,76,79,110,7 11,8 12,0 13,1 13,1 12,3 11,2 9,5 8,7 8,4 Stopnja brezposelnosti po anketi o delovni sili v %6,95,76,06,56,06,56,04,94,45,97,3 8,2 8,9 10,1 9,7 9,0 8,0 6,8 6,2 5,8 Produktivnost dela (BDP na zaposlenega)2,62,32,23,14,14,54,13,40,7-6,13,4 2,4 -1,8 0,0 2,6 1,0 1,1 1,6 2,2 2,3 PLAČE Bruto plače na zaposlenega - nominalna rast v %10,611,99,77,55,74,84,85,98,33,43,92,00,1 -0,2 1,1 0,7 1,8 2,7 3,6 3,6 Zasebni sektorn.p.n.p.n.p.n.p.n.p.5,15,86,07,81,65,62,60,5 0,6 1,4 0,5 1,7 2,8 3,4 4,0 Javni sektorn.p.n.p.n.p.n.p.n.p.4,54,16,99,75,30,81,0-0,9 -1,3 0,9 1,2 2,3 3,0 4,1 2,8 Bruto plače na zaposlenega - realna rast v %1,63,22,01,82,02,22,22,22,52,52,10,2-2,4 -2,0 0,9 1,2 1,9 1,2 2,0 1,5 Zasebni sektorn.p.n.p.n.p.n.p.n.p.2,53,22,32,00,73,70,8-2,0 -1,2 1,2 1,0 1,8 1,3 1,8 1,9 Javni sektorn.p.n.p.n.p.n.p.n.p.2,01,63,23,84,4-1,0-0,8-3,4 -3,0 0,7 1,7 2,4 1,5 2,5 0,7

Tabela 1: Pomembnejši mak ro ek onomsk i k azalnik i Republik e S lo venije - nadaljev anje

realne stopnje rasti v %, razen kjer ni drugače navedeno 20002001200220032004200520062007200820092010201120122013201420152016201720182019 napoved MENJAVA S TUJINO Izvoz proizvodov in storitev 12,67,27,83,213,011,414,113,64,2-16,610,26,90,6 3,1 5,7 5,0 6,4 8,8 7,5 6,1 Izvoz proizvodov 14,17,28,64,113,912,115,714,01,9-17,012,08,00,4 3,3 6,3 5,3 6,2 9,0 8,0 6,4 Izvoz storitev6,87,14,6-0,79,58,47,412,014,7-14,83,42,51,5 1,9 3,4 3,7 7,6 8,0 5,5 4,7 Uvoz proizvodov in storitev 6,63,65,66,514,07,312,416,83,8-18,86,85,0-3,7 2,1 4,1 4,7 6,6 8,9 7,7 6,3 Uvoz proizvodov 6,73,85,27,115,87,512,916,53,2-19,87,66,0-4,3 2,9 3,8 5,1 7,0 9,4 8,2 6,6 Uvoz storitev6,12,58,13,24,16,19,118,58,1-12,83,1-0,40,2 -3,0 6,2 2,3 4,2 6,0 4,8 4,4 PLAČILNA BILANCA - plačilno bilančna statistika Saldo tekočega rač.plačilne bilance v mio EUR -6109218-213-746-524-578-1451-2017-203-43687751.5942.1791.6982.1082.0132.2962.538 - delež v primerjavi z BDP v % -3,20,00,9-0,8-2,7-1,8-1,8-4,1-5,3-0,6-0,10,22,14,45,84,45,24,75,15,3 Saldo menjave s tujino v mio EUR -764-196304-26-350-13716-428-7046864624321.4282.4402.8783.3363.7113.8504.1954.411 - delež v primerjavi z BDP v % -4,0-0,91,3-0,1-1,3-0,50,0-1,2-1,91,91,31,24,06,77,78,69,29,09,39,3 DOMAČE POVPRAŠEVANJE Končna potrošnja1,52,52,73,32,92,31,75,23,01,30,8-0,2-2,4-3,61,12,33,82,72,52,0 Delež v BDP v % 75,174,773,773,972,872,369,968,469,274,776,376,477,175,073,072,072,171,470,369,6 v tem: Zasebna potrošnja0,82,42,53,43,02,21,26,42,40,91,30,0-2,4-4,11,92,14,23,33,02,3 Delež v BDP v % 56,655,855,055,154,253,651,451,151,254,756,056,056,955,454,453,553,453,052,251,8 Državna potrošnja3,82,83,22,72,72,73,11,94,92,4-0,5-0,7-2,2-2,1-1,22,72,51,10,90,9 Delež v BDP v % 18,518,918,718,818,718,718,417,318,020,120,320,420,219,518,618,618,718,418,117,8 Investicije v osnovna sredstva2,42,00,55,85,43,510,212,07,0-22,0-13,3-4,9-8,83,21,1-1,6-3,69,08,07,0 Delež v BDP v % 27,326,424,725,226,226,627,828,829,624,321,320,219,219,819,418,917,618,519,320,1 TEČAJ IN CENE Razmerje USD za 1 EUR0,9240,8960,9451,1311,2431,2451,2561,3711,4711,3931,3271,3921,2861,3281,3291,1101,1071,1281,1781,178 Realni efektivni tečaj - deflator CPI2-2,5-0,12,13,2-0,1-0,80,31,72,31,2-2,1-1,0-1,21,2-0,2-4,10,30,40,60,4 Inflacija (konec leta)38,97,07,24,63,22,32,85,62,11,81,92,02,70,70,2-0,50,51,71,92,1 Inflacija (povprečje leta)38,98,47,55,63,62,52,53,65,70,91,81,82,61,80,2-0,5-0,11,51,62,1 Cena nafte Brent v USD / sodček28,724,525,028,938,354,665,272,496,961,779,6111,3111,7108,698,952,444,851,452,352,8 Vir podatkov: SURS, BS, Eurostat, preračuni, napoved UMAR. Opombe: * Podatki pred letom 2007 so preračunani v eure po fiksnem tečaju 1 euro = 239,64 tolarja. 1 Merjeno v standardih kupne moči (PPS). 2 Rast vrednosti pomeni apreciacijo nacionalne valute in obratno. 3 Merilo inflacije je indeks cen življenjskih potrebščin.

Tabela 2a: Do dana vr ednost p o deja vnostih in br ut o domači pr oiz vo d

tekoče cene, mio EUR 20002001200220032004200520062007200820092010201120122013201420152016201720182019 napoved A Kmetijstvo, lov, gozdarstvo, ribištvo547,0551,5661,3542,0631,7667,8628,5659,2628,0598,6626,0733,9647,0651,6758,6786,7760,4748,8860,4854,7 BCDE Rudarstvo, predelovalne dejavnosti, oskrba z elektriko in vodo, ravnanje z odplakami, saniranje okolja4.705,65.330,75.900,46.425,56.930,27.083,87.612,58.375,88.582,37.466,67.651,08.041,98.095,08.346,68.812,69.091,99.479,910.177,210.822,911.418,6 ..od tega: C Predelovalne dejavnosti4.117,44.647,25.109,95.582,95.946,36.052,36.498,57.182,57.292,46.188,46.367,36.730,06.761,76.952,87.439,57.750,98.136,48.766,19.419,19.923,5 F Gradbeništvo1.075,31.141,11.216,41.371,21.480,21.668,91.955,42.454,12.764,22.464,32.015,01.885,01.817,01.654,41.859,01.843,01.830,32.031,62.218,92.345,5 GHI Trgovina in popravila vozil, promet in skladiščenje, gostinstvo3.042,53.459,33.876,44.259,34.581,64.968,65.436,66.240,76.841,66.343,06.299,56.441,36.228,76.266,56.480,86.760,87.124,07.676,18.174,28.570,7 J Informacijske in komunikacijske dejavnosti624,5728,1746,9833,3916,61.017,61.111,21.233,91.333,41.235,61.285,81.313,51.335,01.300,51.370,71.401,61.442,41.561,21.675,51.781,0 K Finančne in zavarovalniške dejavnosti781,9798,7884,01.024,51.093,21.164,01.344,91.427,91.602,51.673,11.697,41.649,31.353,21.250,21.296,71.371,11.357,91.390,21.472,21.543,6 L Poslovanje z nepremičninami1.288,91.448,81.600,41.679,21.797,91.939,02.027,12.171,42.408,32.636,12.537,12.468,62.397,32.572,52.527,62.640,02.737,62.801,32.921,33.086,2 MN Strokovne, znanstvene, tehnične dejavnosti in druge raznovrstne poslovne dejavnosti1.200,81.381,71.719,81.924,52.103,92.127,32.348,32.705,33.016,02.870,72.989,73.020,82.962,02.982,33.194,83.314,93.481,83.699,33.872,24.083,3 OPQ Uprava in obramba, izobraževanje, zdravstvo in socialno varstvo2.691,93.120,23.427,53.770,34.048,04.285,84.490,64.723,55.184,85.478,15.611,25.666,05.602,25.419,05.364,05.482,95.851,66.094,26.415,06.716,9 RST Druge storitvene dejavnosti554,6594,8607,0643,4700,4758,8779,5817,0868,6872,2870,1885,0861,7850,5849,7885,4943,6957,91.014,41.063,6 1. DODANA VREDNOST 16.513,118.554,920.639,922.473,324.283,725.681,727.734,730.808,733.229,831.638,331.582,732.105,531.299,131.294,232.514,733.578,435.009,537.137,739.446,941.464,2 2. KOREKCIJSKE POSTAVKE 2.388,92.591,92.982,53.194,23.389,03.544,93.820,74.343,94.721,44.527,94.669,74.790,84.776,94.945,05.100,25.258,25.408,75.623,75.817,86.042,6 3. BRUTO DOMAČI PROIZVOD ( 3=1+2)18.902,021.146,823.622,525.667,527.672,729.226,631.555,435.152,637.951,236.166,236.252,436.896,336.076,136.239,237.614,938.836,640.418,142.761,445.264,747.506,8 Vir podatkov: SURS, napoved UMAR.

Tabela 2b: Do dana vr ednost p o deja vnostih in br ut o domači pr oiz vo d

tekoče cene, deleži v % BDP 20002001200220032004200520062007200820092010201120122013201420152016201720182019 napoved A Kmetijstvo, lov, gozdarstvo, ribištvo2,92,62,82,12,32,32,01,91,71,71,72,01,81,82,02,01,91,81,91,8 BCDE Rudarstvo, predelovalne dejavnosti, oskrba z elektriko in vodo, ravnanje z odplakami, saniranje okolja24,925,225,025,025,024,224,123,822,620,621,121,822,423,023,423,423,523,823,924,0 ..od tega: C Predelovalne dejavnosti21,822,021,621,821,520,720,620,419,217,117,618,218,719,219,820,020,120,520,820,9 F Gradbeništvo5,75,45,15,35,35,76,27,07,36,85,65,15,04,64,94,74,54,84,94,9 GHI Trgovina in popravila vozil, promet in skladiščenje, gostinstvo16,116,416,416,616,617,017,217,818,017,517,417,517,317,317,217,417,618,018,118,1 J Informacijske in komunikacijske dejavnosti3,33,43,23,23,33,53,53,53,53,43,53,63,73,63,63,63,63,73,73,8 K Finančne in zavarovalniške dejavnosti4,13,83,74,04,04,04,34,14,24,64,74,53,83,43,43,53,43,33,33,3 L Poslovanje z nepremičninami6,86,96,86,56,56,66,46,26,37,37,06,76,67,16,76,86,86,66,56,5 MN Strokovne, znanstvene, tehnične dej. in druge raznovrstne poslovne dejavnosti6,46,57,37,57,67,37,47,77,97,98,28,28,28,28,58,58,68,78,68,6 OPQ Uprava in obramba, izobraževanje, zdravstvo in socialno varstvo14,214,814,514,714,614,714,213,413,715,115,515,415,515,014,314,114,514,314,214,1 RST Druge storitvene dejavnosti2,92,82,62,52,52,62,52,32,32,42,42,42,42,32,32,32,32,22,22,2 1. DODANA VREDNOST 87,487,787,487,687,887,987,987,687,687,587,187,086,886,486,486,586,686,887,187,3 2. KOREKCIJSKE POSTAVKE 12,612,312,612,412,212,112,112,412,412,512,913,013,213,613,613,513,413,212,912,7 3. BRUTO DOMAČI PROIZVOD ( 3=1+2)100,0100,0100,0100,0100,0100,0100,0100,0100,0100,0100,0100,0100,0100,0100,0100,0100,0100,0100,0100,0 Vir podatkov: SURS, preračuni, napoved UMAR.

Tabela 3a: Do dana vr ednost p o deja vnostih in br ut o domači pr oiz vo d

mio EUR stalne cene preteklega letastalne cene 2016 20002001200220032004200520062007200820092010201120122013201420152016201720182019 napoved A Kmetijstvo, lov, gozdarstvo, ribištvo495,9547,2636,5484,6692,3596,3662,5662,4662,5569,1608,4668,3673,5641,1756,4794,1770,6699,6748,5748,5 BCDE Rudarstvo, predelovalne dejavnosti, oskrba z elektriko in vodo, ravnanje z odplakami, saniranje okolja4.679,34.862,65.619,56.168,66.757,67.201,97.576,68.182,78.460,47.354,97.952,57.833,07.841,58.078,08.728,08.937,89.492,210.058,210.596,411.068,1 ..od tega: C Predelovalne dejavnosti4.149,24.292,44.917,05.361,65.866,06.189,56.473,07.041,87.193,66.127,96.640,16.545,76.523,56.722,87.329,67.579,38.129,68.665,39.185,29.644,4 F Gradbeništvo1.024,81.071,61.169,91.280,21.381,71.529,81.910,72.305,72.570,62.393,12.015,01.811,91.740,41.657,51.828,71.828,71.762,12.014,22.144,22.250,3 GHI Trgovina in popravila vozil, promet in skladišèenje, gostinstvo2.856,83.268,43.644,83.982,84.394,24.816,45.320,65.820,06.458,16.236,06.421,36.408,06.177,76.223,66.466,46.807,37.129,87.583,57.928,68.210,2 J Informacijske in komunikacijske dejavnosti549,4660,6719,2829,2903,31.028,01.113,61.216,61.371,01.274,81.276,91.287,11.309,01.345,01.363,71.463,01.405,21.515,21.582,71.645,2 K Finančne in zavarovalniške dejavnosti689,8816,9850,6978,31.106,41.216,61.230,31.556,41.480,11.617,71.664,61.631,71.578,01.312,51.231,91.261,81.411,41.399,31.447,61.490,3 L Poslovanje z nepremičninami1.161,61.307,61.478,81.625,91.697,11.855,61.990,52.113,32.304,62.403,52.679,22.527,22.475,42.409,72.602,82.529,62.635,42.758,12.784,42.824,8 MN Strokovne, znanstvene, tehnične dej. in druge raznovrstne poslovne dejavnosti1.160,81.239,01.416,71.776,51.984,52.057,12.302,42.520,32.845,92.838,23.033,73.008,62.968,52.974,83.213,13.291,23.463,33.657,63.820,43.971,4 OPQ Uprava in obramba, izobraževanje, zdravstvo in socialno varstvo2.431,92.771,93.218,03.513,53.866,64.172,24.323,34.556,44.735,05.261,05.542,65.628,65.734,15.542,55.411,95.438,55.640,95.983,36.082,06.188,5 RST Druge storitvene dejavnosti486,4555,1588,3616,0665,2746,0756,9774,8819,5839,9861,4882,6861,0859,1847,3880,4933,9958,2981,71.010,7 1. DODANA VREDNOST 15.536,717.101,019.342,321.255,523.449,025.220,027.187,529.708,631.707,830.788,232.055,731.687,231.359,131.043,932.450,233.232,734.645,036.627,338.116,639.408,0 2. KOREKCIJSKE POSTAVKE 2.388,82.358,52.615,73.038,43.335,53.560,43.692,24.037,24.604,94.203,84.558,14.800,64.552,34.623,84.868,65.231,95.414,45.554,25.709,55.832,0 3. BRUTO DOMAČI PROIZVOD ( 3=1+2)17.925,519.459,521.958,024.293,926.784,528.780,430.879,733.745,836.312,734.992,036.613,936.487,835.911,335.667,737.318,838.464,640.059,342.181,543.826,145.240,0 Vir podatkov: SURS, napoved UMAR.

Tabela 3b: Do dana vr ednost p o deja vnostih in br ut o domači pr oiz vo d

realne stopnje rasti v % 20002001200220032004200520062007200820092010201120122013201420152016201720182019 napoved A Kmetijstvo, lov, gozdarstvo, ribištvo1,30,015,4-26,727,7-5,6-0,85,40,5-9,41,66,8-8,2-0,916,14,7-2,0-8,07,00,0 BCDE Rudarstvo, predelovalne dejavnosti, oskrba z elektriko in vodo, ravnanje z odplakami, saniranje okolja8,53,35,44,55,23,97,07,51,0-14,36,52,4-2,5-0,24,61,44,46,15,44,5 ..od tega: C Predelovalne dejavnosti9,44,35,84,95,14,17,08,40,2-16,07,32,8-3,1-0,65,41,94,96,56,05,0 F Gradbeništvo-1,0-0,32,55,20,83,414,517,94,7-13,4-18,2-10,1-7,7-8,810,5-1,6-4,410,06,55,0 GHI Trgovina in popravila vozil, promet in skladišèenje, gostinstvo4,67,45,42,73,25,17,17,13,5-8,91,21,7-4,1-0,13,25,05,56,44,63,6 J Informacijske in komunikacijske dejavnosti5,05,8-1,211,08,412,29,49,511,1-4,43,30,1-0,30,84,96,70,35,04,54,0 K Finančne in zavarovalniške dejavnosti3,54,56,510,78,011,35,715,73,70,9-0,5-3,9-4,3-3,0-1,5-2,72,93,03,53,0 L Poslovanje z nepremičninami1,21,42,11,61,13,22,74,36,1-0,21,6-0,40,30,51,20,1-0,20,71,01,5 MN Strokovne, znanstvene, tehnične dej. in druge raznovrstne poslovne dejavnosti6,83,22,53,33,1-2,28,27,35,2-5,95,70,6-1,70,47,73,04,55,04,54,0 OPQ Uprava in obramba, izobraževanje, zdravstvo in socialno varstvo4,23,03,12,52,63,10,91,50,21,51,20,31,2-1,1-0,11,42,92,21,71,8 RST Druge storitvene dejavnosti-6,90,1-1,11,53,46,5-0,2-0,60,3-3,3-1,21,4-2,7-0,3-0,43,65,51,52,53,0 1. DODANA VREDNOST 4,63,64,23,04,33,95,97,12,9-7,31,30,3-2,3-0,83,72,23,24,64,13,4 2. KOREKCIJSKE POSTAVKE 1,1-1,30,91,94,45,14,25,76,0-11,00,72,8-5,0-3,2-1,52,63,02,72,82,1 3. BRUTO DOMAČI PROIZVOD ( 3=1+2)4,22,93,82,84,44,05,76,93,3-7,81,20,6-2,7-1,13,02,33,14,43,93,2 Vir podatkov: SURS, napoved UMAR.

Tabela 4a: Str ošk ovna str uktur a br ut o domač ega pr oiz vo da

tekoče cene, mio EUR 20002001200220032004200520062007200820092010201120122013201420152016201720182019 napoved 1. Sredstva za zaposlene9.536,510.759,811.816,912.759,513.815,014.615,815.649,717.211,618.955,918.789,719.018,318.921,218.486,618.072,818.411,618.902,119.910,021.200,322.425,723.496,8 Bruto plače in prejemki8.287,29.375,510.223,211.000,711.857,812.538,613.420,414.781,916.302,716.127,816.336,116.244,715.816,815.478,715.796,316.191,217.089,518.190,619.242,220.154,7 Socialni prispevki delodajalcev1.249,31.384,31.593,71.758,81.957,22.077,12.229,32.429,82.653,22.661,82.682,12.676,52.669,82.594,12.615,32.710,92.820,53.009,83.183,53.342,1 2. Davki na proizvodnjo in uvoz2.923,83.221,13.667,84.019,04.288,74.527,24.725,95.154,75.363,84.965,25.159,25.236,85.274,15.474,15.636,25.781,25.947,06.182,86.400,86.650,7 3. Subvencije na proizvodnjo349,9378,3421,4503,5491,2562,2639,1692,1790,3912,4927,2625,0606,0673,7581,4531,1548,3594,1684,2704,5 4. Bruto poslovni presežek/raznovrstni dohodek6.791,57.544,28.559,29.392,510.060,210.645,811.818,813.478,314.421,813.323,713.002,113.363,312.921,313.366,014.148,614.684,515.109,415.972,417.122,418.063,9 5. Bruto domači proizvod (5=1+2-3+4)18.902,021.146,823.622,525.667,527.672,729.226,631.555,435.152,637.951,236.166,236.252,436.896,336.076,136.239,237.614,938.836,640.418,142.761,445.264,747.506,8 Vir podatkov: SURS, preračuni in napoved UMAR.

Tabela 4b: Str ošk ovna str uktur a br ut o domač ega pr oiz vo da

tekoče cene, struktura v %, 20002001200220032004200520062007200820092010201120122013201420152016201720182019 napoved 1. Sredstva za zaposlene50,550,950,049,749,950,049,649,049,952,052,551,351,249,948,948,749,349,649,549,5 Bruto plače in prejemki43,844,343,342,942,942,942,542,143,044,645,144,043,842,742,041,742,342,542,542,4 Socialni prispevki delodajalcev6,66,56,76,97,17,17,16,97,07,47,47,37,47,27,07,07,07,07,07,0 2. Davki na proizvodnjo in uvoz15,515,215,515,715,515,515,014,714,113,714,214,214,615,115,014,914,714,514,114,0 3. Subvencije na proizvodnjo1,91,81,82,01,81,92,02,02,12,52,61,71,71,91,51,41,41,41,51,5 4. Bruto poslovni presežek/raznovrstni dohodek35,935,736,236,636,436,437,538,338,036,835,936,235,836,937,637,837,437,437,838,0 5. Bruto domači proizvod (5=1+2-3+4)100,0100,0100,0100,0100,0100,0100,0100,0100,0100,0100,0100,0100,0100,0100,0100,0100,0100,0100,0100,0 Vir podatkov: SURS; preračuni in napoved UMAR.