jesenska napoved gospodarskih gibanj 2009

(1)

jesensk a napo ved gospodarsk ih g ibanj 20 12

jesenska napoved

gospodarskih gibanj 2009

(2)

(3)

Odgovarja: mag. Boštjan Vasle, direktor Glavni urednik: Jure Brložnik

Pri pripravi Jesenske napovedi gospodarskih gibanj so sodelovali (po abecednem vrstnem redu):

Janez Dodič, mag. Barbara Ferk, mag. Marko Glažar, Marjan Hafner, Matevž Hribernik, Slavica Jurančič, Jasna Kondža, mag.

Mateja Kovač, Tomaž Kraigher, Janez Kušar, mag. Urška Lušina, dr. Jože Markič, Helena Mervic, dr. Ana Murn, mag. Tina Nenadič, Mitja Perko, Jure Povšnar, mag. Ana Tršelič Selan, Mojca Koprivnikar Šušteršič, Branka Tavčar, Miha Trošt, Ivanka Zakotnik, mag. Rotija Kmet Zupančič, Eva Zver

Uredniški odbor: Lidija Apohal Vučkovič, mag. Marijana Bednaš, dr. Alenka Kajzer, mag. Rotija Kmet Zupančič, Janez Kušar, mag. Boštjan Vasle

Izdelava grafikonov, statistična priloga: Marjeta Žigman, Bibijana Cirman Naglič Tehnična urednica: Bibijana Cirman Naglič

Oblikovanje: Katja Korinšek, Pristop

Razmnoževanje publikacije ali njenih delov ni dovoljeno. Objava besedila in podatkov v celoti ali deloma je dovoljena le z navedbo vira.

(4)

Predpostavke jesenske napovedi ... 9

Gospodarska rast ...12

Agregati potrošnje ...12

Dodana vrednost po dejavnostih ...14

Trg dela ... 16

Zaposlenost in brezposelnost ...16

Plače ...17

Inflacija ...18

Tekoči račun plačilne bilance ...19

Tveganja za uresničitev napovedi gospodarske rasti...20

Ocena uspešnosti napovedi UMAR ...21

Statistična priloga ...25

Okvir 1: Ključna določila Zakona o uravnoteženju javnih financ (ZUJF) ...11

Okvir 2: Razpoložljivi dohodek gospodinjstev v letih 2009–2011 ...13

Okvir 3: Revizija temeljnih agregatov nacionalnih računov ...15

Okvir 4: Rast potencialnega BDP ...20

(5)

Povzetek

Po rasti v lanskem letu se je okrevanje gospodarske aktivnosti v prvem polletju 2012 prekinilo. BDP se je v

drugem četrtletju na medletni ravni znižal za 3,2 %, kar je bil eden večjih padcev v evrskem območju. Močno je upadla domača potrošnja: gospodinjstev, države in investicij v osnovna sredstva. Ob upadu domače potrošnje se je občutno poglobil medletni padec uvoza. Izvoz, do sedaj glavni dejavnik sicer šibkega gospodarskega okrevanja, je bil ob upočasnitvi gospodarske aktivnosti v glavnih trgovinskih partnericah po daljšem času medletno nižji. Občutno se je poslabšalo tudi razpoloženje potrošnikov, razmere na trgu dela pa so ostale zaostrene.

Jesenska napoved temelji na predpostavkah o poslabšanju gospodarskih razmer in zaostrenih pogojih na finančnih trgih evrskega območja ter nadaljevanju fiskalne konsolidacije v Sloveniji. Obeti glede

gospodarske aktivnosti v naših trgovinskih partnericah so se v zadnjih mesecih dodatno poslabšali.

Predpostavka glede letošnjega poglobljenega padca in stagnacije BDP v evrskem območju prihodnje leto izhaja iz razširitve dolžniške krize v zadnjih mesecih in pomanjkanju celovite rešitve zanjo, kar je zaostrilo tudi razmere na finančnih trgih. Skladno s pričakovanji mednarodnih institucij predpostavljamo postopno okrevanje gospodarske aktivnosti v mednarodnem okolju šele v drugi polovici prihodnjega leta. V domačem okolju bo ključni dejavnik, ki bo zaznamoval gospodarska gibanja, nadaljevanje javnofinančne konsolidacije, začrtane v Programu stabilnosti – dopolnitev 2012.

Po dveh letih skromne gospodarske rasti za leto 2012 pričakujemo 2,0-odstoten padec bruto domačega proizvoda. Po skromni gospodarski rasti v zadnjih dveh letih (po prvi letni oceni SURS je bila realna rast BDP za

leto 2011 popravljena za 0,8 o. t. navzgor) za leto 2012 pričakujemo ponovno krčenje gospodarske aktivnosti (-2,0 %). K temu bo prispevala upočasnitev rasti tujega povpraševanja, ki bo v drugi polovici leta še nekoliko izrazitejša, obseg izvoza blaga in storitev pa bo predvsem zaradi rasti v letošnjem prvem četrtletju ostal na ravni preteklega leta (0,1 %). Nadaljevalo se bo krčenje investicij (-9,0 %), poleg nadaljnjega upada gradbenih investicij bodo k temu v pogojih zaostrenih finančnih razmer, razdolževanja visoko zadolženih slovenskih podjetij in poslabšanih poslovnih pričakovanj prispevale tudi nižje poslovne investicije. Dodatno bo na gibanje bruto investicij vplivalo zmanjšanje zalog (-1,7 o. t. k rasti BDP). Ob nadaljnji racionalizaciji delovanja sektorja država se bo letos krčenje obsega državne potrošnje še nekoliko pospešilo (-3,4 %). Po skromnih rasteh od začetka krize pa bo letos prvič prišlo tudi do upada zasebne potrošnje (-3,0 %). Ta se je občutneje zmanjšala že v drugem letošnjem četrtletju in sledi padcu razpoložljivega dohodka zaradi nadaljnjih zaostrenih razmer na trgu dela in uveljavitve nujnih restriktivnih ukrepov omejevanja sredstev za plače v javnem sektorju in socialnih transferov.

V letu 2013 se bo krčenje gospodarske aktivnosti nadaljevalo, bruto domači proizvod se bo še zmanjšal za 1,4 %.

Ob predpostavki postopnega izboljšanja razmer v mednarodnem okolju pričakujemo ponovno rast izvoza, ki pa bo skromna (1,9 %). Obseg investicij se bo po občutnem zmanjševanju v celotnem obdobju od začetka krize predvidoma nekoliko povečal (1,3 %). Kljub nadaljnjemu upadu zasebnih investicij v gradbeništvu bo k temu prispevalo predvsem načrtovano občutno povečanje investicij države, financiranih z EU sredstvi, nekoliko se bodo povečale tudi investicije v stroje in opremo. Ob nadaljevanju negotovih razmer v gospodarstvu in nujnih javnofinančnih omejitvah za izpolnitev zavez do EU in izboljšanje dostopnosti do finančnih virov bo upad zasebne in državne potrošnje večji kot letos (-3,6 % oz. -6,9 %). Pri tem pričakujemo, da bodo gospodinjstva v negotovih razmerah še naprej prilagajala strukturo potrošnje nižji kupni moči in povečevala obseg previdnostnega varčevanja. Obeti za okrevanje gospodarske aktivnosti v nadaljnjih letih so negotovi in povezani z uresničenjem predpostavke postopnega okrevanja v mednarodnem okolju, uveljavitve trajnejših sistemskih rešitev za reševanje evrske dolžniške krize in posledične stabilizacije razmer na mednarodnih finančnih trgih. V takšnih razmerah in ob uspešni izvedbi načrtovane konsolidacije bi slovensko gospodarstvo v letu 2014 lahko ponovno začelo okrevati.

Upadanje števila zaposlenih se je letos sicer nekoliko umirilo, vendar se bodo razmere na trgu dela v prihodnjem letu ponovno izraziteje poslabšale. Ker prilagajanje trga dela nižji ravni aktivnosti letos v manjši

meri poteka preko zaposlenosti, kot smo pričakovali spomladi, se bo zaposlenost letos zmanjšala (-1,4 %)

manj kot v letu 2011. Prihodnje leto pa bo ob nadaljnjem padanju gospodarske aktivnosti padec zaposlenosti

(6)

ponovno večji (-2,3 %); predvidevamo, da se bo zaradi javnofinančnih omejitev zaposlenost prvič zmanjšala tudi v sektorju država. Brezposelnost se bo v povprečju letošnjega leta (109,7 tisoč) ohranila na podobni ravni kot lani, v prihodnjem letu pa se bo ob znižanju zaposlenosti in gospodarske aktivnosti precej povečala. Stopnja brezposelnosti po anketi o delovni sili bo prihodnje leto predvidoma presegla 9 %, kar bo največ v zadnjem desetletju, v letu 2014 pa bo ostala na enaki ravni.

Letos in v prihodnjih dveh letih pričakujemo skromno nominalno rast plač, ki bo ob javnofinančnih omejitvah izvirala le iz zasebnega sektorja. V dejavnostih javnih storitev se bo povprečna bruto plača zaradi

varčevalnih ukrepov letos in prihodnje leto nominalno znižala, malenkostno povišanje je možno pričakovati šele leta 2014. Ob nadaljevanju slabih gospodarskih razmer pa tudi v dejavnosti zasebnega sektorja v tem obdobju ni pričakovati vidnejše nominalne rasti plač. Realno bo skupna povprečna bruto plača v vseh treh letih upadala.

Višjo letošnjo inflacijo zaznamujejo predvsem cene energentov in hrane, osnovna inflacija pa ob šibki gospodarski aktivnosti ostaja nizka. Medletna inflacija bo letos ob koncu leta znašala 3,3 %, v povprečju leta

pa 2,8 %. Večino letošnje rasti cen življenjskih potrebščin bodo prispevale cene energentov in hrane, saj gibanje drugih cen ob šibki gospodarski aktivnosti in upadanju trošenja ostaja zelo umirjeno. Pri tem ocenjujemo, da bo prenos naraščajočih cen hrane na svetovnih trgih v domače maloprodajne cene hrane manjši kot ob podobnem šoku leta 2007, predvsem zaradi sedanjih slabih gospodarskih razmer. Ob nadaljevanju šibke gospodarske aktivnosti in odsotnosti večjih cenovnih šokov iz mednarodnega okolja predvidevamo, da se bo inflacija v prihodnjih dveh letih gibala okoli 2 %.

Negotovost glede napovedi ključnih agregatov iz Jesenske napovedi ostaja velika. Čedalje pomembnejši

omejitveni dejavnik za okrevanje gospodarstva postajajo težko dostopni viri financiranja za državo in banke

ter posledično poslovni sektor. Morebitno nadaljnje zaostrovanje razmer na mednarodnih finančnih trgih bi

tako še zaostrilo pogoje financiranja. Dodatno tveganje za uresničitev osrednje napovedi predstavlja tudi

izvajanje konsolidacije javnih financ, saj bi njeno odlašanje oslabilo predvsem obete za okrevanje v naslednjih

letih, v prihodnjem letu pa bo na ključne agregate vplivala predvsem struktura ukrepov za njeno dosego. V

mednarodnem okolju pa tveganje predstavlja tudi možnost počasnejšega okrevanja gospodarstev evrskega

območja, ki bi oslabilo naš izvoz in posledično povečalo padec aktivnosti.

(7)

Jesenska napoved glavnih makroekonomskih agregatov Slovenije

2011 2012 2013 2014

Prva ocena

Prva letna ocena

Pomlad.

napoved (mar. 12)

Jesenska napoved (sept. 12)

Pomlad.

Jesenska napoved (sept. 12) GOSPODARSKA AKTIVNOST

BDP, realna rast v % -0,2 0,6 -0,9 -2,0 1,2 -1,4 2,2 0,9

BDP, v mio EUR, tekoče cene 35.639 36.172 35.641 35.700 36.589 35.495 38.059 36.129

Zaposlenost, statistika nacionalnih računov, rast v % -1,7 -1,6 -2,2 -1,4 -1,2 -2,3 -0,3 -0,4 Št. registriranih brezposelnih, povprečje leta, v tisoč 110,7 110,7 118,8 109,7 123,9 120,0 121,6 119,5

Stopnja registrirane brezposelnosti v % 11,8 11,8 12,9 11,9 13,5 13,1 13,3 13,1

Stopnja brezposelnosti po anketi o delovni sili v % 8,1 8,2 8,8 8,3 9,3 9,1 9,1 9,1

Bruto plače na zaposlenega, realna rast v % 0,2 0,2 -0,2 -2,3 0,1 -1,3 0,9 -0,1

- dejavnosti zasebnega sektorja 0,8 0,8 0,4 -1,3 0,8 -0,6 1,3 0,3

- dejavnosti javnih storitev -1,8 -1,8 -2,0 -4,9 -1,8 -2,5 0,0 -1,0

Produktivnost dela (BDP na zaposlenega), realna rast v % 1,6 2,2 1,4 -0,6 2,4 0,9 2,5 1,4

MENJAVA S TUJINO

Izvoz proizvodov in storitev, realna rast v % 6,8 7,0 1,4 0,1 5,4 1,9 6,1 4,7

Izvoz proizvodov 7,7 8,5 1,3 -0,3 5,8 1,8 6,5 5,0

Izvoz storitev 3,6 1,4 1,7 1,9 3,7 2,3 4,3 3,2

Uvoz proizvodov in storitev, realna rast v % 4,7 5,2 -1,6 -5,2 4,9 -1,0 5,5 3,8

Uvoz proizvodov 5,7 6,1 -2,0 -5,1 5,0 -1,0 5,6 3,9

Uvoz storitev -1,4 -0,3 0,7 -5,9 4,3 -0,8 4,6 3,2

TEKOČI RAČUN PLAČILNE BILANCE

SALDO tekočega računa plačilne bilance v mio EUR -168 2 226 810 423 1.363 588 1.142

- v primerjavi z BDP v % -0,5 0,0 0,6 2,3 1,2 3,8 1,5 3,2

Saldo blagovno-storitvene menjave s tujino v mio EUR 320 400 983 1.411 1.152 1.912 1.411 2.000

- v primerjavi z BDP v % 0,9 1,1 2,8 4,0 3,1 5,4 3,7 5,5

DOMAČE POVPRAŠEVANJE

Domača potrošnja, realna rast v % -1,6 -0,7 -3,0 -5,8 0,7 -3,7 1,5 0,0

v tem:

Zasebna potrošnja -0,3 0,9 -1,2 -3,0 0,2 -3,6 1,5 0,2

Državna potrošnja -0,9 -1,2 -3,5 -3,4 -0,7 -6,9 0,3 -1,9

Investicije v osnovna sredstva -10,7 -8,1 -1,5 -9,0 4,0 1,3 3,0 1,5

Sprememba zalog, prispevek k rasti BDP v o.t. 1,0 0,7 -1,3 -1,7 0,0 -0,2 0,0 0,0

TEČAJ IN CENE

Razmerje USD za 1 EUR 1,392 1,392 1,320 1,267 1,322 1,240 1,322 1,240

Realni efektivni tečaj - deflator CPI -1,0 -1,0 -0,7 -1,3 0,0 -0,5 0,0 0,0

Inflacija (dec./dec.) 2,0 2,0 2,0 3,3 1,9 1,9 2,0 1,8

Inflacija (povprečje leta) 1,8 1,8 2,0 2,8 1,8 2,2 1,9 1,8

Cena nafte Brent v USD / sodček 111,3 111,3 115,0 113,5 112,0 110,0 110,0 110,0

Vir: Leto 2011 SURS, BS, ECB, EIA, 2012−2014 napoved UMAR.

Pri pripravi Jesenske napovedi so bile upoštevane usmeritve iz Programa stabilnosti – dopolnitev 2012 (april 2012) ter statistični podatki, informacije in sprejeti ukrepi, znani do 6. septembra 2012.

(8)

(9)

jesensk a nap ov gosp odarsk ih gibanj 2012

(10)

(11)

Slika 1: Sprememba napovedi gospodarske aktivnosti v evrskem območju

Predpostavke Jesenske napovedi

Obeti glede gospodarske aktivnosti v naših najpomembnejših trgovinskih partnericah so se v zadnjih mesecih poslabšali, negotovost pa predvsem zaradi nadaljevanja dolžniške krize v evrskem območju ostaja visoka. Bruto domači proizvod v evrskem območju je bil v prvi polovici letošnjega leta 0,2 % nižji kot v enakem obdobju lani, mednarodne institucije pa do konca leta pričakujejo nadaljnje medčetrtletno zmanjšanje gospodarske aktivnosti. Hkrati so začele zniževati tudi napovedi za prihodnje leto. Ključni razlog za poslabšanje obetov je razširitev dolžniške krize v evrskem območju v zadnjih mesecih na nekatere nove države in pomanjkanje celovite rešitve zanjo, zato so se razmere na finančnih trgih še zaostrile. V drugem četrtletju se je rast obsega svetovne trgovine upočasnila, posledično se zmanjšujejo napovedi njene rasti za letos in prihodnje leto, kar bo negativno vplivalo na rast evropskega izvoza. Ob ukrepih za konsolidacijo javnih financ, nadaljevanju zaostrenih razmer na trgu dela in omejenosti finančnih sredstev se v evrskem območju že nekaj četrtletij zmanjšuje domača potrošnja. Tako se tveganja, ki smo jih izpostavili v Pomladanski napovedi, v veliki meri uresničujejo.

Posledično so predpostavke glede gospodarske aktivnosti v naših najpomembnejših trgovinskih partnericah za letos in prihodnje leto v večini nižje, kot so bile spomladi. Na podlagi realizacije v prvi polovici leta in zadnjih razpoložljivih napovedi mednarodnih institucij letos predpostavljamo manjšo rast oz. večji padec BDP, kot smo ga pričakovali spomladi, in sicer v vseh ključnih partnericah, z izjemo Nemčije, Poljske in Rusije.

-0,6 -0,4 -0,2 0,0 0,2 0,4 0,6 0,8 1,0 1,2

jan. 12 feb. 12 mar. 12 apr. 12 maj 12 jun. 12 jul. 12 avg. 12

Realna sprememba BDP, v %

Vir: Consensus Forecasts.

Napoved za 2012 Napoved za 2013

Tabela 1: Predpostavke glede gospodarske aktivnosti v najpomembnejših trgovinskih partnericah

Realne stopnje rasti, v %

2011

2012 2013 2014

Pomladanska napoved (mar. 12)

EU 1,5 0,0 -0,3 1,2 0,3 1,7

Evrsko območje 1,4 -0,3 -0,5 0,9 0,0 1,5

Nemčija 3,0 0,6 0,9 1,5 0,9 1,7

Italija 0,4 -1,3 -2,1 0,1 -0,8 0,6

Avstrija 2,7 0,7 0,6 1,6 0,8 1,7

Francija 1,7 0,4 0,1 1,0 0,2 1,5

Združeno kraljestvo 0,8 0,6 -0,5 1,8 1,1 2,2

Češka 1,7 0,0 -0,7 1,9 0,8 2,6

Madžarska 1,6 -0,5 -1,1 1,3 0,4 2,6

Poljska 4,3 2,5 2,7 3,2 2,2 4,0

Hrvaška 0,0 -0,5 -1,2 1,0 0,5 2,0

BiH 1,7 0,8 -0,5 2,0 1,2 3,0

Srbija 1,6 0,7 -1,0 2,0 1,2 3,0

Makedonija 3,0 2,3 1,9 3,0 2,2 4,0

ZDA 1,8 2,2 2,2 2,5 2,1 3,2

Rusija 4,3 3,5 3,7 3,8 3,7 4,2

Vir: Eurostat (za leto 2011); Consensus Forecasts, avgust 2012; Eastern Consensus Forecasts, avgust 2012; EIU Country Reports, avgust 2012, IMF World Economic Outlook update, julij 2012; WIIW Current Analyses and Forecasts, julij 2012; ocena UMAR.

Za leto 2013 smo predvsem zaradi velike negotovosti predpostavili stagnacijo gospodarske aktivnosti na ravni celotnega evrskega območja, predpostavke glede gospodarske aktivnosti v ostalih državah članicah EU in v državah s področja nekdanje Jugoslavije pa smo znižali predvsem zaradi močnih trgovinskih in finančnih povezav z evrskim območjem. Skladno s pričakovanji mednarodnih institucij naj bi do postopnega okrevanja gospodarske aktivnosti v mednarodnem okolju prišlo šele v drugi polovici prihodnjega leta.

(12)

Slika 3: Posojilni pogoji za podjetja v evrskem območju Razmere na trgih državnih obveznic so se poleti

znova zaostrile. Poleti so se razmere na trgih državnih obveznic dodatno zaostrile, posledično so se povišale zahtevane donosnosti državnih obveznic nekaterih najbolj izpostavljenih držav. V začetku septembra je ECB napovedala program nakupa državnih obveznic na sekundarnem trgu, ki bo sicer pogojen s predhodno prošnjo države za pomoč, kar je vsaj začasno prispevalo k zmanjšanju zahtevanih donosnosti državnih obveznic.

V odsotnosti sistemskih rešitev za dolžniško krizo v evrskem območju pa negotovost ostaja visoka.

Zato predpostavljamo oteženo dostopnost do virov financiranja za našo državo tudi v letošnjem in predvsem v prihodnjem letu.

Slika 2: Zahtevane donosnosti 10-letnih državnih obveznic izbranih članic evrskega območja

0 1 2 3 4 5 6 7 8

jan.11 apr.11 jul.11 okt.11 jan.12 apr.12 jul.12

Zahtevana donosnost 10-letnih državnih obveznic, v %

Vir: Bloomberg.

Slovenija Nemčija Španija

Italija Francija

Razmere ostajajo zaostrene tudi na medbančnih trgih in podatki ankete ECB ne nakazujejo kratkoročnega izboljšanja. Kreditna aktivnost v evrskem območju je že nekaj četrtletij skromna in podatki ankete ECB nakazujejo, da se bo zaostrovanje posojilnih pogojev v prihodnjem četrtletju nadaljevalo, povpraševanje podjetij in gospodinjstev po kreditih pa se bo še zmanjševalo.

Predpostavljamo, da prihodnje leto ne bo prišlo do izboljšanja razmer na bančnih trgih v evrskem območju in s tem tudi ne do oživitve kreditne aktivnosti, zaradi česar bo dostop do virov financiranja za slovenske banke in posledično gospodarstvo ostal otežen.

Kreditna aktivnost v Sloveniji ostaja skromna in tudi prihodnje leto ne pričakujemo izboljšanja. Tuji viri, ki so bili v preteklosti najpomembnejši dejavnik financiranja slovenskih bank, so se v zadnjih četrtletjih še znižali, banke pa so v sedmih mesecih letos neto odplačale 2,5 mrd EUR tujih obveznosti. Ob predvidenem zmanjšanju gospodarske aktivnosti bo tudi povpraševanje po kreditih ostalo nizko, pomembno omejitev pa bo še naprej

-40 -30 -20 -10 0 10 20 30 40 50 60 70

Q1 07 Q1 08 Q1 09 Q1 10 Q1 11 Q1 12

Razlika med številom bank, ki so poslabšale in izboljšale posojilne pogoje, v %

Vir: ECB.

Pos. pogoji za podjetja v preteklih 3 mesecih (leva os) Pos. pogoji za podjetja v prih. 3 mesecih (leva os)

predstavljala tudi prezadolženost slovenskih podjetij. Ta bodo imela zato letos in prihodnje leto še naprej močno otežen dostop do dolžniških virov financiranja.

Jesenska napoved temelji na predpostavki, da se bo javnofinančni primanjkljaj letos in prihodnja leta znižal skladno z obvezami iz Programa stabilnosti.

Napoved upošteva rebalans proračuna za leto 2012 in sprejete ukrepe, predvsem Zakon o uravnoteženju javnih financ (glej Okvir 1), vključno z Dogovorom o ukrepih na področju plač, povračil in drugih prejemkov v javnem sektorju za uravnoteženje javnih financ, ki ga je Vlada sklenila z reprezentativnimi sindikati javnega sektorja.

Za prihodnja leta so upoštevane usmeritve Programa stabilnosti – dopolnitev 2012, ki predvideva odpravo presežnega primanjkljaja v letu 2013, skladno s priporočili Sveta EU v okviru postopka presežnega primanjkljaja.

Strategija javnofinančne konsolidacije temelji predvsem na zniževanju javnofinančnih odhodkov, predvideva pa tudi ukrepe za izboljšanje učinkovitosti pobiranja in kakovosti javnofinančnih prihodkov ter uvaja davčne olajšave za raziskave in razvoj ter investicije z namenom spodbujanja rasti gospodarske aktivnosti. Čeprav vsi ukrepi na odhodkovni strani za prihodnja leta še niso dokončno dorečeni, so v napovedi upoštevane okvirne usmeritve, da bo ob že uveljavljenih ukrepih do nadaljnjih prilagoditev prišlo predvsem na področju racionalizacije obsega javnega sektorja in izdatkov za blago in storitve.

To bo imelo sicer kratkoročno negativne posledice za gospodarsko aktivnost, vendar so ukrepi nujni za izpolnitev začrtanih obvez in obnovljen dostop do virov financiranja, ki bo omogočil oživitev gospodarske aktivnosti v naslednjih letih. K temu bodo prispevale tudi višje državne investicije v prihodnjem letu, ki se bodo povišale zaradi načrtovanega pospešenega črpanja EU sredstev ob zaključku sedanje finančne perspektive.

(13)

Slika 4: Gibanje cen surovin

Tabela 2: Predpostavke napovedi glede cen surovin 2011

2012 2013 2014

Cena nafte, Brent, v USD 111,3 115,0 113,5 112,0 110,0 110,0

Cena nafte, Brent, v USD, rast 39,7 3,3 2,0 -2,6 -3,1 0,0

Cene neenergetskih surovin, v USD, rast 17,8 -9,5 -9,5 0,0 1,6 0,0

Vir: EIA, EIU, ECB, IMF; predpostavke za obdobje 2012–2014 UMAR.

1 Za leto 2012 predpostavljeno razmerje znaša 1,267 USD za 1 EUR, saj upošteva dejansko realizacijo za obdobje januar–avgust.

Okvir 1: Ključna določila Zakona o uravnoteženju javnih financ (ZUJF)

ZZakon o uravnoteženju javnih financ (ZUJF)¹ vsebuje sistemske spremembe 39 zakonov ter druge trajne in začasne ukrepe za konsolidacijo javnih financ. Cilj sistemskih sprememb je zagotovitev zakonskega okvira za bolj učinkovito upravljanje javnih financ in večjo fiskalno disciplino. V kombinaciji s trajnimi in začasnimi ukrepi omogočajo znižanje javnofinančnih izdatkov za številne namene oz. preprečujejo njihovo predvideno povišanje, hkrati pa povečujejo nekatere davčne prihodke. Med ukrepi za znižanje izdatkov imajo največji finančni učinek ukrepi za znižanje in neuskladitev plač in povračil stroškov zaposlenim v dejavnostih javnih storitev, pokojnin in socialnih transferov. S sprejetjem ZUJF tudi ne bo prišlo do predvidenega povečanja nekaterih drugih izdatkov (npr. za Slovenske železnice, investicije na področju avtocest, znižanje cene v vrtcih). Prav tako ZUJF omogoča povečanje nekaterih davčnih prihodkov, med drugim prihodkov iz davka od dobička od odsvojitve izvedenih finančnih instrumentov, davka na vodna plovila, davka na motorna vozila in davka na nepremično premoženje. V letu 2012 ZUJF učinkuje od junija dalje, v letih 2013 in 2014 pa je učinek celoleten.

Časovna omejenost začasnih ukrepov je različna, večina velja do konca leta 2013 oz. 2014. Pokojnine se ne bodo uskladile z inflacijo le v letu 2012, osnovne plače javnih uslužbencev do konca leta 2013, socialni transferi pa do konca leta 2014.

Napredovanja in izplačevanje redne delovne uspešnosti so zamrznjeni do konca leta 2013, regres za letni dopust pa se bo izplačal v znižanem obsegu za leti 2012 in 2013.

1 Uradni list RS št. 40/2012. Veljati je začel 31. maja 2012.

Jesenska napoved temelji na predpostavki, da se cene surovin v prihodnjih dveh letih ne bodo bistveno spremenile. Cene nafte Brent so se v prvih osmih mesecih letos večinoma gibale v razponu med 105 in 125

20 40 60 80 100 120 140 160

jan. 08 jul. 08 jan. 09 jul. 09 jan. 10 jul. 10 jan. 11 jul. 11 jan. 12 jul. 12

Indeks cen 2008=100

Vir: IMF, preračuni UMAR.

Hrana Kovine Nafta Brent

USD/sod, v povprečju pa je cena znašala 112 USD/sod, kar je le nekoliko več kot v enakem obdobju lani. V času priprave Jesenske napovedi je cena znašala 115 USD/

sod, tako da tehnična predpostavka predvideva ustalitev na tej ravni do konca leta. Za prihodnji dve leti skladno s pričakovanji mednarodnih institucij predpostavljamo znižanje povprečne letne cene nafte na 110 USD/sod.

Dolarske cene neenergetskih surovin pa so bile v prvih osmih mesecih letos 13,6 % nižje kot v enakem obdobju lani. Ob upočasnitvi svetovne gospodarske aktivnosti se zmanjšuje povpraševanje po industrijskih surovinah, predvsem kovinah, nasprotno pa je poleti predvsem zaradi vremenskih dejavnikov prišlo do občutnejšega povišanja cen hrane. Predpostavljamo, da se bodo podobna gibanja nadaljevala do konca letošnjega leta, tako da se bodo cene neenergetskih surovin v povprečju letošnjega leta znižale za 9,5 %, v prihodnjih dveh letih pa se ne bodo bistveno spremenile.

Jesenska napoved upošteva tečaj evra do dolarja v razmerju 1,240 USD za 1 EUR. V prvih osmih mesecih je povprečni tečaj evra znašal 1,28 USD za 1 EUR, kar je bilo 7,9 % manj kot v povprečju lanskega leta. Avgusta je razmerje znašalo 1,240 USD za 1 EUR, na čemer temelji tudi predpostavka do konca obdobja napovedi.¹

(14)

Slika 5: Bruto domači proizvod v Sloveniji

Slika 6: Prispevki agregatov povpraševanja k rasti BDP

2 Zmanjšanje socialnih transferov bo posledica sprejetja ZUJF in začetka uporabe Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS), na podlagi katerega je bilo zaradi upoštevanja določenih pogojev in premoženja pri uveljavljanju teh pravic, dodeljenih manj sredstev za socialne transfere.

Gospodarska rast Agregati potrošnje

Bruto domači proizvod se bo ob upočasnjevanju rasti tujega povpraševanju in predvsem krčenju domače potrošnje letos zmanjšal za 2,0 %. Po medčetrtletni stagnaciji v prvem četrtletju in padcu v drugem je bil BDP v prvi polovici leta 1,6 % nižji kot v enakem obdobju lani. Izvoz, ki je bil do sedaj glavni dejavnik sicer šibkega gospodarskega okrevanja, je bil v drugem četrtletju prvič po daljšem času medletno nižji, v prvi polovici leta pa le še 0,7 % večji kot v enakem obdobju lani. Skladno z napovedmi mednarodnih institucij se bo gospodarska aktivnost v glavnih trgovinskih partnericah v drugi polovici letošnjega leta medčetrtletno še upočasnila, tako da bo izvoz v povprečju letošnjega leta stagniral. Domača potrošnja je bila v prvi polovici leta ob nadaljevanju krčenja investicij in padcu zasebne in državne potrošnje medletno nižja kar za 4,5 %. Dejavniki, ki so pripeljali do takšnega padca, med katerimi so ključni omejenost finančnih virov, nadaljevanje zaostrenih razmer na trgu dela in tudi ukrepi za konsolidacijo javnih financ, bodo učinkovali tudi v drugi polovici letošnjega leta, tako da se bo domača potrošnja letos zmanjšala za 5,8 %.

-10 -8 -6 -4 -2 0 2 4 6 8

-5 -4 -3 -2 -1 0 1 2 3 4

Q1 08 Q1 09 Q1 10 Q1 11 Q1 12 Medletna sprememba, v %

Četrtletna desezonirana sprememba, v %

Vir: SURS.

Četrtletno, desezonirano (leva os) Medletno (desna os)

Izvoz blaga in storitev bo letos ob pričakovanem medčetrtletnem padcu v drugi polovici leta ostal na podobni ravni kot lani. Medletna rast izvoza blaga se je upočasnjevala od drugega četrtletja lani, v drugem četrtletju letos pa je bil prvič po letu 2009 medletno nižji, predvsem zaradi medletno nižjega izvoza v države članice EU (-1,3 %), medtem ko je bil izvoz v države izven EU medletno višji. Z vidika proizvodov se je letos občutno upočasnila medletna rast izvoza predelovalnih dejavnosti, in to po vseh ravneh tehnološke zahtevnosti. Izvoz dveh

največjih komponent, električnih naprav in motornih vozil, je bil medletno celo nižji. Medletno manjši je tudi izvoz električne energije in kmetijskih proizvodov, ki sta lani beležila visoko rast in vidno prispevala k skupni rasti. Ob predvideni nadaljnji upočasnitvi gospodarske aktivnosti v glavnih trgovinskih partnericah, predvsem v državah članicah EU, se bo izvoz v drugi polovici letošnjega leta medčetrtletno še zmanjšal, relativno visoka rast izvoza blaga v države nečlanice EU pa se bo nadaljevala. Rast izvoza storitev se letos nadaljuje in je v prvem polletju znašala 2,4 %, kar je bila predvsem posledica rasti izvoza potovanj in izvoza skupine ostalih poslovnih storitev (računalniške in informacijske storitve ter licence, patenti in avtorske pravice). Tako pričakujemo, da se bo letos izvoz blaga zmanjšal za 0,3 %, izvoz storitev povečal za 1,9 %, skupni izvoz pa bo ostal na ravni iz lanskega leta (0,1 %).

-12 -10 -8 -6 -4 -2 0 2 4 6

2013 napoved

2012 napoved

2011 napoved

2010 2009 2008

Prispevki k letni spremembi, v o.t.

Saldo menjave s tujino Bruto investicije v os. sr.

Zasebna potrošnja Državna potrošnja Spr. zalog in vredn. pred.

Vir: SURS, preračuni UMAR.

Zaradi slabih razmer na trgu dela in ukrepov za sicer nujno konsolidacijo javnih financ letos pričakujemo občuten padec zasebne (-3,0 %) in državne (-3,4 %) potrošnje. Zasebna potrošnja je bila v prvi polovici leta medletno nižja za 1,2 %, v drugi polovici leta pa se bo zaradi nadaljevanja slabih razmer v gospodarstvu in s tem povezane negotovosti ter z začetkom veljave varčevalnih ukrepov medčetrtletno še znižala, kar že nakazujejo kratkoročni kazalniki potrošnje. Razpoložljivi dohodek se bo letos realno znižal za 3,3 %, kar bo ob občutnem realnem padcu povprečne bruto plače na zaposlenega in nadaljnjem padcu zaposlenosti ter s tem nižjih sredstev za zaposlene tudi posledica zmanjšanja socialnih transferov². Tudi državna potrošnja je bila zaradi zmanjšanja v drugem

(15)

četrtletju letos v prvem letošnjem polletju medletno nižja (- 1,0 %). Ob nadaljevanju restriktivne plačne (predvsem znižanje plač po ZUJF) in kadrovske politike (omejeno zaposlovanje) pričakujemo, da se bodo sredstva za zaposlene v sektorju država letos zmanjšala. Zmanjšali se bodo tudi ostali stroški dela, predvsem za povračila in nadomestila v zvezi z delom (prehrana, prevoz).

Nadaljevalo se bo zmanjševanje izdatkov za blago in storitve vseh javnofinančnih blagajn, skladno z ZUJF bodo manjše tudi podpore socialne varnosti v naravi. To bo privedlo do 3,4-odstotnega realnega padca državne potrošnje.

Bruto investicije se bodo letos znižale četrto leto zapored, in sicer za 9,0 %. V prvi polovici leta so bile investicije medletno nižje za 9,7 %, znova predvsem zaradi investicij v zgradbe in objekte (-16,8 %), po lanski rasti so bile medletno nižje investicije v opremo in stroje (-2,7 %), zaradi konsolidacije javnih financ so se znižale tudi investicije države. Pri gradbenih investicijah se je ob visokih zalogah neprodanih stanovanj še naprej najbolj občutno zniževala gradnja stanovanj. Glavni razlogi za znižanje poslovnih investicij pa so zaostrene finančne razmere, razdolževanje podjetij, v zadnjem času pa še poslabšana poslovna pričakovanja. Do konca leta pričakujemo nadaljevanje slabih razmer, saj podatki o izdanih gradbenih dovoljenjih nakazujejo nadaljevanje zniževanja gradbenih investicij, investicije v opremo in stroje pa bodo ostale na podobni ravni kot v prvem polletju. K zmanjšanju BDP v prvi polovici leta so prispevale spremembe zalog, ki so se povečale manj kot v enakem obdobju lani. Ob nadaljevanju zaostrenih pogojev financiranja pričakujemo njihovo zmanjšanje v drugi polovici leta, prispevek spremembe zalog pa bo v letošnjem letu znašal -1,7 o. t.

Letos ob padcu domače potrošnje pričakujemo tudi občutno znižanje uvoza. Uvoz je bil v prvi polovici leta medletno nižji za 3,3 %, kar je bila predvsem posledica manjšega domačega trošenja. Poleg medletno nižjega uvoza blaga, kjer sta bila ob padcu investicij in zasebne potrošnje medletno nižja uvoz proizvodov za široko porabo in investicije, je bil nižji tudi uvoz storitev (-4,4 %).

Na to sta vplivala manjše trošenje domačega prebivalstva v tujini ter manjši uvoz cestnega in pomorskega transporta.

V drugi polovici leta pričakujemo ob nadaljevanju negativnih gibanj pri domači potrošnji še globlji padec skupnega uvoza, ki se bo tako v povprečju leta 2012 realno znižal za 5,2 %.

Opombe: Kjer so na voljo novejši podatki o posameznih kategorijah razpoložljivega dohodka, ki se objavi(jo) skupaj enkrat letno v okviru sektorskih računov, so ti upoštevani pri izračunu dohodka.

Zasebna potrošnja je deflacionirana s pripadajočim deflatorjem, razpoložljivi dohodek pa z indeksom cen življenjskih potrebščin.

Slika 7: Razpoložljivi dohodek gospodinjstev in NPISG ter zasebna potrošnja

napoved -4

-3 -2 -1 0 1 2 3 4 5 6 7

1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013

Realna sprememba, v %

Vir: SURS.

Razpoložljivi dohodek Zasebna potrošnja

Okvir 2: Razpoložljivi dohodek gospodinjstev v letih 2009–2011

Razpoložljivi dohodek gospodinjstev se je v obdobju 2008–2011 realno zmanjšal za 2,4 %. Glavni razlog za tako gibanje so bile zaostrene razmere na trgu dela in posledično zmanjševanje števila prejemnikov plač, ki se je v tem obdobju zmanjšalo za 7,7 %. Povprečna bruto plača na zaposlenega je bila lani glede na leto 2008 sicer realno višja za 4,8 %, vendar se je rast lani že upočasnila. Zaradi obojega se sredstva za zaposlene, ki zajemajo bruto dohodek od dela in so največja kategorija razpoložljivega dohodka (2011: 80,1 %)¹ od leta 2009 realno zmanjšujejo in so bila lani v primerjavi z letom 2008 lani realno nižja za 4,6 %. Podjetniški in drugi dohodki gospodinjstev so na krizo reagirali takoj, saj se realno znižujejo že od leta 2008 in so bili lani glede na leto 2007 realno nižji za več kot 10 %. V zaostrenih gospodarskih razmerah so se povečali socialni transferji, katerih delež v razpoložljivem dohodku se je od leta 2008 do lani povečal za 3,5 o. t. na 28,9 %.

1 V strukturi razpoložljivega dohodka je med ostalimi prihodki delež podjetniških in drugih dohodkov lani znašal 25,6%, socialnih prejemkov pa 28,9%.

Od skupnih prihodkov se pri izračunu razpoložljivega dohodka gospodinjstev odšteje delež odhodkov (davki na dohodek in premoženje ter prispevki za socialno varnost), ki je lani znašal 34,5%.

(16)

Tabela 3: Napoved gospodarske rasti

Realne stopnje rasti, v %

2011

2012 2013 2014

Bruto domači proizvod 0,6 -0,9 -2,0 1,2 -1,4 0,9

Izvoz 7,0 1,4 0,1 5,4 1,9 4,7

Uvoz 5,2 -1,6 -5,2 4,9 -1,0 3,8

Saldo menjave s tujino (prispevek k rasti v o.t.) 1,3 2,1 3,8 0,5 2,1 0,9

Zasebna potrošnja 0,9 -1,2 -3,0 0,2 -3,6 0,2

Državna potrošnja -1,2 -3,5 -3,4 -0,7 -6,9 -1,9

Bruto investicije v osnovna sredstva -8,1 -1,5 -9,0 4,0 1,3 1,5

Sprememba zalog in vrednostni predmeti

(prispevek k rasti v o.t.) 0,7 -1,3 -1,7 0,0 -0,2 0,0

Vir: SURS, 2012−2014 napoved UMAR.

Pričakujemo, da se bo gospodarska aktivnost tudi prihodnje leto zmanjšala (-1,4 %), k čemur bodo prispevali dejavniki mednarodnega in domačega okolja. Nadaljevale se bodo slabe razmere v glavnih trgovinskih partnericah, še naprej bo otežen dostop do virov financiranja, v domačem okolju se bo nadaljevala fiskalna konsolidacija. Padec zasebne potrošnje (-3,6 %) bo prihodnje leto še globlji kot letos in večji od padca razpoložljivega dohodka (-2,4 %), ki se bo prihodnje leto znova znižal zaradi nižjih sredstev za zaposlene in neusklajevanja socialnih transferov. Ob nadaljevanju slabih razmer v gospodarstvu in velike negotovosti ocenjujemo, da se bo nagnjenost gospodinjstev k potrošnji prihodnje leto zmanjšala. Zaradi potrebe po javnofinančni konsolidaciji pričakujemo nadaljevanje predvsem restriktivne kadrovske in tudi plačne politike, kar bo privedlo do občutnega padca državne potrošnje (-6,9 %). Ob trenutno veljavnih ukrepih bi bilo zmanjšanje sredstev za zaposlene doseženo predvsem s prilagoditvijo zaposlenosti. Predpostavili smo tudi, da bo prišlo do nadaljnjega zmanjšanja vmesne porabe in podpor socialne varnosti v naravi. Kljub nadaljevanju padca zasebnih investicij, predvsem v gradbeništvu, prihodnje leto pričakujemo, da se bodo bruto investicije v osnovna sredstva (1,3 %) nekoliko povečale, kar pa bo izviralo predvsem iz občutne krepitve investicij države, financiranih s sredstvi EU. Nekoliko se bodo povečale tudi investicije v stroje in opremo. Ob postopnem izboljšanju razmer v mednarodnem okolju v drugi polovici leta pričakujemo, da bo izvoz v države EU prihodnje leto znova prešel v rast, rast izvoza v države nečlanice EU pa se bo še okrepila, tako da se bo skupni izvoz prihodnje leto povečal za 1,9 %.

Ob veliki negotovosti v domačem in mednarodnem okolju, poglabljanju dolžniške krize v evrskem območju in pomanjkanju sistemskih rešitev zanjo najverjetnejši scenarij za leto 2014 predvideva skromno rast gospodarske aktivnosti. Scenarij temelji na okrevanju gospodarske aktivnosti v naših glavnih trgovinskih partnericah in obnovljenem dostopu do virov financiranja za slovensko državo in banke. Ob uresničitvi teh predpostavk bi se lahko BDP leta 2014 povečal za 0,9 %, vendar to napoved spremljajo velika tveganja.

Sicer skromno rast bi ob krepitvi tujega povpraševanja poganjala rast izvoza, ki bi jo spremljala rast investicij, tako zasebnih kot državnih.

Dodana vrednost po dejavnostih

Dodana vrednost je bila v prvi polovici letošnjega leta 1,4 % nižja kot v enakem obdobju lani, do konca leta pa se bo padec v večini dejavnosti poglobil. Tako kot že v zadnjem lanskem četrtletju je bila dodana vrednost v prvi polovici leta 2012 medletno nižja v predelovalnih dejavnostih (-1,2 %), gradbeništvu (-11,5 %) in tržnih storitvah (-1,5 %), v javnih storitvah pa je povprečno raven lanskega prvega polletja presegla za odstotek. V predelovalnih dejavnostih so srednje nizko tehnološko zahtevne dejavnosti kot pretežne proizvajalke proizvodov za vmesno porabo že lani občutile poslabševanje razmer v mednarodnem okolju. V prvi polovici letošnjega leta se je začel zmanjševati tudi obseg proizvodnje nizko tehnološko zahtevnih dejavnostih, v skupini ostalih, tehnološko zahtevnejših dejavnosti pa je ostal na ravni s konca lanskega leta. Vrednost opravljenih del v gradbeništvu je ob nizkem povpraševanju in finančnih težavah ponudnikov gradbenih storitev tudi v prvi polovici letošnjega leta zaostala za ravnmi preteklega leta v vseh treh segmentih gradbene dejavnosti. Ob upadu vseh komponent domače potrošnje in manjšem tujem povpraševanju je za lanskimi ravnmi zaostala tudi aktivnost večine tržnih storitev. Na osnovi gibanja prihodka ocenjujemo, da so raven iz lanskega prvega polletja presegli le v dejavnosti prometa in skladiščenja, kjer je rast pretežno izvirala iz mednarodnih prevozov v cestnem blagovnem prometu. V javnih storitvah so višjo aktivnost kot pred letom, merjeno s številom zaposlenih, zabeležili v zdravstvu in socialnem varstvu (2,8 %) ter v izobraževanju (1,9 %), v dejavnosti javne uprave in obrambe pa je bilo kot posledica izvajanja varčevalnih ukrepov število zaposlenih nekoliko nižje (-0,8 %). V razmerah nadaljnjega krčenja tujega in domačega povpraševanja pričakujemo zmanjševanje dodane vrednosti predelovalnih dejavnosti, gradbeništva in tržnih storitev tudi v drugi polovici letošnjega leta, tako

(17)

da bo v povprečju leta dodana vrednost povsod zaostala za lansko ravnjo, in sicer ponovno najbolj v gradbeništvu.

V drugi polovici leta se bo z izvajanjem ZUJF ustavila tudi rast dodane vrednosti dejavnosti javnih storitev.

V naslednjih dveh letih se bo dodana vrednost v večini dejavnosti začela rahlo krepiti, z izvajanjem racionalizacije v sektorju država se bo zmanjšala predvsem dodana vrednost dejavnosti javnih storitev, nekoliko pa tudi v tržnih storitvah, ki so ključno odvisne od domače potrošnje. Prihodnje leto v predelovalnih dejavnostih in gradbeništvu predvidevamo rahlo izboljšanje, ki bo v predelovalnih dejavnostih temeljilo na postopnem okrevanju mednarodnega okolja v drugi polovici leta 2013, v gradbeništvu pa naj bi bilo izključno posledica povečanih državnih gradbenih investicij, financiranih iz sredstev EU. Dodana vrednost v storitvenih dejavnostih, ki so v večji meri odvisne od domače potrošnje (zlasti gospodinjstev), kjer se

bo padec prihodnje leto še poglobil, pa se tudi v letu 2013 še ne bo povečala. Zmanjšanje tako pričakujemo v trgovini, gostinstvu, poslovanju z nepremičninami ter kulturnih, razvedrilnih in rekreacijskih dejavnostih.

Znižanje dodane vrednosti se bo nadaljevalo tudi v finančnih in zavarovalniških storitvah. V informacijsko- komunikacijskih dejavnostih, strokovnih, znanstvenih in tehničnih dejavnostih ter prometu, ki so precej odvisne od domače proizvodne in gradbene aktivnosti, pa prihodnje leto pričakujemo stagnacijo na ravni letošnjega leta. Ob predpostavki zelo restriktivne kadrovske politike največje zmanjšanje dodane vrednosti prihodnje leto pričakujemo v dejavnostih javnih storitev, potem ko se je v celotnem dosedanjem obdobju gospodarske krize povečevala.

Zmanjševanje dodane vrednosti javnih storitev se bo nadaljevalo tudi v letu 2014, ko bi pretežno tržno usmerjene dejavnosti ob predpostavljenem okrevanju tujega povpraševanja že beležile sicer skromno rast dodane vrednosti.

Okvir 3: Revizija temeljnih agregatov nacionalnih računov

Po prvi letni objavi SURS, objavljeni avgusta 2012, se je BDP lani realno povečal za 0,6 %, v prvi oceni na podlagi četrtletnih računov marca 2012 pa je bil objavljen 0,2-odstotni padec. SURS je konec avgusta 2012 objavil redno letno revizijo podatkov o bruto domačem proizvodu, temeljnih agregatih nacionalnih računov in zaposlenosti za obdobje 2007–2011. Novi oceni nominalne vrednosti BDP v letih 2007 in 2008 se ne razlikujeta bistveno od prej objavljenih, večji popravki ocen nominalne ravni BDP navzgor so bili opravljeni v letih 2009 in 2010 in še zlasti v letu 2011. Ocena nominalnega BDP za lani je za 533 mio EUR (1,5 %) višja od prve ocene po četrtletnih računih. Nove ocene stopenj realne rasti BDP v obdobju 2007–2011 se od predhodno objavljenih razlikujejo za največ 0,2 o. t., izjema je lansko leto, ko je realna rast BDP po prvi letni oceni znašala 0,6 %, kar je 0,8 o. t. več kot po predhodni objavi. Realne rasti se po proizvodni strani od prve ocene najbolj razlikujejo v gradbeništvu (-10,3 %, prej -20,3 %), kmetijstvu (7,5 %, prej -2,3 %) ter v finančni in zavarovalniški dejavnosti (-2,8 %, prej 0,3 %). Pri kategorijah potrošnje so bili največji popravki navzgor pri bruto investicijah v osnovna sredstva (‑8,1 %, prej -10,7 %) in pri zasebni potrošnji (0,9 %, prej -0,3 %).

Revizije preteklih podatkov povečujejo negotovost napovedovanja makroekonomskih kategorij. Količina in kakovost podatkov, ki jo imajo statistični uradi na voljo za ocenjevanje pretekle gospodarske rasti, se s časom povečujejo in izboljšujejo. Pričakovano je, da se ocene pretekle gospodarske aktivnosti z novim naborom podatkov spreminjajo in postajajo kvalitetnejše. Ob tem pa spreminjanje ocen pretekle gospodarske rasti vnese dodatno negotovost v proces napovedovanja gospodarske aktivnosti. To velja toliko bolj, ker so te spremembe ocen pogosto še večje pri podkategorijah BDP kot pa pri BDP v celoti, kar lahko znatno spremeni sliko ekonomije. Revizije ne spreminjajo podatkov le za preteklo leto, ampak tudi za leta pred tem. Z zadnjo redno letno revizijo se je tako realna rast BDP v letu 2010 znižala za 0,2 o. t. na 1,2 %, kar je enako prvi ocena na podlagi četrtletnih računov iz februarja 2010. Znotraj tega pa je prišlo do pomembne spremembe v strukturi rasti. Za 2,0 o. t. se je povečala ocena rasti zasebne potrošnje, za kar 12,6 o. t. pa se je znižala ocena rasti bruto investicij v opremo in stroje. Znižanje ocene rasti najbolj produktivnih, večinoma zasebnih investicij, za leto 2010 je posledično znatno znižala oceno proizvodnih zmogljivosti in s tem tudi rasti v prihodnje. Sprememba strukture rasti (višja potrošnja, manj investicij) je tudi pomembno spremenila sliko slovenske ekonomije v letu 2010.

Tabela 4: Bruto domači proizvod pred in po reviziji

Realna rast v % 2007 2008 2009 2010 2011

Nominalni BDP

Prva ocena SURS (marec 2012), mio EUR 34.562 37.280 35.311 35.416 35.639

Prva letna ocena SURS (avgust 2012), mio EUR 34.594 37.244 35.556 35.607 36.172

Sprememba (%) 0,1 -0,1 0,7 0,5 1,5

Realni BDP

Prva ocena SURS (marec 2012), v % 6,9 3,6 -8,0 1,4 -0,2

Prva letna ocena SURS (avgust 2012), v % 7,0 3,4 -7,8 1,2 0,6

Sprememba (odstotne točke) 0,1 -0,2 0,2 -0,2 0,8

Vir: SURS

(18)

Trg dela

Zaposlenost in brezposelnost

Letos bo zmanjšanje zaposlenosti manjše kot lani in kot smo pričakovali spomladi, predvsem zaradi drugačnega načina prilagajanja trga dela nižji ravni gospodarske aktivnosti. V prvi polovici leta je bilo število zaposlenih (po statistiki nacionalnih računov) 0,8 % manjše kot v enakem obdobju lani. Najbolj se je število v gradbeništvu, večji kot lani je bil padec v predelovalnih dejavnostih, padanje v tržnih storitvah se je umirilo, v dejavnosti javnih storitev pa se je število zaposlenih povečalo. Ob zniževanju gospodarske aktivnosti takšna gibanja kažejo, da je prilagajanje stroškov dela v zasebnem in javnem sektorju v večji meri potekalo preko padca plač in v manjši meri, kot smo pričakovali v času priprave Pomladanske napovedi, preko zniževanja zaposlenosti. To še zlasti velja za dejavnosti javnih storitev, kjer predvidevamo, da bo tudi v drugem polletju glede na sprejeti ZUJF zaposlovanje manj restriktivno, kot smo pričakovali spomladi.³ V zasebnem sektorju pa v drugi polovici leta predvidevamo večje prilagajanje tudi preko zniževanja zaposlenosti.

Brezposelnost se bo v povprečju letošnjega leta ohranila na podobni ravni kot lani. Stopnja brezposelnosti po anketi o delovni sili bo letos za 0,1 o. t. višja kot leta 2011, povprečno število registriranih brezposelnih pa bo letos (109,7 tisoč) nekoliko nižje kot lani. V prvih osmih mesecih letos se je število registriranih brezposelnih z nekaj manj kot 116 tisoč januarja do konca avgusta zmanjšalo na malo več kot 106 tisoč. Manjše dejansko in pričakovano število brezposelnih je predvsem posledica manjših prilivov v brezposelnost zaradi manjšega padca oz. celo rasti zaposlenosti v nekaterih dejavnostih (predvsem v dejavnostih javnih storitev), bolj aktivne politike na ravni države, ki se kaže v večjih črtanjih iz evidence brezposelnosti zaradi kršitev obveznosti, večjega vključevanja brezposelnih oseb v javna dela

3 Spomladi smo predpostavljali, da bo v drugi polovici letošnjega leta prepovedana vsaka nadomestna zaposlitev, ZUJF pa znižuje plače in nekatere druge stroške zaposlenih, omogoča pa zaposlovanje s soglasjem in v določenih primerih tudi brez njega.

Slika 8: Zaposleni in registrirani brezposelni

jul.-avg. 2012 40 60 80 100 120 140 160 180 200 220

860 880 900 920 940 960 980 1.000 1.020

Q1 08 Q3 08 Q1 09 Q3 09 Q1 10 Q3 10 Q1 11 Q3 11 Q1 12 Število registriranih brezposelnih, v 1.000, desezonirano

Število delovno aktivnih po SRDAP, v 1.000, desezonirano

Vir: SURS, ZRSZ, preračuni UMAR.

Zaposlenost po statistiki nacionalnih računov (leva os) Registrirani brezposelni (desna os)

Tabela 5: Napoved zaposlenosti in brezposelnosti

v %

2011

2012 2013 2014

Zaposlenost po SNA, rast -1,6 -2,2 -1,4 -1,2 -2,3 -0,4

Število registriranih brezposelnih, povprečje v letu 110,7 118,8 109,7 123,9 120,0 119,5

Stopnja registrirane brezposelnosti 11,8 12,9 11,9 13,5 13,1 13,1

Stopnja brezposelnosti po anketi o delovni sili 8,2 8,8 8,3 9,3 9,1 9,1

Vir: SURS, 2012−2014 napoved UMAR.

in večjega umika iz trga dela. V prvih osmih mesecih letošnjega leta je bilo število odjavljenih oseb iz evidence brezposelnih zaradi kršitev obveznosti za 4.916 (60 %) večje kot v enakem obdobju lani, število brezposelnih, vključenih v javna dela, je bilo večje za 1.986 oseb (181 %), v neaktivnost pa je prešlo ali se samih odjavilo iz evidence 1.398 več oseb kot enakem obdobju lani (12 %).

Ob nadaljnjem padanju gospodarske aktivnosti prihodnje leto bo padec zaposlenosti večji kot letos, zaposlenost se bo nekoliko zmanjšala tudi v letu 2014; brezposelnost se bo posledično prihodnje leto občutneje povečala in v povprečju leta znašala 120 tisoč. Večji padec zaposlenosti prihodnje leto kot letos je predvsem posledica poslabšanih obetov glede gospodarske aktivnosti. Ob pričakovanem padcu gospodarske aktivnosti se bo število zaposlenih prihodnje leto zmanjšalo v skoraj vseh dejavnostih zasebnega sektorja, do prilagoditve zaposlenosti pa bo prvič prišlo