UNIVERZA V LJUBLJANI FILOZOFSKA FAKULTETA ODDELEK ZA SOCIOLOGIJO
ADELA PREMATE
Mladostniška gibanja v boju proti podnebnim spremembam
Zaključno delo
Ljubljana, 2021
UNIVERZA V LJUBLJANI FILOZOFSKA FAKULTETA ODDELEK ZA SOCIOLOGIJO
ADELA PREMATE
Mladostniška gibanja v boju proti podnebnim spremembam
Zaključno delo
Mentor: Dvopredmetni univerzitetni študijski izr. prof. dr. Damjan Mandelc program prve stopnje Sociologija
Ljubljana, 2021
Povzetek
V zaključnem delu obravnavam nova mladostniška gibanja, ki si prizadevajo omejiti podnebno krizo. Leta 2018 je - takrat 15-letna - Greta Thunberg sprva sama, vsak petek protestirala pred švedskim parlamentom, da bi oblikovalce politik opozorila na resnost podnebnih sprememb – v nekaj mesecih se je oblikovalo globalno gibanje »Fridays for Future«. Globalizacija, nove tehnologije in socialna omrežja omogočajo nove oblike komunikacije in participacije mladih v družbenem dogajanju, ter s tem tudi politično aktivacijo mladih. Tudi v Sloveniji se je kot odziv na globalno dogajanje oblikovalo gibanje Mladi za podnebno pravičnost, ki se priključuje mednarodnim šolskim »štrajkom« in si kot dolgoročni cilj želi pravičnega prehoda v trajnostno družbo. Globalizacija nas ni le komunikacijsko in kulturno povezala, ampak so tudi naši strahovi in občutje ogroženosti človeške vrste postali skupni. Če so starejše generacije desetletja nazaj napovedovale, kakšne podnebne spremembe bi se lahko v prihodnje zgodile, jih mlajše generacije doživljajo kot že uničujoča dogajanja sedanjosti in s svojim aktivizmom ne odlašajo.
Ključne besede: globalizacija, socialna omrežja, mladostniška gibanja, podnebne spremembe
Abstract
The present Final Thesis focuses on recently emerged climate movements uniting the youth in their fight against the climate crisis. In 2018, then 15-year-old Greta Thunberg started Fridays strikes in front of the Swedish parliament on her own. The news on her solo endeavours to convince Swedish politicians about the seriousness of climate change flooded the social media and reached millions of people worldwide. Within months, a newly formed movement Fridays for Future became global. Globalisation, new technologies and social media enable new ways of communication and youth participation in social action and politics. In Slovenia, a youth-led movement »Mladi za podnebno pravičnost« formed as a response to global actions. They take part in international school strikes and state a fair transition towards a sustainable society as their main long-term goal. Not only did globalisation connect people by means of communication and by reducing cultural differences, but also by a shared fear and sense of our own endangerment. Although negative effects of climate change have already been predicted decades ago, younger generations are now experiencing them and do not hesitate to take action.
Key words: globalisation, social media, youth movements, climate change
Kazalo
1. Uvod ... 1
2. Mladi v današnjem svetu ... 2
2.1. Družba tveganja in globalizacija ... 2
2.2. Socialna omrežja ... 4
2.3. Politično udejstvovanje ... 7
3. Mladostniška gibanja proti podnebnim spremembam ... 9
3.1. Novi val okoljevarstvenih aktivistov ... 9
3.2. Fridays for Future ... 11
3.3. Uspešnost podnebnega gibanja ... 13
3. Dogajanje na nacionalni ravni ... 15
3.1. Politična aktivnost mladih v Sloveniji ... 15
3.2. Mladi za podnebno pravičnost ... 17
3.2.1. Organizacija in rdeča nit gibanja ... 17
3.2.2. Socialna omrežja in mednarodno sodelovanje ... 19
3.2.3. Ovire pri delovanju ... 20
3.2.4. Vpliv, dosežki in medgeneracijsko povezovanje ... 21
4. Zaključek ... 22
5. Viri in literatura ... 24
1
1. Uvod
V zadnjih nekaj letih se je začel val novih mladostniških gibanj, ki ga je sprožila takrat 15- letna Greta Thunberg. Čeprav okoljevarstvena gibanja niso nič novega, so zdaj v ospredje prišli globalno povezani mladi, ki se javno in glasno, predvsem pa s skupnimi in jasnimi zahtevami, borijo proti podnebni krizi. S tem se politično aktivirajo, saj so ukrepi držav, ki zadevajo okolje, pogosto podvrženi kapitalističnim interesom.
V mednarodnih študijah so mladi kot starostna skupina definirani različno, kar kaže na različno pojmovanje mladosti v družbah. Združeni Narodi definirajo mlade za osebe stare med 15 in 24 let, vendar hkrati priznavajo, da ni univerzalno priznane mednarodne definicije mladih. Po navadi mladost zaznamuje delna odvisnost, kot prehod od polne odvisnosti v otroštvu, do popolne samostojnosti v odrasli dobi, vendar so meje relativne in pogojne.
Mladost je zato družbeni konstrukt, kjer se starostni okvir oblikuje s strani družbenih, ekonomskih in političnih sil (Osgerby, 2021: 5).
Mladi aktivisti, kot je Greta Thunberg, so postali simbol novega vala mladostniških gibanj proti podnebnim spremembam. Kljub temu, da se mladostniška gibanja pojavljajo oziroma delujejo na več koncih sveta, imajo zelo podobne želje in zahteve. Kultura mladih ni več omejena lokalno, temveč predstavlja skupne ideje, ki se izražajo tako v fizičnem, kot tudi virtualnem svetu (Bennet, 2004, citirano po Osgerby, 2021: 187). Mladi še nikoli niso bili globalno tako povezani, kot so sedaj. Velik vpliv na to imajo tudi socialna omrežja, zato me bo zanimal tudi virtualni svet mladih in njegova vloga pri njihovem družbenem delovanju.
Beck (2003: 61) ekološko globalizacijo pojmuje kot neprostovoljno politizacijo. Zato me zanima tudi politično udejstvovanje mladih, njihovi cilji in želje pri delovanju v gibanjih proti podnebnih spremembam ter njihova kolektivna uspešnost. Podrobneje se bom posvetila mladostniškemu gibanju v Sloveniji, ki se imenuje Mladi za podnebno pravičnost, saj me zanima njihova organizacija, način delovanja, cilji in ovire, s katerimi se srečujejo.
Del diplomske naloge je sestavljen iz kvalitativne analize obstoječih relevantnih teorij in aktualnih člankov na temo mladih v sodobnem svetu globalizacije, socialnih omrežij, njihove politične participacije in mladostniških gibanj. Drugi del predstavlja obravnavo mladostniških gibanj na globalni in na nacionalni ravni, na slednji bo glavni vir predstavljal intervju s članom gibanja Mladi za podnebno pravičnost, izveden novembra 2020 ter nacionalna raziskava Mladina 2020 o položaju mladih (15-29 let) v slovenski družbi..
2
2. Mladi v današnjem svetu
2.1. Družba tveganja in globalizacija
Živimo v družbi tveganja - po Becku (2003:134) to pomeni, da »preteklost izgublja svojo moč determiniranja sedanjosti. Na njeno mesto stopi prihodnost, torej nekaj neeksistentnega, konstruiranega, fiktivnega, kar postane vzrok našega sedanjega doživljanja in delovanja.« Ko govorimo o tveganjih, tudi o tveganjih, ki jih prinaša človeško delovanje na okolje, govorimo o nečem, kar se še ni zgodilo, se pa lahko zgodi, če takoj zdaj ne spremenimo svojega ravnanja (prav tam).
Družba tveganja opisuje stanje, kjer prevladuje globalna ogroženost. Občutje ogroženosti v preteklosti so bila individualna, danes pa je ogroženost skupna, ne omejuje se ne na čas, ne na prostor; je globalna in trajna (Beck, 2003, citirano po Vidmar Horvat 2006: 19). Globalna in trajna je tudi škoda – ni je mogoče pripisati le določenim odgovornim, saj ni jasne meje, kdo je povzročitelj, take škode pa tudi ni mogoče finančno kompenzirati (Beck, 2003: 65).
Klimatske spremembe močno vplivajo na gospodarstvo, preživljanje, preskrbo s hrano, zdravje, počutje ljudi po vsem svetu (Spannring, 2021: 113).
Svet mladih in njihova kultura sta del globaliziranega sveta. Čeprav je moč proces globalizacije in njenega učinka opazovati skozi zgodovino, je globalizacija v modernem smislu zanimiva zaradi svojega vpliva na družbenopolitični, ekonomski in tehnološki razvoj, ki je spremenila dojemanje fizične distance in časa (Krall in Knapp, 2021: 1). Postmoderno globalizacijo označujejo zgodovinsko specifični in enkratni procesi. Kot pravita Geyer in Bright (2000, citirano po Vidmar Horvat 2006: 15) »proces globalizacije ne pomeni le preprosto stopnjevanja v kontinuumu evropske ekspanzije, pač pa gre za novo urejanje razmerij dominacije in podrejenosti.«
Globalizacija se lahko napačno razume le kot fragmentiranje; kar pa ni popolnoma res, saj proizvaja, vsiljuje vezi. Nastajajo nove transnacionalne in transkontinentalne skupnosti. Novo logiko, da smo lahko soodvisni na ločenih krajih, prakticirajo transnacionalna podjetja, ki imajo upravo in proizvodnjo produktov razpršeno po svetu, kot tudi transnacionalne skupnosti, ki so se preselile, razdelile po različnih krajih. V tem smislu pa se lahko globalizacijo razumemo kot fragmentiranje (Beck, 2003: 75). Širjenje globalne kulture
»ustvarja nove možnosti družbenega zamišljanja in samoopredeljevanj« (Vidmar Horvat, 2006: 15). Prav primer tega je globalno mladostniško gibanje proti podnebnim spremembam.
3 Po Appaduraiu (1990, citirano po Osgerby, 2021: 155) procese globalizacije sestavljajo medsebojno povezani mednarodni tokovi kapitala, tehnologije, medijev, idej in ljudi. Po Brahu (1996, citirano po Osgerby, 2021: 155) diasporna1 gibanja oblikujejo nove oblike kulture identitete, ki niso vezane na določen prostor, so hkrati lokalne in globalne ter jih sestavljajo mreže transnacionalnih identifikacij, ki zajemajo zamišljene in doživete skupnosti.
Kulture mladih niso ustvarjene v izolaciji, temveč so rezultat kompleksnih procesov mednarodnih povezav in aktivne participacije mladih s globalnimi mediji (Osgerby, 2021:
142). Svet mladih ne more biti reduciran na čas in prostor, ampak je hibriden, vplivan z obeh strani lokalnih in globalnih sil. Njihov življenjski svet je oblikovan s globalizacijo in digitalizacijo na eni strani in s kulturo ter aktivnostjo njih samih po drugi. Mladi so aktiven del globaliziranega sveta, v katerem ustvarjajo ideje lastne identitete, samoreprezentacije, sodelujejo v različnih oblikah družbenih interakcij in tako razvijejo družbeno pripadnost ter mladinske kulture (Krall in Knapp, 2021: 1).
Mladi se z učinki globalizacije srečujejo na vsakodnevni ravni preko zaposlitvenih možnosti, ustvarjanja prijateljstev, uporabe interneta in širokega kulturnega vpliva na njihov življenjski slog (Kenway in drugi, 2008, citirano po Bourn, 2008: 49). Globaliziran svet po Rayu (2007, citirano po Bourn, 2008: 50) omogoča kreativno in eklektično mešanico identitet. Vendar je lahko ravno v hitro spreminjajočem svetu, pod veliko različnimi vplivi, konstruiranje lastne identitete oteženo (Furlong in Cartmel, 2007, citirano po Bourn, 2008: 51). Pravzaprav so prisiljeni vedno znova premisliti in spremeniti svoj položaj in vlogo v družbi, saj so konstantno pod vplivom novih kulturnih, tehnoloških in družbenih trendov (prav tam: 52).
Ule (2008: 137) oriše položaj mladega človeka v globalni družbi in lokalnem okolju pogosto nejasen in protisloven:
»V globalni družbi se mu v splošnih konvencijah o človekovih pravicah in pravicah otrok in mladostnikov priznavajo posamezne kompetence in pravice na načelni ravni. Obenem pa ga globalni kapitalski interesi in procesi ovirajo pri doseganju poglavitnih pravic: ekonomske in socialne samostojnosti. V lokalnem okolju si mora šele priboriti »svoje ime« in priznanje za umestitev v položaje, ki mu bodo omogočili ekonomsko samostojnost in neodvisnost. Na medosebni ravni pa je razpet med težnjo po osebni identiteti in avtonomiji ter prilagajanjem skupnostnim zahtevam.«
1 koncept »diaspora« izhaja iz grške fraze in pomeni »razpršiti se« (Osgerby, 2021:155)
4 Mladi so zaradi svojega družbenega položaja bolj kot ostale družbene skupine ranljivejši za negotovosti in tveganja, ki jih prinaša ekonomska in kulturna globalizacija. Vendar pa so pogosto v ospredju tehnoloških in kulturnih sprememb, ki so povezane s globalizacijo, kar pa ni presenetljivo, glede na to, da za izražanje uporabljajo širok nabor globalnih medijev (Bourn, 2008: 51). Niso le pasivni udeleženci potrošniške kulture in globalizacije, ampak se prilagajajo ter ustvarjajo lastno podobo, njihove identitete reflektirajo kompleksnost družbe.
Na ustvarjanje njim lastnim identitet pa ima uporaba interneta in novih tehnologij velik vpliv (France, 2007, citirano po Bourn, 2008: 52).
2.2. Socialna omrežja
Castells (2001, citirano po Matjašič idr., 2021: 283) je že na začetku novega tisočletja primerjal vpliv interneta in z njim povezano tehnologijo na današnjo družbo z vplivom Gutenbergovega pisalnega stroja na novi vek. Njegov vpliv na človeško delovanje tako v smislu družbenoekonomskega kot političnega, obsežna rast in penetracija v vse družbene sfere delovanja »pomenijo prehod iz Gutenbergove galaksije v internetno galaksijo« (Matjašič idr., 2021: 283).
Mediji igrajo pomembno vlogo v življenju mladostnikov. Od serij, glasbe, video iger, do spletni strani in družbenih omrežij; vse oblike medijev ponujajo mladim nove izkušnje, ideje, znanje. In vsako leto študije potrjujejo, da mladi preživijo znaten delež časa z mediji, tehnologijami in vsebinami. Leta 2019 je študija agencije Common Sense Media pokazala, da Američani stari med 13 in 18 let dnevno uporabljajo 7 ur katerikoli medij z zaslonom (Osgerby, 2021: 4). Tudi evropske študije potrjujejo podobno – v Nemčiji mladi preživijo povprečno 200 ur na spletu (Kühne in Baumgartner, 2018, citirano po Osgerby, 2021: 4), v Veliki Britaniji pa so mladi, stari med 16 in 24 let, najpogostejši in najaktivnejši uporabniki medijev; povprečno so 9 ur dnevno v stiku s katerokoli obliko medija (Ofcom, 2016, citirano po Osgerby, 2021: 5).
Digitalni mediji imajo na mlade vedno večji vpliv - na razvoj dojemanja samega sebe, na oblikovanje družbenih odnosov in na njihovo vključevanje v procese družbe (Osgerby, 2021:
176). Tehnološki napredek predstavlja velik del njihovega življenja; pred vzponom socialnih omrežij, je velik preboj v komunikaciji sprožila uporaba mobilnega telefona. Z njim so mladi
5 lahko komunicirali s svojimi vrstniki ne le na javnih prostorih (šolah, igriščih), temveč tudi v privatnih prostorih doma (Gillard, Wale in Bow, 1998, citirano po Osgerby, 2021: 181-182).
Poleg kasnejšega vzpona interaktivnega spleta, kjer so digitalne platforme (Facebook, YouTube, Twitter, TikTok) oblikovane predvsem s strani uporabnikov, se je pomemben napredek zgodil tudi v telefonski tehnologiji. Prvotno je mobilni telefon omogočal klicanje in pisanje, z predstavitvijo prvega Iphona, leta 2007, pa se je začela doba pametnih telefonov, ki so imeli večino funkcij računalnika. Posledično je prišlo do velikega preboja digitalnih medijev in novega načina komuniciranja (Osgerby, 2021: 182). Internet je ustvaril novo generacijo mladih, ki ima sofisticirano znanje in spretnosti z informacijskimi tehnologijami, ki izražajo vrednote, podpirajo učenje z izkušnjami in ustvarjanje kulture v digitalnem prostoru (Mesch in Talmud, 2020: 8). Vendar internet ne ustvarja popolnoma novega sveta, temveč reflektira nekatera stanja obstoječe družbe. Čeprav omogoča prostor delovanja, je njegova funkcija omejena z dopolnjevanjem ali zamenjavo obstoječih pomenov (Hampton in drugi, citirano po Mesch in Talmud, 2020: 9).
Integracija novih tehnologij v vsakodnevno življenje se zdi nujen del informacijske dobe, v kateri so informacije in znanje izjemno hitro producirani in reproducirani. Informacijske in komunikacijske tehnologije so trenutno orodja, ki omogočajo dostop do priložnosti, znanja, socialnega kapitala, ki bi ga bilo drugače težko pridobiti. Internet kot globalno omrežje povezuje vlade, organizacije, individuume in podpira ekonomsko, družbeno ter informacijsko dejavnost na globalni ravni (Mesch in Talmud, 2020: 1-2). Nielsen Company je marca 2009 objavila, da je čas, ki ga uporabniki preživijo na socialnih omrežjih prvič presegel čas, ki ga uporabniki interneta preživijo na e-pošti. Nova oblika komunikacije je postala prevladujoča.
Čas uporabe družbenih omrežij je leta 2008 narasel za 63%. Čas preživet samo na Facebooku pa je v enem letu narasel za 566% (Kirkpatrick, 2010: 274). Do konca leta je imel 350 milijonov uporabnikov (prav tam: 275).
Digitalni mediji, splet in nove tehnologije, so omogočili mladih dostop do ustvarjanja in deljenja različnih vsebin. Kulturni teoretiki trdijo, da mladi niso pasivni naivneži, ki bi podlegli manipulativnim komercialnim medijem, ampak so aktivni predstavniki lastne kulture in identitet (Osgerby, 2021: 191). Prav socialna omrežja predstavljajo prostor oblikovanja identitete in tvorjenja družbenih odnosov. Večina raziskav nakazuje, da spletna podoba mladih ne predstavlja alternative, temveč, da je uporaba spleta povezana z njihovim delovanjem v vsakdanjem življenju (prav tam: 182).
6 Facebook je eno izmed prevladujočih socialnih omrežij. Čeprav ni bil ustvarjen za politično orodje, so njegovi kreatorji že zelo zgodaj opazili ta potencial uporabe. Že v prvih tednih po začetku Facebooka, ki je bil sprva namenjen le študentom Harvarda, so uporabniki začeli izražati svoja politična mnenja z menjavo prikaznih fotografij, ki so vključevale različna politična stališča. Dustin Moskovitz, soustanovitelj Facebooka, je sam dejal, da so uporabniki na socialnem omrežju izražali protest za karkoli, kar se jim je zdelo pomembno – tudi, če se je šlo za manjše nezadovoljstvo v povezavi s šolo. Uporabniki so Facebook razumeli kot storitev namenjena spletnemu reflektiranju njihovih pravih identitet, elementi prave identitete pa so vključevali tudi njihove poglede in mnenja na vsakodnevno dogajanje (Kirkpatrick, 2010: 6).
Kirkpatrick (2010: 7) je fenomen, da je Facebook zelo hitro postal del vsakdanjika več sto milijonov uporabnikov, njegov potencial uporabe za politične namene, aktivizem vsakega uporabnika in vsesplošen ogromen vpliv, poimenoval »Facebook efekt«. Prvi opaznejši dogodek »Facebook efekta« je bil, na socialnem omrežju organiziran in nato izveden, množičen protest proti delovanju gverilskih kolumbijskih revolucionarjev (FARC). Vse se je začelo s tem, ko je Oscar Morales leta 2008 na Facebooku ustvaril skupino »Un Millon de Voces Contra Las FARC« (Milijon glasov proti FARC), ki je v enem dnevu pridobila več tisoč članov. Le en mesec kasneje so člani organizirali državni shod. Sprva mišljen na državni ravni, je kmalu pridobil pristaše po vsem svetu, gibanje je postalo globalno; na dan shoda, se je 10 milijonov ljudi udeležilo protesta po celi državi, še 2 milijona pa po ostalih delih sveta (prav tam: 1-5). V letih, ki so sledila, se je Facebook aktivizem le še razširil v vse države in skupnosti – poleg Twitterja je imel pomembno vlogo tudi pri iranskih volitvah sredi leta 2009 (prav tam: 7).
Kot fundamentalno nova oblika komunikacije, Facebook vodi do novih medosebnih in družbenih vplivov. »Facebook efekt« se zgodi, ko socialno omrežje poveže različne ljudi s skupnimi izkušnjami, interesi, težavami. To se lahko zgodi v majhni ali veliki meri; od skupine dveh, treh prijateljev, do skupin več milijonov podobno mislečih. Facebook omogoča izjemno hitro širjenje idej, informacij med vsemi uporabniki in olajša njihovo organizacijo (Kirkpatrick, 2010: 7). Podobno združevanje podobno mislečih omogočajo tudi druga družbena omrežja.
Glede na svoj domet, bi Facebook lahko vplival na združevanje različnih religijskih, političnih in drugih pogledov na svetovni ravni. Lahko si ga zamislimo kot komunikacijski sistem, ki vključuje in združuje uporabnike ne glede na raso, versko pripadnost, državljanstvo ipd (Kirkpatrick, 2010: 9). Peter Thiel (citirano po Kirkpatrick, 2010: 10), prvi investitor v
7 Facebook, pravi, da je Facebook zanj najreprezentativnejša oblika globalizacije. Globalizacija ne pomeni, da si prijatelj z vsemi, ampak, da si odprt do veliko več ljudi in vsebin, kot si bil prej (Thiel, citirano po Kirkpatrick, 2010: 278).
Pred informacijsko dobo je bil družbeni krog mladih zelo omejen s časom in prostorom;
pogosto so ga sestavljale osebe iz iste soseske, šole ali zunajšolske aktivnosti, saj je bila bližina glavni dejavnik pri tvorjenju odnosov. Osebe, ki so živele v isti soseski in obiskovale isto šolo pa so ustvarile zelo podobno družbo. Internet je tako omogočil ekspanzijo odnosov in prostor interakcije v digitalnem svetu (Mesch in Talmud, 2020: 70-71).
Ule (2007: 64) izpostavi še, da informacijske tehnologije in mediji omogočajo multikulturnost in internacionalizem, mladi se preko njih srečujejo s novimi kulturami in življenjskimi stili, kar »po eni strani razširja njihova obzorja in jih osvobaja tradicionalnih nacionalnih ujetosti, po drugi pa zlahka povzroča nove stiske in negotovosti.«
Same informacijske in komunikacijske tehnologije niso razlog družbenih sprememb, ampak zagotavljajo infrastrukturo, ki spremembe omogoča. Nove oblike komunikacije so nujne za ustvarjanje novih oblik produkcije, upravljanja, organiziranja in globalizacije ekonomskih aktivnosti (Mesch in Talmud, 2020: 2).
Nov tip omreženega državljana redefinira vlogo posameznika v družbi, v odnosu do države in drugih deležnikov. Taki državljani raje sodelujejo v nehierarhičnih in horizontalnih omrežjih, so bolj problemsko orientirani in priložnost samorealizacije iščejo v obliki refleksivne identitetne politike, hkrati pa zavračajo tradicionalne, na dolžnostih utemeljene, oblike vključenosti (Loader idr., 2014, citirano po Matjašič idr., 2021: 284).
2.3. Politično udejstvovanje
Kako pa se politično izkustvo povezuje z zaznavo ekološke krize? Eden od številnih odgovorov je, da gre za »civilizacijsko samoogrožanje, ki ga ne gre pripisovati Bogu, Bogovom ali naravi, temveč človekovim odločitvam, industrijskim zmagam, in še več, da gre za samoogrožanje, ki izhaja iz same pretenzije civilizacije po oblikovanju in nadziranju.«
(Beck, 2003: 61)
Zavest ekološke krize prinaša izkustvo krhkosti civilizacije, kar proizvede izkustvo skupne usode - to pa je že politično. Paradoksalno prav zaradi zavedanja lastne ogroženosti,
8 zavedanje skupnosti usode prebuja zavest, ki lahko odpravlja meje med človekom, živaljo in rastlino. Ravno nevarnost ustanavlja družbo – globalne nevarnosti pa ustanavljajo globalno družbo (Beck, 2003: 62). Posledica javnega zaznavanja tveganj so konflikti, depolitizirana področja se politizirajo – prej, pod vplivom močnih institucij moči, so mnoge odločitve zdaj zadeva javnega dvoma in debat. (prav tam: 132).
Globalizacija lahko povzroči občutje majhnosti in nepomembnosti posameznika v družbi.
Pojavlja se vprašanje, kaj lahko sam sploh naredim, da bo moje dejanje imelo vpliv. Medtem ko se kolektivna moč širi, se tudi populacija; vsak postaja vedno manjši del družbe (Berners- Lee, 2019: 5). Mladi se lahko počutijo družbeno odrinjene, marginalizirane in utišane, vendar to ni dovolj za začetek družbenega delovanja. Artikuliran kolektivni napor se pojavi, ko se mladi zavejo, da njihove stiske in frustracije zadevajo celotno družbo, tudi njeno prihodnost.
Nato želijo pokazati, da njihovi problemi zadevajo vsakega člana družbe in izobraževalne, politične institucije, medije – vsi bi morali skrbeti za družbeno reprodukcijo in prihodnost (Ule, 2008: 255).
V Zahodnih družbah je razočaranje nad odtujenosti mladih od politike prisotno že več desetletij. Kljub temu, da so raziskovalci mladih večkrat pokazali, da se toge strukture, procesi in ideologija političnih strank ne ujemajo z željami mladih po spontanosti, fleksibilnosti in usmerjenosti k rešitvam. Post demokratična politika, kjer korporativni interesi prevladajo nad okoljevarstvenim skrbem državljanov in položaji starejših politikov nad potrebami in vizijami mladih, je za mlade neprivlačna in pogosto niti vredna legitimiranja z udeležbo na glasovanjih. Namesto tega se mladi vključujejo v družbena in politična gibanja (Spannring, 2021: 117). Predstava in obtožbe o pasivnostih mladih so bile utišane med letoma 2018 in 2019, ko je mladostniško gibanje proti podnebnim spremembam zajelo ves svet in kmalu postalo največje in najbolj razširjeno okoljevarstveno gibanje v zgodovini (Han in Ahn, 2020: 2).
Mladi, bolj kot odrasli, vidijo podnebne spremembe kot ekstremno nevarne (Franzer in Meyer 2010, Marquart-Pyatt 2012, citirano po Spannring, 2021: 118; Poročilo Evropske komisije, 2021: 14, 25, 38). Problem medgeneracijske etike je dejstvo, da se podnebne spremembe dogajajo z zamikom. Ogljikov dioksid je dolgo obstojen toplogredni plin – njegovi negativni učinki so rezultat emisij v preteklosti, učinki trenutne proizvodnje CO2 pa se bodo materializirali šele v prihodnosti. Zaradi take vzročne povezave, ni resne motivacije oziroma zmožnosti odziva med politiki (omejenost načrtovanja svojega delovanja na obdobje volitev, mandata). Po drugi strani pa bodo posledice take ravnodušnosti padle na ramena prihodnjih
9 generacij (Gardiner, 2006, citirano po Spannring, 2021: 118). Kot pravi Ule (2008: 257):
»Zdajšnje generacije tako izrabljajo prihodnost mladih. S tega stališča lahko rečemo, da danes prihodnost ni le problem mladih ali starejših, temveč problem vseh generacij.«
Participacija mladih v politiki ni nič novega, saj so pogosto imeli pomembne vloge v domači in mednarodni politiki ter sprožali politične in družbenoekonomske spremembe, kot je demokratizacija. Mladi so bili pomemben del različnih družbenih gibanj – feminističnega, okoljevarstvenega, protivojnega, delavskega, za pravice migrantov itd. (Constanza-Chock, 2012 in Ouellett, 1996, citirano po Han in Ahn, 2020: 2). Novo pri njihovem aktivističnem delovanju pa je, da so zavzeli vlogo nosilcev sprememb, ki želijo ustaviti globalno podnebno krizo. Krizo predstavljajo kot kršenje temeljnih človekovih pravic, da poudarijo neaktivnost obstoječih ustanov, tudi političnih vodij in velikih podjetij fosilnih goriv (Han in Ahn, 2020:2).
3. Mladostniška gibanja proti podnebnim spremembam
3.1. Novi val okoljevarstvenih aktivistov
V zadnjem času je med znanstveniki priljubljen izraz za današnjo dobo postal »antropocen«, ki se nanaša na geološko dobo, v kateri so človeške aktivnosti začele znatno vplivati na delovanje zemeljskega sistema, kar se nadaljuje še danes. Človeška vrsta je vedno imela vpliv na okolje, od industrijske dobe naprej pa je ta postal močnejši in predvsem dominanten (Oldfield, 2013, citirano po Spannring, 2021: 113). Drugače povedano, antropocen je doba, v kateri smo ljudje postali (pre)veliki za naš planet (Berners-Lee, 2019: 213).
Antropocenske klimatske spremembe pa soočajo trenutne in prihodnje generacije s višanjem morbidnosti in smrtnosti zaradi višanja temperatur, onesnaževanja vode in zraka, nalezljivih bolezni, ekonomskimi izgubami, in uničenimi domovi zaradi ekstremnih vremenskih razmer (poplave, suše, požari, višanjem morske gladine) (Spannring, 2021:117). Podnebne spremembe, degradacija okolja in izguba biotske raznovrstnosti niso samo okoljske težave, ampak tudi razvojne, ekonomske, socialne in etične ter zahtevajo temeljite spremembe z upoštevanjem tehnoloških, ekonomskih in družbenih dejavnikov (IPBES, citirano po Spannring, 2021: 114). Če se je starejše generacije na klimatske spremembe le opozarjalo, kot
10 nekaj, kar se lahko zgodi v prihodnosti, jih mlajša generacija doživlja že v mladosti – ravno zato se zdi prepozno počakati, da mladi aktivisti »odrastejo« (Klein, 2021: 12).
Okoljska in podnebna kriza kot globalni fenomen postavlja življenje mladih ljudi in kultur pod pritisk. Globalni protesti so lahko kazalnik prebujanja nove politične in okoljske zavesti ter nastajanja globalne kulture mladih. Mladi protestirajo proti nedejavnosti starejših generacij in moči elit, ki imajo skupaj velik vpliv na njihovo prihodnost (Spannring, 2021: 114).
Gibanja so skupine ljudi, ki se začnejo zaradi dveh razlogov – skupnega cilja, namena ali pa determiniranosti, da so njihove ideje uslišane, tudi, če jih obstoječe strukture moči poskušajo zatreti ali pa ignorirati (Klein, 2021: 156).
Kljub naraščajočim znanstvenim dokazom o podnebnih spremembah in znanstveni skupnosti, ki teži k uvedbi radikalnih ukrepov, ki bi spremembe ustavila, se mednarodna skupnost ni držala zavezanosti k reduciranju emisij, dogovorjene s Pariškim sporazumom leta 2015 (Han in Ahn, 2020: 9). Od prve konference Združenih narodov o podnebnih spremembah leta 1979 so mednarodna prizadevanja za omejitev podnebnih sprememb imela le malo vpliva na politike posameznih držav. Zato so mladi v zadnjem času javno nastopili z zahtevami po hitrejših, pogumnejših in učinkovitejših odzivih na podnebne spremembe (Spannring, 2021:
114).
Berners-Lee (2019: 185-190) osnuje osem točk novega načina razmišljanja, ki ga 21. stoletje nujno potrebuje, če želimo doseči spremembe:
1. Perspektivo velike slike – problemi so globalni, zato mora biti razmišljanje globalno.
2. Globalno empatijo – zavedanje, da naše vsakdanje delovanje vpliva na ljudi na drugi strani planeta.
3. Razmišljanje za prihodnost – več desetletij vnaprej, zavedanje posledic današnjih ravnanj.
4. Ceniti majhno, preprosto, lokalno – ne potrošniško podpiranje velikih korporacij.
5. Samorefleksijo – kako se odzivamo, iskanje resnic.
6. Kritično razmišljanje – kritična obravnava informacij, komu zaupamo.
7. Kompleksno in komplicirano razmišljanje – tako razmišljanje se zahteva, saj delovanje sveta še zdaleč ni preprosto.
8. Skupna perspektivo – večplastne rešitve, sodelovanje med akademskimi in praktičnimi disciplinami, nivoji obstajanja.
11 Komunikacijski strokovnjaki pravijo, da mladi aktivisti spretno uporabljajo moralno avtoriteto kot otroci in veščine socialnih omrežij, da pri odraslih vzbudijo skrb – in pridobijo pozornost. Mladi (in strokovnjaki) na podnebne spremembe opozarjajo že desetletja, ampak so zdaj opaznejši, glasnejši in bolje organizirani. Ne gre več za konvencionalne, »drevesa objemajoče« aktiviste, saj podnebne spremembe razumejo kot kršenje globalne pravice. Prav tako pozornost ni usmerjena le na določeno izumirajočo živalsko vrsto, ampak na človeško ranljivost (Marris, 2019).
Pri govoru o delovanju in kulturi mladih, pa je pomembno poudariti, da se je njihovo delovanje razširilo izven lastnega generacijskega okvirja – vključuje tudi skupine odraslih, ki so se identificirali in privzeli poglede in delovanje mladih (Osgerby, 2021: 196). Kot pravi Ule (2008: 121): »Starost je namreč socialno konstruirana, institucionalizirana in nadzorovana zgodovinsko in kulturno specifično.« Interesi mladih in ostalih generacij si niso nasprotni ali pa tako zelo različni, da bi bili v konfliktu. Generacijski prepad je pogosto le priljubljen, a zamišljen stereotip (prav tam).
Skrb za podnebne spremembe v odrasli populaciji narašča od leta 2015, povezana pa je s pogostejšim pojavom naravnih nesreč (požarov, hurikanov,…) v zadnjih nekaj letih.
Zanimivo je tudi, da odrasli mlade aktiviste, ki sodelujejo pogajanjih Združenih narodov podpirajo predvsem zaradi njihove moralne integritete – ker za svojo prisotnost niso plačani (Thew, citirano po Marris, 2019). Prav tako ne predstavljajo ideje nekoga drugega, njihovo sporočijo je jasno in direktno; ker še nimajo lastne kariere, nimajo filtrov, ki jih mnogi odrasli aktivisti imajo (Nisbet, citirano po Marris, 2019). Ljudje so izgubili zaupanje v sposobnost velikih organizacij, zato se zdi, da nosilci sprememb postajajo mladi (Ule, 2007: 68).
3.2. Fridays for Future
Fridays for Future2 (v nadaljevanju FFF) je s strani mladih organizirano in vodeno globalno podnebno gibanje, ki se je začelo avgusta 2018, ko je 15-letna Greta Thunberg, sprva sama, pred švedskim parlamentom začela šolsko stavko proti podnebnim spremembam. Kmalu so se ji pridružili ostali mladi somišljeniki po vsem svetu in gibanje je postalo globalno (Fridays For Future, 2021).
2 Slovenski prevod »Petki za prihodnost«
12 Thunberg ni prva mlada okoljevarstvena aktivistka – 12-letna Kanadčanka Severn Cullis- Suzuki je že leta 1992 imela govor na Konferenci Združenih narodov o okolju in razvoju, v katerem je opozorila na pomembnost odločitev, ki se tičejo okolja. A je imela Greta veliko večji vpliv – uporaba družbenih medijev, kot so Instagram, Twitter, Facebook, Youtube in ključniki #FridaysForFuture, #Climatestrike ipd. so omogočili hitro širjenje informacij ter vsebin o podnebnih spremembah, gibanju, protestih ipd. Thunberg je dobila medijsko pozornost in bila kmalu povabljena kot govorka na razne pomembne dogodke: v novembru 2018 je imela TED govor, v decembru pa je že govorila na konferenci Združenih narodov o klimatskih spremembah. Medtem so njena dejanja sprožila mobilizacijo mladih po vsem svetu – decembra je okoli 20 000 mladih po 270 evropskih državah organiziralo šolske proteste (BBC 2020, citirano po Han in Ahn, 2020: 6).
Gibanje se je hitro širilo - 15. 3. 2019 se je v 134 državah po vsem svetu, več kot 2,2 milijona mladih in ostalih pobudnikov udeležilo stavke za podnebje. Do danes so proteste organizirali v 213 državah (Fridays for Future, 2021). Čeprav so mnogi odrasli dvomili, da so mladi dejansko zainteresirani za podnebne spremembe (ampak bolj za spuščanje šole), so kasnejše študije po različnih delih Nemčije pokazale, da so mladi politična generacija, ki miroljubno, ampak glasno zahteva sprememba in so zelo dobri v organiziranju skupnega delovanja (Koos 2019, citirano po Spannring, 2021: 16).
Cilj gibanja FFF je izvajati moralni pritisk na politike pri odločanju o podnebnih spremembah, naj se začnejo zanašati na znanstvene dokaze in s konkretnimi dejanji omejujejo globalno segrevanje. Na spletni strani gibanja je jasno zapisano, da so neodvisno od komercialnih interesov, političnih partij in predvsem, da ne poznajo meja (Fridays for Future, 2021). Kljub temu, da so člani gibanja razpršeni po celem svetu, zahtevajo enake drastične ukrepe; takojšnje zmanjšanje emisij toplogrednih plinov in ukinitev fosilnih goriv (Han in Ahn, 2020: 2).
V mnogih govorih je Thunberg podala jasna in direktna sporočila. Septembra 2019 je na konferenci ZN vse udeležence - svetovne vodje - okrivila, da so ji s svojimi praznimi obljubami ukradli sanje in otroštvo ter da je zaradi njih celoten ekosistem, vključno s človeško vrsto, na robu izumrtja (Thunberg, 2019, citirano po Han in Ahn, 2020: 10). Greta in ostali aktivisti so krivdo in odgovornost za nastalo situacijo naložili prejšnjim generacijam, državam in njihovim vodjem (Han in Ahn, 2020: 10).
13 Podobno kot poudarja Berners-Lee (2019: 185-190), se tudi Thunberg (2019, citirano po Han in Ahn, 2020: 13) zaveda, da krize ni mogoče rešiti, brez da se jo obravnava kot krizo in upošteva širšo sliko. Pandemija koronavirusa je pokazala, kako se države dejansko odzovejo na krizo. Ko so mladostniška gibanja pozvala, da se začne podnebne spremembe obravnavati kot krizo, vlade niso odgovorile s potrebno nujnostjo. Med pandemijo je postalo jasno, če se kriza obravnava kot kriza, se stvari se lahko čez noč dramatično spremenijo. Pričakovanja in zmožnost razlikovati med praznimi besedami in konkretnimi dejanji so se povišala in pritisk na politične vodje bo le še večji. Prav tako se odgovornost ne more prenesti zgolj na posameznika, ampak mora vključevati vse in vsakega. Mladi aktivisti zagovarjajo, da gredo človekove pravice z roko v roki s podnebno krizo (Han in Ahn, 2020: 13; Klein, citirano po Barkham, 2021).
3.3. Uspešnost podnebnega gibanja
Posamezniki imajo največji vpliv v sklopu družbenih gibanj – sam posameznik, kot potrošnik, pa sveta ne more spremeniti. Četudi posameznik sprejme vse prilagoditve, da zmanjša svoj ogljični odtis, je to le kaplja v morje, saj se obstoječi ekonomski sistem konstantno širi (Klein v Chan, 2020). Kljub temu, da neposrednega vzročnega vpliva podnebnih protestov na spremembo državnih in medvladnih politik ni mogoče izmeriti, je mednarodna mobilizacija mladih vzbudila skrb, občutek nujnosti po ukrepanju in omogočila alternativni diskurz. Mladi so zasedli vodilne položaje v gibanjih in se zavezali k državljanskemu in družbenemu delovanju (Han in Ahn, 2020: 2).
Globalno gibanje proti podnebnim spremembam ni mobiliziralo le mladih, ampak so tudi ostale generacije začele slediti dogajanju, ki so ga sprožile šolske stavke, ulični protesti in virtualni aktivizem. Doseg socialnih omrežij je bil očiten: med 20. in 26.9.2019 je bila Thunberg kot predstavnica gibanja na spletu omenjena 7.5-milijonkrat, v novicah po svetu pa 93.800-krat (Munawar, 2019, citirano po Han in Ahn, 2020: 14). Mediji, socialna omrežja in protesti so prisilili odrasle, da so začeli poslušati, kaj jim želijo sporočiti mladi (Marris, 2019).
Sekretar Združenih narodov, Antonio Guterres (prav tam), je javno podprl šolske stavke:
»Moja generacija se ni pravilno in pravočasno odzvala na izzive podnebnih sprememb. To globoko občutijo mladi in ni čudno, da jih prežema jeza.« Poleg dosega vseh generacij pa so se podnebnemu gibanju pridružile še ostale družbene skupine – delavci, učitelji, obstoječe okoljevarstvene skupine (Han in Ahn, 2020: 14).
14 Poleg stavk so mladi aktivisti začeli kampanje za pritisk na oblikovalce politik še po bolj formalni poti. Kot udeleženci na konferenci ZN mladih o podnebju so Thunbergova in še 15 drugih mladih aktivistov, starih med 8 in 17 let, vložili uradno pritožbo v skladu s Konvencija Združenih narodov o otrokovih pravicah. Trdili so, da neučinkovitost držav pri naslavljanju težav podnebne krize krši konvencijo, saj je v njej zapisano, da ima vsak otrok pravico živeti, vlada pa mora, kolikor je mogoče, zagotoviti preživetje in razvoj otroka. Pritožbo bo obravnaval komite strokovnjakov za človekove pravice, kar lahko traja nekaj let. (Milman, 2019, citirano po Han in Ahn, 2020: 7; Klein, 2021: 18-19). V Evropi pa so mladi aktivisti izkoristili Evropsko državljansko pobudo (ECI) za pritisk na Evropski parlament. ECI omogoča Evropejcem, da pozove Evropsko komisijo k sprejemanju konkretnih zahtev ali predlaga pravni akt. Gibanju FFF je uspelo zbrati milijon podpisov, kar je dovolj za pritisk na Evropski parlament, da prednostno obravnava podnebno krizo in uvede potrebne ukrepe (Han in Ahn, 2020: 7).
Mogoče še celo najpomembnejši uspeh mladostniškega gibanja je dokaz pomembnosti mladih kot nosilcev sprememb in zavrnitev stereotipa, da so mladi le žrtve podnebnih sprememb, ki nimajo interesa za težave, ki na njih vplivajo. Novo gibanje je pokazalo, da mladi spremljajo znanstvene informacije vezane na podnebne spremembe, jih komunicirajo naprej in uporabijo kot orodje za organizacijo protestov. Že sama velikost in razširjenost gibanja je svetovne vodje opozorila na nujnost upoštevanja mladih (Han in Ahn, 2020: 15).
Kljub temu ima mladostniško delovanje določene omejitve – ena od teh je zmožnost vpliva in spreminjanja velikih sistemov razporejanja moči in virov, katerim ni v interesu sprejemati okoljevarstvene omejitve. Tudi sam prostor delovanja je omejen s strani mednarodnih organizacij in posameznih držav (Han in Ahn, 2020: 16). Clark (2020, citirano po Han in Ahn, 2020: 16) pravi še, da je mladim aktivistom sicer uspelo pozvati k spremembam, ampak niso predlagali konkretnih rešitev – za te se zanašajo na starejše generacije. Žal pa tudi vodje držav z največjim izpustom emisij, Trump, Putin, Bolsonaro, gibanja niso vzeli resno, ampak so ga preprosto ignorirali ali pa celo zasmehovali.
Podnebnim spremembam se ni mogoče izmakniti, prav tako pa jih ne moremo popolnoma zaustaviti. Posledice preteklosti je nemogoče je odpraviti, vendar je od sedanjosti odvisna naša prihodnost – predvsem v kolikšni meri in kako hitro se bodo podnebne spremembe nadaljevale (Klein, 2021: 120). Klein (prav tam) poudari, da je pristopov in rešitev več, ampak prav noben ni posamično zadosten. Za kompleksen problem je potrebna mešanica idej in orodij – pravi pa, da se vse začne z ljudmi in njihovimi vrednotami.
15
3. Dogajanje na nacionalni ravni
3.1. Politična aktivnost mladih v Sloveniji
V preteklih desetletjih je bilo v veljavi tradicionalno ločevanje na konvencionalno in nekonvencionalno politično participacijo (Barnes idr, 1979, citirano po Deželan idr., 2021), kar pa za udejstvovanje mladih danes ni več primerno, saj gre za »razširjene repertoarje politične akcije, ki segajo od konvencionalnih oblik politične participacije v institucionalni politiki do različnih oblik individualne in kolektivne družbene angažiranosti v pogojih fizičnih in virtualnih prostorov« (Dalton, 2009, Norris, 2001, Loader idr., 2014, Marsch idr., 2007, citirano po Deželan idr., 2021: 215). Konvencionalna politična participacija zajema dejavnosti neposredno vezane s formalnimi političnimi institucijami in procesi, nekonvencionalna pa oblike dejavnosti, ki so manj institucionalizirane, »oziroma so preko meja institucionalne oblike« (Deželan idr, 2021: 217). Za slednje se pojavlja izraz protestna politika, ki se povezuje s različnimi »offline« in »online« političnimi akcijami dejavnih državljanov (Dalton, 2009, citirano po Deželan idr., 2021: 2017).
Peticija je konvencionalna oblika politične participacije, ki je razširjena med današnjo mladino; 43,6% mladih je že podpisalo peticijo v živo ali preko spleta. Mladim pa je blizu tudi protestna politika, saj bi se, ali se je že, več kot polovica udeležila nenasilnih demonstracij ali protestov. (Deželan idr., 2021: 230). Ule (2007: 68) sicer pravi, da so se v zadnjih treh desetletjih ljudje odvrnili od kolektivnih dejavnosti, v ospredje je stopila individualna politika vodenja življenja. Dodaja, da se mladi vendarle »zanimajo za teme, kot so: socialna pravičnost, okoljske teme, problemi marginalnih skupin, so tudi strpnejši«.
Pripravljenost za sodelovanje v aktivnostih protestnih gibanja v živo ali preko spleta pa je izrazilo 48% mladih (Deželan idr., 2021: 230). Na prvem podnebnem protestu v Sloveniji, 15.3.2019, je protestiralo 12.000 mladih (Kralj, 2019). Na zadnjem referendumu 11.7.2021, referendumu za pitno vodo, so se uresničila napovedovanja prebujanja mladih (18-30 let), saj se je glasovanja udeležilo 46,66% volilnih upravičencev v tej starostni skupini (Državna volilna komisija, 2021). Pričakovanja o udeležitvi mladih so se oblikovala predvsem na podlagi aktivizma na socialnih omrežjih in okoljevarstvene tematike.
Politično participacijo in zanimanje za politiko lahko pri posamezniku obravnavamo kot spektra, ki nista konstantna (Deželan idr., 2021: 216). »Politična participacija je postala podvržena posameznikovim identitetam in doživetem izkustvu, predvsem pa so se v sodobni
16 protestni politiki spremenili tako akterji kot tarče in repertoarji politične akcije.« (Marsh idr., 2007, Norris, 2001, citirano po Deželan idr, 2021: 217). Težnja po samorealizaciji je prisotna tudi v stališčih mladih do politike, ne samo zasebno in na delovnem mestu (Ule, 2007: 68).
Politično znanje vpliva na kakovost in količino participacije. Kdor ima več znanja o politiki, več sodeluje, ima doslednejše politične poglede, pregled nad informacijami in je manj verjetno, da se bo pri odločanju zanašal na preproste slogane (Smets in Van Ham, 2013, Macedo idr., 2005, Popkin idr., 2007, citirano po Deželan idr., 2021: 219). Več kot polovica mladih poroča, da se ne razume pretirano na politiko, kar negativno vpliva na politično participacijo. Manj kot četrtina pa je mladih, ki poročajo o razumevanju politike. Stopnja razumevanja se je med letoma 2010 in 2020 sicer povečala, a še vedno ostaja zelo nizka (Deželan idr., 2021: 219). Poleg znanja o politiki je pomemben dejavnik zanimanje za politiko. Po podatkih OECD (2019) je v Sloveniji interes za politiko izjemno nizek v primerjavi s ostalimi državami. Rezultati anket kažejo, »da le okoli tretjina mladih v Sloveniji demonstrira okoliščine, ki ustvarjajo dobre predpogoje za politično participacijo« (prav tam:
221).
V politični akciji mladih je danes težko ločevati med konceptoma politične participacije in družbene angažiranosti, saj prepletanje obeh omogoča mladim širše konceptualno polje družbenopolitičnega udejstvovanja. Pretekle raziskave so pokazale, da je napačno prehitro sklepanje, da so mladi nezainteresirani za politiko, saj je problem participacije kompleksnejši in zadeva predvsem participacijo v institucionalni obliki (Deželan idr., 2021: 215).
"Apolitični mladi? Kje pa! Ko govorimo o brezzobi politiki evropske 'levice' in 'desnice', je še sreča, da ne kažejo vneme po prevzemanju abotnosti svojih gospodarjev! V resnici so prav pogosto zelo politični, četudi na prvi pogled nevede in nehote. Zares ne razumem, kako je mogoče ne videti, da se predvsem mladi na ulicah evropskih mest že nekaj let vztrajno in dosledno upirajo politikam skorumpiranih držav in njihovih kapitalskih gospodarjev.«
(Muršič, 2011: 3)
»Angažiranost mladih namreč prihaja 'izven' običajnih mej političnega prostora in predstavlja pojav individualiziranih, neposrednih in nereprezentativnih slogov politike.« (Deželan, 215, citirano po Deželan idr., 2021: 215) Vendar različne raziskave kažejo, da mladi v primerjavi z drugimi starostnimi skupinami sicer zaostajajo po stopnji udeleženosti v institucionalni politiki, ampak se v vsaj enaki meri preko spleta udeležujejo tudi konvencionalnih političnih procesov (Deželan, 2015, Martin, 2012, citirano po Matjašič idr., 2021: 295). Preko 70%
17 anketiranih v raziskavi Mladina 2020 bi ali pa je že delilo sporočilo o aktualnem družbenem dogajanju preko svojih družbenih omrežij (Matjašič idr., 2021: 295).
Skladno z dogajanjem po svetu, so se tudi v Sloveniji mladi aktivirali in se začeli organizirati za nasprotovanje trenutnim okoljskim politikam. Mladim podnebnim aktivistom se pogosto očita, da so zgolj protestniki, ki nečemu nasprotujejo, vendar ob svojem aktivističnemu delovanju hkrati ponujajo konkretne vsebinske konstruktivne rešitve (Košir, 2020b). Dve opaznejši mladinsko vodeni gibanji sta Mladi za podnebno pravičnost (MZPP) in Mladinska aktivistična organizacija (MAO). Slednja je uradno nastala poleti 2020, združujejo pa se pod sloganom »Mladim ni vseeno!«. So prostovoljno, samoorganizirano in demokratično gibanje mladih, ki ne izključuje možnosti, da bi se v prihodnje oblikovalo v politično stranko (Košir, 2020a). Za razliko od MAO, članov MZPP politika na institucionalni ravni ne zanima (Košir, 2020b).
3.2. Mladi za podnebno pravičnost
3.2.1. Organizacija in rdeča nit gibanja
V Sloveniji je gibanje Mladi za podnebno pravičnost nastalo v začetku leta 2019, razvilo se je iz dela študentskega gibanju, okoljskega oddelka Iskre3. K veliki širitvi gibanja je prispevala Greta in njen aktivizem, kar se sklada z naraščanjem različnih okoljskih gibanj mladih po Evropi in svetu (Petek, 2020).
V gibanju se ne želijo formalizirati, prav tako ne želijo biti hierarhično organizirani – organizacijska struktura se spreminja in je odvisna od števila aktivnih članov. Sestavlja jih krovna skupina, ki ima pregled nad delovanjem v veliki meri avtonomnim lokalnim skupinam. Delijo se tudi po vsebini, znotraj gibanja obravnavajo različne tehnične, naravoslovne, politične, ideološke teme in poskušajo oblikovati skupna stališča. Posebna skupina se ukvarja s področjem izobraževanjem ljudi izven gibanja – kako širiti ideje navzven, kar je tudi pomemben del njihovega delovanja. Nazadnje pa se oblikujejo še skupine
3 Študentska Iskra je progresivna mladinska organizacija, ki je osredotočena na odpravljanje sistemskih problemov, s katerimi se mladi soočajo v kapitalizmu. Njeni začetki segajo v čas po zasedbi Filozofske fakultete v Ljubljani novembra 2011. Sestavljajo jo Delovni odbori za feminizem, za visoko šolsko, za okoljevarstvo, za tehnologijo, Sekretariat za notranje izobraževanje, Sekretariat za odnose z javnostmi in Iskrica (odbor dijakov in dijakinj) (Študentska Iskra, 2021).
18 po posameznih projektih, ki se trenutno aktualni. Kot pravi Petek (2020) so tako
»organizacijsko precej fleksibilni, poskušamo imeti neko krovno koordinacijo, drugače pa ni hierarhične strukture, saj želimo argumentom dati največjo težo, vse ostalo pride za tem«.
Vse člane pa združuje rdeča nit gibanja, ki jo Petek (2020) definira kot dolgoročen cilj prehoda v trajnostno družbo na način, ki bo pravičen do vseh družbenih skupin. Prav tako je želja po družbi participacije, v kateri bi imel vsak dostop do informacij, ki mu bodo omogočale aktivno sodelovanje na državnem ali lokalnem nivoju. Del rdeče niti so vselej bili tudi vrednotni oziroma ideološki pomisleki, saj poskušajo omogočati prostor za debato, delitev idej – »to nas nekako drži skupaj« (prav tam). Konkretnejše zahteve je gibanje izrazilo na 2. podnebnem štrajku in so sledeče:
1. Vlada naj rešuje podnebne spremembe kot krizo globalnih razsežnosti.
2. Zahtevajo takojšnje ukrepe za ozelenitev proračuna ter pospešen prehod v pravično, brezogljično in krožno gospodarstvo.
3. Zahtevajo 40-odstotno znižanje izpustov toplogrednih plinov v prometu do leta 2040 glede na leto 2005, s prednostnim spodbujanjem javnega potniškega prometa, hoje in kolesarjenja.
4. Zahtevajo vsaj 1500 kakovostnih javnih najemnih stanovanj na leto, ki bodo cenovno dostopna, visoko energetsko učinkovita, čim bolj samozadostna ter z dostopom do kakovostnega javnega potniškega prevoza in kolesarskih stez.
5. Zahtevajo, da se delovni skupini Vlade za prestrukturiranje premogovnih regij podeli mandat za pripravo pravičnega in nadzorovanega načrta za zaprtje Termoelektrarne Šoštanj in Premogovnika Velenje ter oblikovanje načrta za prehod v zeleno in socialno prihodnost regije. Omenjena objekta naj se na pravičen, socialno sprejemljiv in postopen način zapre najkasneje do leta 2030.
6. Zahtevajo uvedbo štiridnevnega delovnega tedna ob istem plačilu, sprva poskusno, po letu 2025 pa obvezno, ter sočasno spodbujanje nematerialnega preživljanja prostega časa.
7. Zahtevajo državno zajamčena zelena delovna mesta na področju skrbstva za posameznika, za skupnost in za okolje.
19 8. Zahtevajo vključitev celostne, družboslovne, humanistične in naravoslovne obravnave okoljskih tematik v učne načrte na vseh ravneh izobraževanja ter v prihajajočo Belo knjigo o vzgoji in izobraževanju.
9. Zahtevajo ukrepe za prehod v sonaravno kmetijstvo ter pospešen prehod na večinoma rastlinsko, ekološko, čim bolj lokalno in polnovredno prehrano.
10. Zahtevajo ustavitev trenutnega in nadaljnjega slabljenja Zakona o ohranjanju narave ter njegovo dosledno in strokovno izvajanje, s ciljem preprečitve v človeški zgodovini še nevidenega upadanja populacij, izumiranja vrst in izgube biodiverzitete.
(MZPP, 2021)
3.2.2. Socialna omrežja in mednarodno sodelovanje
MZPP je aktivno na socialnih omrežjih, predvsem Facebooku in Instagramu. Tako dosežejo populacijo, ki ni neposredno aktivna v gibanju, ampak je naklonjena njihovim idejam in delovanju. »Dokler ohranjamo neko pravo vsebino in imajo ljudje občutek, da lahko preko nas sproščajo svoje želje oziroma tudi frustracije, samo da na nek pozitiven način, da nekaj doprinesejo, ne samo negativo, to omogoča te visoke številke na protestih.« (Petek, 2020) Na mednarodni ravni se povezujejo predvsem s FFF, vendar le do neke mere. Petek pravi, da imajo veliko dela z dogajanjem v Sloveniji, kar pa ne omogoča širšega angažiranja na mednarodni ravni. To niti nikoli ni bil fokus MZPP, šolski štrajki so bili sicer organizirani na datume mednarodnih protestov, ampak se je potrebno zavedati, da ima vsaka družba svoje specifične okoliščine, dejavnike in težave, do katerih ne gre pristopati na nek splošen način.
Druga tuja gibanja se sicer ukvarjajo z navzven podobnimi temami, vendar se je z različnimi deležniki, interesi, ljudmi in kulturami, potrebno ukvarjati individualno. Vsepovsod po Evropi želimo doseči znižanje izpusta toplogrednih plinov za 55%, ampak nikoli ne bomo uspeli priti vsi na isti način do tega cilja (Petek, 2020).
20
3.2.3. Ovire pri delovanju
Kot eno izmed glavnih ovir Petek izpostavi delovanje javnega sektorja, predvsem Ministrstva za okolje in prostor.
»Živimo v relativno majhni državi, v kateri se ljudje med sabo zelo dobro poznajo in vedo kako stvari potekajo ter so zelo nepripravljeni na spremembe. V takem okolju so velika ovira navade ljudi, predvsem tistih, ki zasedajo neke pozicije, politične in druge, javni funkcionarji, uradniki ipd., ki so nepripravljeni slišati, kaj šele razmišljati o nekih spremembah. Težko je do takih ljudi pristopat oziroma jih spodbuditi k lastnemu kritičnemu razmišljanju.« (Petek, 2020) Do trenutne vlade so kritični, saj na ohol način izvršuje okoljske politike in pospešuje že dalj časa trajajoče trende. Želijo si globljih sprememb kot zgolj zamenjavo trenutnega ministra in vlade (Ostan Ožbolt, citirano po Košir, 2020b).
Še ena velika ovira je ta, da se člane MZPP in pristaše strokovnjake sicer povabi, da predstavijo svoje predloge, argumente, ideje glede dolgoročne podnebne strategije Slovenije in v to vložijo veliko časa, truda, energije – potem pa njihovi vložki ostanejo neupoštevani.
Velika težava je spreminjanje mišljenja ljudi, »ampak to je na dolgi rok, je težka stvar sama po sebi« (Petek, 2020).
Gibanje MZPP je prostovoljsko, za svoje delo člani niso plačani, dobljen denar porabijo za stvari, ki jim omogočajo družbeni angažma (materiali, prevozi ipd.). Marsikomu bi bilo lažje, če bi se s takšnim delom lahko tudi preživljal, ampak za to Petek pravi, da je manj pomembna ovira, ker »naše delo še vseeno z veseljem opravljamo in ga bomo opravljali še naprej«
(Petek, 2020). Kot največjo oviro pa izpostavi:
»sistem, v katerem živimo, v tej družbi neprestanega povečevanja potrošništva, uporabe, izčrpavanja vsega možnega, od materialnih, naravnih dobrin do človeških sposobnosti, fizičnih zmožnosti. Ta sistem neskončne gospodarske rasti nas najbolj ovira pri našem delovanju, ga najmočneje kritiziramo, proti njemu se borimo, če želimo doseči trajnostno družbo. Potrebno se je začeti zavedati, da neskončno povečevanje uporabe materialov, surovin, izrabljanje narave, naših umov, zavesti ne vodi nikamor. Dokler bomo v obstoječem sistemu, s vsem liberalnih, neoliberalnim kapitalizmom in totalnim izkoriščanjem delovne sile, se bomo težko premaknili naprej na pravi način, v ogljično nevtralno družbo. Mi lahko v tem trenutku znižamo izpuste toplogrednim plinov na nič, pa bomo zaradi tega pustili milijarde ljudi na cedilo, brez vira preživetja.« (prav tam)
21 Podnebna kriza ni le povezana z okoljevarstvom, ampak je kriza sistema. Za hitro ukrepanje se je kratkoročno potrebno boriti za »radikalne reforme«, te pa na dolgi rok vzpostavljajo možnost za spremembo sistema (Ostan Ožbolt, citirano po Košir, 2020b).
3.2.4. Vpliv, dosežki in medgeneracijsko povezovanje
Kolikšen vpliv pa ima lahko gibanje, ki ni formalizirano, organizacijska struktura ni stalna, poganjajo pa ga po večini le mladi? »Že s samo pojavo gibanja v prostoru in velikostjo prvega in drugega protesta je bil ustvarjen prostor v javnem diskurzu. Javne institucije, ljudje, ki so predstavljali neke funkcije so se morali začeti odzivati s komentarji, stališči, morali so se opredeliti, kar je bil kar velik korak.« (Petek, 2020) Še en dosežek je velika mreža ostalih organizacij in ljudi iz različnih področji, ki so pripravljeni priskočiti na pomoč in prispevajo k širitvi znanja. Prav tako se je znotraj gibanja ustvaril prostor, ki omogoča članom, da delijo svoja razmišljanja, debatirajo, čeprav ni nujno, da se z vsakim pogovorom pride do nekih zaključkov, »ampak čim deliš svoja razmišljanja lahko pride do nekih sprememb. Prav ta raznolikost mnenj je to kar bogati družbo« (prav tam).
V gibanju je sicer velik pomen na mladih, imajo pa tudi starejše aktivne člane. Mladi imajo sicer veliko vneme, a malo življenjskih izkušenj. Idealističen pogled na svet je lahko nekaj novega, dobrega, ampak z vsako novo generacijo pride novo idealistično razmišljanje. Zato je pomembno, da se mladi izobražujejo, učijo tudi od drugih ljudi, ne na način, ki bi jih zamejil, ampak tako, da so sposobni lastnega kritičnega razmišljanja (Petek, 2020). Izpostavi pomembnost medgeneracijskega sodelovanja:
»Izjemno pomembno je, in bi bilo v današnjem svetu to zelo optimalno, da bi starejša generacija, ki trenutno vodi svet, ki ima vse niti v svojih rokah, aktivno sodelovala z mladimi na način, da bi jim dala neke realne vzvode moči, česar pa mi v Sloveniji ne čutimo. S kakršnimi koli predlogi mladi pridemo zraven izjemno pomembnih tem, kot je energetika ipd., nismo upoštevani, skoraj nikoli. Izjemno malo stvari se upošteva, ne glede na to kako močno pritiskamo na njih. Če ne bi prišlo do tega agresivnega razdvajanja med mladimi in starejšimi, bi bistveno lažje lahko oblikovali skupno maso ljudi, ki bi se politično udejstvovala. Tega v tem trenutku ni.« (Petek, 2020)
22
4. Zaključek
Globalizacija in z njo družba tveganja sta prispevali k občutju skupne ogroženosti obstoja človeške vrste. Strah pred tem, kaj se bo lahko zgodilo, če ne ukrepamo zdaj, je spodbudil val novih okoljevarstvenih gibanj, ki jih vodijo mladi aktivisti. Mladi se s procesi in učinki globalizacije srečujejo na vsakodnevni ravni, njihov svet ni več omejen na prostor in čas, ampak je hibriden, nanj vplivajo številni mednarodni družbeni, kulturni in politični dejavniki.
Vendar niso le pasivni prejemniki vseh informacij, temveč se aktivno udeležujejo v družbenih procesih ter s tem ustvarjajo svojo lastno identiteto.
Družbena omrežja in ostali digitalni mediji so del vsakdanjika mladih – omogočajo prostor zabave, družbenopolitičnega delovanja, komunikacije, ustvarjanja in deljenja različnih vsebin.
Tudi delovanje mladostniških gibanj močno zaznamujejo socialna omrežja in ostale nove tehnologije, saj omogočajo izredno hitro širjenje informacij, znanja, dejavnosti in zahteve aktivistov so vidne in deljene po svetu, ne glede na to iz katere države izhajajo. Čeprav virtualni svet ne vpliva neposredno na dejanske družbene spremembe, zagotavlja infrastrukturo, ki spremembe v realnem svetu omogoča.
Nova mladostniška gibanja so se oblikovala kot odziv na nesposobnost današnjih politikov, da prekinejo uničujoče klimatske trende, saj bodo dejanja današnjih starejših generacij z zamikom močno vplivala na prihodnost mladih. Občutja skupne usode in ogroženosti so spodbudila k politizaciji mladih, čeprav so lahko prisotna občutja nepomembnosti ter očitki, da jih politika ne zanima. Mladi so bili vedno ključen del različnih družbenih gibanj – zdaj pa so zasedli mesto nosilcev sprememb in niso več »le« udeleženci protestov. V svojem okoljevarstvenem delovanju se od starejših gibanj razlikujejo še v tem, da podnebne spremembe prikazujejo kot kršenje človekovih pravic, njihova sporočila so jasna, direktna in niso pod vplivom skritih, večjih interesov. Prav tako še nikoli niso bili tako globalno povezani, kot so sedaj.
Lahko bi rekli, da Greta predstavlja začetek tega novega vala mladostniških podnebnih gibanj.
Hkrati začetek gibanja Fridays for Future ponazarja moč socialnih omrežij pri hitrem širjenju informacij ter globalno povezanost mladih. Člani gibanja vsepovsod po svetu, poleg okoljevarstvenih zahtev po spremembah, želijo, da se začnejo upoštevati znanstveni dokazi in mnenja strokovnjakov ter da se podnebno krizo dejansko začne obravnavati kot krizo – kako se v času krize lahko zgodijo hitre spremembe ponazarja čas epidemije. Neposrednega vpliva družbenega delovanja mladih na oblikovanje politik je sicer nemogoče izmeriti, vendar je
23 mednarodna mobilizacija mladih razširila občutke nujnosti, iztekanja časa in omogočila prostor drugačne komunikacije, ki zavrača pasivnost in sprijaznjenost z usodo.
Dogajanje v Sloveniji je podobno dogajanju po svetu – mladi so se aktivirali. Znanje in zanimanje za politiko sicer narašča, a je še vedno zelo nizko, predvsem za institucionalizirano obliko politike. Nekonvencionalne metode političnega delovanja oziroma protestna politika presega meje tradicionalno zastavljenega političnega prostora. Mladi se sicer udeležujejo protestov, podpisujejo peticije, volitve pa jim niso blizu. Kljub temu nedavno politično dogajanje v Sloveniji potrjuje ugotovitve, da se mladi začnejo politično udejstvovati, ko gre za okoljevarstvene teme – to je dokazala rekordna udeležba mladih na referendumu za pitno vodo.
Slovensko mladostniško gibanje, Mladi za podnebno pravičnost, je veliko razširitev doživelo po medijskem poročanju o Greti ter njenih petkovih protestih. Glede na to, da raziskave kažejo, da se mladi nagibajo k fleksibilnim rešitvam in nehierarhičnim skupnostim, ne preseneča, da je gibanje organizirano precej fluidno – v gibanju sicer deluje manjša krovna skupina, ki spremlja in usklajuje aktivnost članov po državi, vendar želijo vedno dati prednost argumentom. Združuje jih rdeča nit, ki ima glavni, a dolgoročni cilj spremembo celotnega sistema, pravičen prehod v trajnejšo družbo. Potrošniška družba, togost današnjih političnih struktur in podrejenost kapitalskih interesom je tudi glavna ovira s katero se v gibanju soočajo. Kljub temu, da se mednarodno povezujejo predvsem preko mednarodnih protestov, se je potrebno zavedati, da ima vsaka lokalna skupnost svoje specifične značilnosti in do okoljevarstvenih ciljev ne bomo prišli po enaki poti. MZPP sicer ne zanima politično delovanje na institucionalni ravni, vendar to ne pomeni, da ne predlagajo vsebinskih in sistemskih rešitev, podprtih s strokovnimi argumenti, žal pa se jih le navidezno upošteva.
Čeprav nov val mladostniških gibanj prinaša novo energijo in vnemo pri zaustavitvi klimatskih sprememb, mladi sami nimajo moči, da dosežejo velike spremembe, po katerih stremijo – medgeneracijsko sodelovanje je nujen predpogoj za spremembo družbe. Prav tako menim, da mladostniška naivnost ni nujno le slaba stvar, saj omogoča alternativne poglede in rešitve, čeprav niso vse realno takoj izvedljive. Sporočila o uničujočih učinkih na okolje so sicer pesimistična, ampak bi si upala reči, da mlade prav optimizem po »lepšem« svetu, ki ga starejšim generacijam primanjkuje, žene naprej v njihovem aktivističnem delovanju. V globalnem okolju so mladi zaradi svojega družbenega položaja sicer ranljivejši, a njihovo družbenopolitično delovanje jasno nakazuje, da se ne pustijo zlahka raniti.
24
5. Viri in literatura
Barkham, Patrick. 2021. Naomi Klein: »We shouldn't be surprised that kids are radicalised«.
Dostopno na: https://www.theguardian.com/books/2021/mar/09/naomi-klein-we-shouldnt-be- surprised-that-kids-are-radicalised-how-to-change-everything, 7.8.2021.
Beck, Ulrich. 2003. Kaj je globalizacija? : zmote globalizma - odgovori na globalizacijo.
Ljubljana: Krtina.
Berners-Lee, Mike. 2019. There Is No Planet B: A Handbook for the Make or Break Years Updated Edition. Cambridge: Cambridge University Press.
Bourn, Douglas. 2008. Young people, identity and living in a global society. Policy &
Practice: A Development Education Review, 4 (7), 48-61.
Chan, Emily. 2020. »Things Are Finally Changing«: Naomi Klein On Being At The Forefront Of The Climate Movement. Dostopno na: https://www.vogue.co.uk/arts-and- lifestyle/article/naomi-klein-on-the-climate-movement, 7.8.2021.
Deželan, Tomaž, Sardoč, Mitja, Nacevski, Katja. 2021. Politična Participacija in družbena angažiranost. V: Mladina 2020: Položaj mladih v Sloveniji, Miran Lavrič in Tomaž Deželan, ur. Maribor: Univerza v Mariboru, Univerzitetna založba; Ljubljana: Založba Univerze v Ljubljani, str. 215-241.
Državna volilna komisija, https://www.dvk-rs.si/index.php/si/aktualno/statisticni-podatki-o- udelezbi-na-referendumu-o-zv-1g-po-spolu-in-starostnih-skupinah-obvestilo-za-medije, 1.9.2021
Fridays for Future, https://fridaysforfuture.org/, 4.8.2021
Han, Heejin, Ahn, Sang Wuk. 2020. Youth mobilization to stop global climate change:
Narratives and impact. Sustainability, 12(10): 1-23.
Intervju s članom gibanja Mladi za podnebno pravičnost – Aljošo Petkom, 30.11.2020
Kirkpatrick, Donald. 2010. The Facebook effect: the inside story of the company that is connecting the world. New York: Simon&Schuster.
Klein, Naomi. 2021. How to Change Everything: A Young Human’s Guide to Protecting the Planet and Each Other. New York, London, Toronto, Sydney, New Delhi: Atheneum Books for Young Readers.
Knapp, Gerald, Krall, Hannes. 2021. Youth Cultures, Lifeworlds and Globalisation-An Introduction. V: Youth Cultures in a Globalized World: Developments, Analyses and Perspectives, Gerald Knapp in Hannes Krall, ur. Cham: Springer, str. 1-10.
25 Košir, Izak. 2020a. Kdo so MAO?: Mladinska aktivistična organizacija (MAO) je dokaz, da mladim v Sloveniji ni vseeno. Dostopno na: https://www.mladina.si/201162/kdo-so-mao/.
Košir, Izak. 2020b. Čas je za radikalne: Boj Mladih za podnebno pravičnost ima vse več političnega naboja. Dostopno na: https://www.mladina.si/201669/cas-je-za-radikalne/.
Kralj, Marjeta. 2019. Mladi so se razjezili: Ni planeta B!. Dostopno na:
https://www.dnevnik.si/1042878803/slovenija/mladi-so-sporocili-ni-planeta-b
Marris, Emma. 2019. Why young climate activists have captured the world's attention.
Dostopno na: https://www.nature.com/articles/d41586-019-02696-0, 4.8.2021.
Matjašič, Miha, Radovan, Marko, Deželan, Tomaž. 2021. Uporaba informacijsko- komunikacijske tehnologije in spletnih orodij. V: Mladina 2020: Položaj mladih v Sloveniji, Miran Lavrič in Tomaž Deželan, ur. Maribor: Univerza v Mariboru, Univerzitetna založba;
Ljubljana: Založba Univerze v Ljubljani, str. 283-301.
Mesch, Gustavo, Talmud, Ilan. 2020. Wired youth: The social world of adolescence in the information age – Second Edition. London in New York: Routledge.
Muršič, Rajko. 2011.»Apolitični mladi? Kje pa!«. Večer, 67 (223): 3.
MZPP, https://mzpp.si/, 30.8.2021
Osgerby, Bill. 2021. Youth Culture and the Media: Global Perspectives – Second edition.
London in New York: Routledge.
Poročilo Evropske komisije,
https://ec.europa.eu/clima/sites/default/files/support/docs/report_2021_en.pdf, 6.8.2021.
Spannring, Reingard. 2021. Youth in the Anthropocene: Questions of International Justice and Learning in a More-Than-Human World. V: Youth Cultures in a Globalized World:
Developments, Analyses and Perspectives, Gerald Knapp in Hannes Krall, ur. Cham:
Springer, str. 113-133.
Študentska Iskra, https://studentska-iskra.org/o-iskri/, 2.9.2021
Ule, Mirjana. 2007. Mladi in družbene spremembe. Revija IB, 41(2): 62-69.
Ule, Mirjana. 2008. Za vedno mladi?: socialna psihologija odraščanja. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede.
Vidmar Horvat, Ksenija. 2006. Globalna kultura. Ljubljana: Študentska založba.
