Prihodnost turizma v Alpah v luči prilagajanja podnebnim spremembam: nekatere ugotovitve iz projekta ClimAlpTour

PRIHODNOST TURIZMA V ALPAH V LUČI PRILAGAJANJA PODNEBNIM SPREMEMBAM: NEKATERE UGOTOVITVE IZ PROJEKTA CLIMALPTOUR

AVTORJA dr. Mimi­Urbanc

Znans­tve­no­ra­zi­sko­val­ni­cen­ter­Slo­ven­ske­aka­de­mi­je­zna­no­sti­in­umet­no­sti,­Geo­graf­ski­inšti­tut­Anto­na­Melika, Gos­po­ska­uli­ca 13,­SI –­1000 Ljub­lja­na;­mimi@zrc-sazu.si

dr. Pri­mož­Pipan

Znans­tve­no­ra­zi­sko­val­ni­cen­ter­Slo­ven­ske­aka­de­mi­je­zna­no­sti­in­umet­no­sti,­Geo­graf­ski­inšti­tut­Anto­na­Melika, Gos­po­ska­uli­ca 13,­SI –­1000 Ljub­lja­na;­pri­moz.pi­pan@zrc-sazu.si

UDK:­911.3:338.48:551.583(234.3) COBISS:­1.02

IZVLEČEK

Pri­hod­nost­turiz­ma­v Al­pah­v lu­či­pri­la­ga­ja­nja­pod­neb­nim­spre­mem­bam:­neka­te­re­ugo­to­vi­tve­iz­projekta Clim­Alp­Tour

Čla­nek­pred­stav­lja­vpli­ve­pod­neb­nih­spre­memb­na­raz­voj­turiz­ma­v Al­pah.­Na­pod­la­gi­aktiv­no­sti­na­test­nih­območ­- jih­so­bile­obli­ko­va­ne­splo­šne­pri­la­go­di­tve­ne­stra­te­gi­je­gle­de­na­sezon­ski­zna­čaj­turi­stič­ne­ga­sre­diš­ča:­polet­ni,­zim­ski ali­celo­let­ni.­Izde­la­na­so­bila­tudi­pri­po­ro­či­la­za­obli­ko­va­nje­poli­tik­traj­nost­ne­ga­raz­vo­ja­turiz­ma­v Al­pah.­Rezul­- ta­te­pro­jek­ta­iz­pro­gra­ma­Evrop­ske­ga­teri­to­rial­ne­ga­sode­lo­va­nja,­območ­je­Alp,­bi­lah­ko­str­ni­li­v spoz­na­nju,­da mora­biti­pri­la­ga­ja­nje,­upo­šte­va­je­raz­no­li­kost­Alp,­usmer­je­no­k zmanj­še­va­nju­odvi­sno­sti­od­sne­ga­in­k ob­li­ko­- va­nju­celo­let­ne­turi­stič­ne­ponud­be,­ob­upo­šte­va­nju­traj­nost­nih­vidi­kov­raz­vo­ja­in­vklju­če­va­nju­lokal­ne­ga­pre­bi­vals­tva.

KLJUČNE­BESEDE

geo­gra­fi­ja­turiz­ma,­pod­neb­je,­pod­neb­ne­spre­mem­be,­zim­ski­turi­zem,­raz­voj­na­stra­te­gi­ja,­Alpe ABSTRACT

The­future­of­tourism­in­the­Alps­in­the­light­of­adaptation­to­climate­changes:­Some­findings­from the­ClimAlpTour­project

This­article­examines­the­impact­of­climate­changes­on­the­development­of­tourism­in­the­Alps.­Based­on­activ- ities­in­test­areas,­general­adaptation­strategies­were­designed­with­regard­to­the­seasonal­character­of­tourism centers:­summer,­winter,­or­year-round.­Recommendations­were­also­drafted­for­shaping­policies­for­the­sustainable development­of­tourism­in­the­Alps.­The­results­of­the­project­from­the­program­European­Territorial­Cooperation, Alpine­Space,­can­be­condensed­into­the­finding­that­adaptation­that­takes­into­account­the­diversity­of­the­Alps must­be­oriented­toward­reducing­dependence­on­snow­and­toward­shaping­a year-round­range­of­tourism­ser- vices,­while­taking­into­account­sustainable­aspects­of­development­and­inclusion­of­the­local­population.

KEY­WORDS

tourism­geography,­climate,­climate­changes,­winter­tourism,­development­strategy,­Alps Ured­niš­tvo­je­pris­pe­vek­pre­je­lo­26. apri­la 2012.

RAZGLEDI

1 Uvod

V Al pah ima turi zem pomemb no gos po dar sko in druž be no vlo go. Po podat kih Sve tov ne turi stič - ne orga ni za ci je Alpe vsa ko leto obiš če več kot 100 mi li jo nov lju di ozi ro ma prib liž no 12 % od vseh sve tov nih turi stov. Z vi di ka evrop ske ga turiz ma so Alpe za Sre do zem ljem dru ga naj bolj obi ska na turi stič na desti - na ci ja (OECD 2007). Turi stič na iden ti te ta Alp veči no ma teme lji na sne gu in zim skih špor tih. Podat ki Evrop ske agen ci je za oko lje (EEA 2009) kaže jo, da zim ski turi zem pris pe va pomem ben delež h gos - po dars tvu alp skih držav. Turi zem ustva ri sko raj 50 mi li jard evrov let ne ga pro me ta in zago tav lja od 10 do 12 % delov nih mest na tem območ ju (OECD 2007). Alp ski turi zem je lah ko zelo pomem ben tudi za Slo ve ni jo, saj alp ske pokra ji ne sestav lja jo več kot dve peti ni drža ve (Per ko 1998).

Tu ri zem v Al pah se je po začet nem raz voj nem obdob ju, ko je bil usmer jen pred vsem v raz voj planins - tva, gor niš tva, kli mat skih in topliš kih zdra vi liš kih kra jev ter rekrea cij skih turi stič nih kra jev, v zad njih deset let jih osre do to čil pred vsem v raz voj zim skoš port nih turi stič nih kra jev (Jer šič 1992). Če so bili načr ti za raz voj zim ske ga turiz ma s šir je njem smu čišč v Al pah še pred nekaj deset let ji veli ko po tez ni (De be - lak, Zor in Jer šič 1970), je zdaj dru ga če (Go sar 1993). Zara di odlo čil ne ga pome na sne ga in od sne ga odvi sne ponud be, pod neb ne spre mem be pred stav lja jo resno grož njo tako obsto je če mu turiz mu v Al pah kot nje - go ve mu pri hod nje mu raz vo ju, teme lje čem na nada lje va nju dose da nje ga zim ske ga raz voj ne ga vzor ca (Stei ger in Mayer 2008, 292; Tra woe ger 2010; Wolf seg ger 2005; Wolf seg ger, Gössling in Scott 2008).

Pod neb ne spre mem be kot glo bal ni izziv Alpam niso pri za ne sle. Neka te re splo šne moda li te te, ki kažejo ran lji vost Alp, so opre de lje ne v pris pev kih na temo ledi ni kov v Al pah (na pri mer Gabro vec s so de lav - ci 2013). Prav tako pod neb ne spre mem be niso pri za ne sle turiz mu. Povi ša ne tem pe ra tu re, neza nes lji vost snež nih pada vin in več ja pogo stost skraj nih vre men skih raz mer so že ter ja li neka te re pri la go di tve ne ukrepe, spod bu di li pa so tudi raz pra ve na raz lič nih rav neh o pri la go di tve nih stra te gijah in smi sel nosti vla ganj v nižje leže ča smu čar ska sre diš ča (Abegg in osta li 2007; Stei ger in Mayer 2008, 292; Vrtač nik Gar bas 2008). Zimskoš - port ni turi zem v Al pah mora svo jo ponud bo pri la go di ti polet ni sezo ni in pred se zo ni (Po gač nik 2008, 113).

Če se bo glo bal no segre va nje nada lje va lo, umet no zasne že va nje in dru gi teh nič ni ukre pi, ki so bili doslej uspe šni, za zago tav lja nje zadost ne koli či ne sne ga ne bodo več zado sto va li. Zato se bo tre ba preu sme ri ti na turi stič ne dejav no sti, ki niso odvi sne od sne ga. To velja še zla sti za niž je leže ča turi stič na sre diš ča.

Tu ri stič ni raz voj v Al pah mora zato upo šte va ti alter na tiv ne raz voj ne zami sli (Jer šič 1999) in v ino - va tiv ni sona rav no sti odkri ti ter osmi sli ti mno ge še neod kri te turi stič ne pro duk te (Go sar 1999). Ena ko velja za raz voj turiz ma zunaj Alp; nuj ni so ino va tiv na ponud ba, upo šte va nje traj nost nih načel raz vo - ja (To po le 2009) in čim več ja vklju če nost lokal ne ga pre bi vals tva (Ti ran s so de lav ci 2008).

2 Pri la ga ja nje turiz ma v Al pah pod neb nim raz me ram

V uvo du pred stav lje na spoz na nja so nekaj usta nov z ob moč ja Alp spod bu di la k ob li ko va nju pro - jekt ne ga pred lo ga Clim Alp Tour s pol nim naslo vom Cli­ma­te­Chan­ge­and­its­Impact­on­Tou­rism­in­the Alpi­ne­Spa­ce(Pod neb ne spre mem be in nji hov vpliv na turi zem v Al pah; Med mrež je 1). Nje gov glav - ni cilj je bil na pod la gi obsto je če ga zna nja, novih razi skav in pilot nih aktiv no sti izbolj ša ti zmož nost alp skih obmo čij za ustrez no odzi va nje na izzi ve pod neb nih spre memb. Za dose go tega cilja je bilo tre ba iden - ti fi ci ra ti poten cia le alp skih turi stič nih sre dišč, pre se či tra di cio nal ni pogled, ki se osre do to ča zgolj na zim ske špor te, ter jih spre me ni ti v pri vlač ne celo let ne turi stič ne desti na ci je.

Že nekaj časa je jasno, da se bo na pod neb ne spre mem be tre ba pri la go di ti v vseh sfe rah člo ve ko - ve ga živ lje nja in delo va nja. Turi zem ni izje ma (IPCC 2007; Cli ma te … 2008). Poti nje go ve ga pri la ga ja nja pod neb nim raz me ram so raz lič ne. Za nji ho vo učin ko vi tost je nuj na vklju či tev raz lič nih akter jev, to je pre bi val cev turi stič nih obmo čij in turi stič nih délež ni kov, pri čemer je tre ba vklju če va ti pred vsem nosil - ce odlo či tev. Prav tako je tre ba delo va ti tako na kra jev ni kot na regio nal ni ozi ro ma medre gio nal ni rav ni, pri čemer je tre ba izha ja ti iz zna čil no sti kon kret nih turi stič nih sre dišč.

Na nave de nem smo gra di li izho diš ča za delo v pro jek tu Clim Alp Tour. V več delav ni cah smo sku - paj s  tu ri stič ni mi délež ni ki in nosil ci odlo či tev obli ko va li pri la go di tve ne stra te gi je za kon kret no turi stič no sre diš če in ob tem izde la li nekaj pri po ro čil za obli ko va nje poli tik raz vo ja turiz ma in nje go - ve ga pri la ga ja nja pod neb nim spre mem bam. Z  zdru že va njem pri la go di tve nih stra te gij zno traj treh sezon sko opre de lje nih sku pin turi stič nih sre dišč, smo obli ko va li tri pri la go di tve ne stra te gi je, kate rih upo rab nost pre se ga test na območ ja pro jek ta Clim Alp Tour. Stra te gi jo za pre vla du jo ča zim ska turi stič - na sre diš ča je mogo če a pli ci ra ti na kate ro ko li zim sko turi stič no sre diš če v Al pah. Podob no smo rav na li pri pri po ro či lih za obli ko va nje poli tik in ugo to vi li, da pri njih ni raz lik, izha ja jo čih iz sezon ske ga zna - ča ja test nih obmo čij, zato smo izob li ko va li splo šna pri po ro či la.

3 Pre gled pilot nih obmo čij

V pro jekt Clim Alp Tour je bilo vklju če nih 22 pi lot nih obmo čij; v enaind vaj se tih je pote ka lo zbi ra - nje in obde la va podat kov. Med okto brom 2009 in mar cem 2010 zbra ni sekun dar ni (zbir ka obsto je čih sta ti stič nih in dru gih podat kov) in pri mar ni (z upo ra bo splet ne ga vpra šal ni ka je bila izve de na nova razi - ska va med délež ni ki in obi sko val ci) podat ki za druž be no gos po dar ske, okolj ske, pod neb ne in turi stič ne kazal ni ke so se nana ša li na refe renč no leto 2008. Izbi ra pilot nih obmo čij je bila pre puš če na posa mez - nim part ner jem. Ker meri la za izbor niso bila natanč ne je opre de lje na, so izbra na pilot na območ ja gle de na veli kost, nad mor sko viši no, pre vla du jo če dejav no sti in podob no izred no raz no li ka (Rut ter 2011).

Za nadalj nje delo smo kvan ti ta tiv no opre de li li pomen zim ske ga turiz ma v pri mer ja vi s tu riz mom v dru gih let nih časih. Pomen polet ne ga in zim ske ga turiz ma smo pri mer ja li tako, da smo šte vi lo polet - nih turi stič nih noči tev deli li s šte vi lom zim skih turi stič nih noči tev. Raz mer je, več je od 1,5, pome ni, da je polet na sezo na pomemb nej ša, raz mer je, manj še od 0,75, pa, da pre vla du je zim ski turi zem. Raz mer - je z  vred nost jo okrog  1 (od 0,75 do  1,5) pome ni, da sta polet ni in zim ski turi zem prib liž no ena ko pomemb na, kar je ozna če no kot »obe sezo ni«. Pra go vi so bili dolo če ni tako, da so omo go či li ena ko mer - no poraz de li tev pilot nih obmo čij. Kljub že v uvo du ome nje ni tesni nave za no sti turiz ma v Al pah na zim ske raz me re, je ana li za zbra nih podat kov poka za la, da so sneg in od nje ga odvi sne dejav no sti sicer pomem - ben, ven dar ne edi ni dejav nik. Mno ga turi stič na sre diš ča v Al pah so snež no ponud bo že uspe šno dopol ni la z od sne ga neod vi sno, pri neka te rih pa pomen polet ne ga turiz ma že pre se ga pomen zim ske ga turiz ma.

Poka za le so se zelo jasne raz li ke med pilot ni mi območ ji, saj se neka te ra (na pri mer Zgor nje Posoč je in Val gri senc he) moč no osre do to ča jo na polet ni turi zem, med tem ko na dru gih, na pri mer na viso ko leže - čih fran co skih (tak šna so Val d'Is ère, Mont genè vre in Les Gets) pre vla du je zim ski turi zem (Rut ter 2011).

Zago to vo bi nadalj na tipo lo gi ja ob upo šte va nju dru gač nih kri te ri jev, na pri mer ana li za na pod la gi turi - stič ne ga indek sa (glej Aubert s so de lav ci 2013) dala nov vpo gled v struk tu ro izbra nih obmo čij.

4 Splo šne pri la go di tve ne stra te gi je gle de na sezon sko struk tu ro Clim Alp Tour-ovih test nih obmo čij

Na čin, kako test na območ ja vidi jo svo jo pri hod nost ob pri la ga ja nju pod neb nim spre mem bam, je moč no odvi sen od nji ho ve ga tre nut ne ga sta nja in let ne ga časa. Na pod la gi pri la go di tve nih stra te gij za posa mez no test no območ je in nji ho ve čle ni tve na veči no ma polet na, veči no ma zim ska in celo let na turi - stič na sre diš ča, smo izde la li tri »de skrip tor ska polja«, za vsa ko sku pi no po ene ga.

De skrip tor sko polje (ang.tag­cloud) je likov na pred sta vi tev besed iz bese di la. »De skrip tor« obi čajno sestav lja ena sama bese da (kar ni stro go obvez no), ki je naj več krat nave de na po abe ced nem zapo redju, pri čemer je pomemb nost posa mez ne ga deskrip tor ja pri ka za na z ve li kost jo in/ali bar vo pisa ve. Deskrip - Sli­ka 1:­Pilot­na­območ­ja­v pro­jek­tu­Clim­Alp­Tour.­pstr.­54

AT IT FR

CH SI

DE LI Surselva Aletsch

Stubai Tirol Heidiland/Pizolbahnen Zgornje Posočje

Kranjska Gora EntracqueComunità Montana Alto Tanaro Cebano Monregalese

Auronzo di Cadore Les Sept Laux

Val d'Isère

Presolana-Monte Pora

Alta Pusteria/Hochpustertal

Wilder Kaiser ValgrisencheMonterosa

Zugspitze-Karwendel Les Gets Montgenèvre

Berchtesgaden Brandnertal Renon/Ritten Kartografija: Jerneja Fridl, Manca Volk, Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU Vir: baza DIAMONT, Gfk Georeferencing

območja, vključena zgolj v zbiranje podatkov območja, vključena zgolj v pilotne aktivnosti območja, vključena tako v zbiranje podatkov kot tudi pilotne aktivnosti

tor sko polje teme lji na šte vi lu pono vi tev posa mez ne bese de ozi ro ma deskrip tor ja. Za potre be pro jek - ta Cli malp Tour smo obi čaj no pot izde la ve deskrip tor skih polj nad gra di li. Nismo jih namreč izde la li iz

»su ro ve ga« bese di la pri la go di tve nih stra te gij, v ka te rih bi bili deskrip tor ji posa mič ne bese de iz besedi - la, ampak smo bese di lo naj prej preob li ko va li v de skrip tor je, ki pomen sko povsem sov pa da jo z iz vor nim bese di lom. Obli ko va ni so tako, da daje jo pre gled nej šo sli ko pri la go di tve nih stra te gij. Obe nem smo jih tudi poe no ti li, saj so avtor ji pri la go di tve nih stra te gij dolo če no prvi no, deni mo hra no, lah ko izra zi li na raz lič ne nači ne: na pri mer hra na, kuhi nja, gastro no mi ja, kuli na ri ka … Podob no so lah ko pojem zasne - že va nje opre de li li kot izde la va umet ne ga sne ga in proi zvod nja umet ne ga sne ga. Zara di kom plek sno sti vse bi ne so deskrip tor ji pri la go di tve nih stra te gij veči no ma sestav lje ni iz več besed. Da bi jih lah ko pro - gram obli ko va nja deskrip tor skih polj razu mel kot eno bese do, jih je bilo tre ba pove za ti, za kar sta se poka za li dve mož no sti: bese de se lah ko zapi su je jo sku paj, to je brez pre sled ka, lah ko pa so pove za ne z ve za ji. Zara di več je razum lji vo sti smo se odlo či li za dru go mož nost.

De skrip tor sko polje, obli ko va no iz pri la go di tve nih stra te gij za območ ja s pre vla du jo čim polet nim turiz mom, jasno kaže željo po preu sme ri tvi v de sti na ci jo s ce lo let no turi stič no dejav nost jo, kre pi tvi od sne ga neod vi sne ponud be, ki bo slo ne la na raz no li ko stih, od gastro no mi je, ohra nje ne narav ne in kul - tur ne dediš či ne, do šport nih dejav no sti. Pri tem je pomemb no kre pi ti sode lo va nje med raz lič ni mi délež ni ki in pove zo va nje ponud be. Pri šir je nju cilj nih sku pin se je tre ba še pose bej osre do to či ti na dru - ži ne. Na področ ju mobil no sti se naka zu je ta ome je va nje rabe oseb ne ga avto mo bi la in potre ba po izbolj ša nju jav ne ga pro me ta. V pro jek tu Clim Alp Tour so bila kot pilot na območ ja s pre vla du jo čim polet nim turiz - mom izbra na: Auron zo di Cado re, Pre so la na-Mon te Pora, Renon/Rit ten in Val gri senc he v Ita li ji, Zgor nje Posoč je v Slo ve ni ji ter Zugs pit ze-Kar wen del v Nem či ji.

narava

gastronomija

od-snega-neodvisna- strategija

{port

celo-leto dedi{~ina

kultura

identiteta

mre`enje-lokalnih-privla~nosti

raznolikost- dejavnosti

vodeni-izleti zdravje

celoletna-hotelska-ponudba dru`inski-turizem

gostoljubnost javni-

promet kulturna-dedi{~ina

mobilnost

naravna-dedi{~ina novi-hoteli- restavracije

omejen- avtomobilski-promet promet

raz{irjene-ciljne-skupine

smu~arsko-intenzivna-strategija

strategija-celoletnega-turizma

taksi wellness

brez-investicij-v-umetno-zasne`evanje

destinacija-z-mehko-mobilnostjo

iztr`ek

kartica-mobilnosti kulturne-prireditve

naravni-park

novi-vzorci-tr`enja

okolju-prijazne-poletne-po~itnice okrepiti-lokalno-regionalno-gospodarstvo

po~itniske-hi{e

razstava razvedrilni-{olski-tabori redna-

avtobusna-povezava sezona shuttle-bus sodelovanje-

prebivalci-zdru`enja-in{titucije {portne-aktivnosti

strategija-umirjenega-razvoja varnost zdrava-prehrana

zdravo-okolje

Sli­ka 2:­Deskrip­tor­sko­polje­pri­la­go­di­tve­nih­stra­te­gij­za­pilot­na­območ­ja­s pre­vla­du­jo­čim­polet­nim­turiz­mom.

De skrip tor sko polje, obli ko va no iz pri la go di tve nih stra te gij za območ ja s ce lo let nim turiz mom, kaže pou dar jen celo let ni turi zem ter želje po okre pi tvi polet ne sezo ne in raz vi ja nje od sne ga neod vi sne ponud - be v zim ski sezo ni. Pomemb no je sode lo va nje med raz lič ni mi délež ni ki pri uskla je va nju in pove zo va nju ponud be, v ok vi ru kate re je tre ba izbolj ša ti mož no sti za kole sar je nje, pohod niš tvo in kmeč ki turi zem ter pri tem izra bi ti lokal ne vire. Mož no sti za pove ča nje turi stič ne ga obi ska se odpi ra jo v bolj ši infor - mi ra no sti ob upo ra bi sodob nih medi jev ter učin ko vi tej ših trž nih pri je mih, pri čemer sta pogla vit ni cilj ni sku pi ni dru ži ne in šola jo ča se mla di na. Moč no je pou dar jen traj nost ni vidik, še zla sti mobil nost z učin - ko vi to ure di tvi jo avto mo bil ske ga pro me ta in par ki ra nja. V pro jek tu Clim Alp Tour so bila kot pilot na območ ja s  ce lo let nim turiz mom izbra na: Comu nità Mon ta na Alto Tana ro Ceba no Monre ga le se, Entrac que in Alta Puste ria/Hoch pu ster tal v Ita li ji, Hei di land/Pi zol bah nen in Sur sel va v Švi ci, Kranj - ska Gora v Slo ve ni ji ter Wil der Kai ser v Av stri ji.

De skrip tor sko polje, obli ko va no iz pri la go di tve nih stra te gij za območ ja s pre vla du jo čim zim skim turiz mom, kaže moč no pou dar je no kre pi tev polet ne ga turiz ma, pri čemer pa seve da zim ske sezo ne ne zane mar ja, saj so narav ne raz me re zanjo še ved no ugod ne. Tudi tu je moč no pou dar je no sode lo va nje, pove zo va nje in mre že nje raz lič nih délež ni kov ter ponud ni kov sto ri tev in bla ga. Ponud ba v po let nem času naj bi slo ne la na pohod niš tvu, izle tih, kuli na ri ki in doživ lja nju nara ve. Novi turi stič ni proi zvo di naj bi bili počit ni ce v pa ke tu in desti na ci ja kot vme sna posta ja. Sle di ti je tre ba traj nost ne mu vidi ku turiz - ma in gra di ti na nje go vi okolj ski usmer je no sti. Tudi tu so kot cilj na sku pi na pou dar je ne dru ži ne. V pro jek tu

celo-leto

poletje

strategija- celoletnega-turizma

trajnostnost

dru`inski- turizem

strategija-poletnega-turizma

sodelovanje sodelovanje-civilnih-dru`b-z-ustanovami

enotna-turisti~na-spletna-stran

kolesarjenje obmo~ja-

umirjenega-prometa od-snega-neodvisna-strategija pohodni{tvo

sistem-trajnostne- infrastrukture

{olski-turizem strategija-aktivnih-po~itnic

strategija-kme~kega- turizma

tematske- pohodni{ke-poti trajnostna-mobilnost

urejanje-parkiranja urejanje-prometa usklajevanje usklajevanje-lokalnih-turisti~nih-delavcev zima

bottom-up-pobude dejavnosti-na-okolju-prijaznem-snegu

dvig-zavesti e-kolesa izdelava-

umetnega-snega javni-promet koncept-poletne-sve`ine lokalni-proizvodi mirno-okolje

ohranitev-

heterogenosti-regije omejen-avtomobilski-promet plezalne-poti poletni-park-na-

prostem proizvodi-tr`nih-nis raz{irjene-ciljne-skupine regionalni-proizvodi rekreacija

smu~anje-na-vi{jih-nadmorskih-vi{inah

strategija-sprostitve strategija-trajnostnega-turizma strategija-zimskega-turizma tek-na-smu~eh

tr`na-propaganda

zgodovinska-mesta zimsko-

pohodni{tvo zmanj{anje-podnebju-{kodljivih-emisij

Sli­ka 3:­Deskrip­tor­sko­polje­pri­la­go­di­tve­nih­stra­te­gij­za­pilot­na­območ­ja­s ce­lo­let­nim­turiz­mom.

Clim Alp Tour so bila kot pilot na območ ja s pre vla du jo čim zim skim turiz mom izbra na: Aletsch v Švi - ci, Brand ner tal in Stu bai Tirol v Av stri ji, Mon te ro sa v Ita li ji ter Les Gets, Les Sept Laux in Val d'Is ère v Fran ci ji.

Pre­gled­ni­ca 1:­Skup­ne­ugo­to­vi­tve­iz­načr­to­va­nja­turiz­ma­na­pilot­nih­območ­jih –­pri­po­ro­či­la za oblikovanje­poli­tik.

Na čr to va nje turiz ma • Upo šte va ti je tre ba pod neb ne spre mem be.

• Smi sel no bi bilo pre gle da ti regio nal ne in pro stor ske raz voj ne načr te turi stič nih središč z vi di ka nji ho ve pri la go je no sti pod neb nim zna čil no stim; cilje in nače la bi bilo tre ba ustrez no pri la go di ti.

• Turi stič na sre diš ča bi mora la obli ko va ti regio nal no pod neb no zavez niš tvo, ki bi izpol nje va lo stan dar de za načr to va nje traj nost ne ga turiz ma.

De lo va nje turiz ma • Za lokal ne proi zvo de je tre ba raz vi ti znak kako vo sti ter vzpo sta vi ti sode lo va nje in nje go vo vode nje med proi zva jal ci in potro šni ki (re sta vra ci je, hote li, trgo vi ne z ži vi li).

• Regio nal ne in nacio nal ne vla de bi mora le obli ko va ti traj nost no pro met no poli ti ko.

• Infra struk tu ra za obnov lji ve vire bi lah ko bila ogrod je za obli ko va nje traj nost ne podo be.

• Umet no zasne že va nje bi mora lo biti oko lju pri jaz no in gos po dar no.

• Pri raz vi ja nju traj nost ne ga turiz ma bi mora li dejav no sode lo va ti délež ni ki z raz lič nih turi stič nih podro čij (pov pra še va nje in pre skr ba).

• V tu ri stič ni indu stri ji bi traj nost nost mora la biti sestav ni del poli tič ne ga delo va nja in uprav lja nja.

poletje

narava

sodelovanje strategija-poletnega-turizma

lokalen

omre`je

strategija-zimskega-turizma trajnostnost

zima

celo-leto dedi{~ina dru`inski-turizem eko

gastronomija image

obmo~ja-

za-pe{ce okolje po~itnice-v-paketu

pohodni{ke-poti promocija

regionalen

sodelovanje-civilne-dru`be-z-ustanovami

varstvo-narave vmesna- destinacija `i~nice zmanj{anje-sezonskosti

bolj{a-raba-javnih-zgradb ekolo{ke-

aktivnosti glede-vode-u~inkovita-izdelava-snega gostoljubnost infrastruktura izdelava- umetnega-snega iztr`ek javni-promet koncept-poletne-sve`ine konkuren~ne-cene krepitev-lokalnega-gospodarstva

mladinski-hotel nadzor-nad-zemljo narava-kultura-zdravje

omre`je-pohodni{kih-poti

poslovni-model-dobre-prakse pot-forma-viva

raba-praznih-javnih-zgradb regionalni-turisti~ni-proizvodi

strategija-celoletnega-turizma strategija-

oblikovanja-eko-letovisca

tematske-poti

upokojenci upravljanje

Sli­ka 4:­Deskrip­tor­sko­polje­pri­la­go­di­tve­nih­stra­te­gij­za­pilot­na­območ­ja­s pre­vla­du­jo­čim­zim­skim­turiz­mom.

In ve sti ra nje v tu ri zem • Zako no da ja in pod po re/sub ven ci je bi mora le pod pi ra ti pod neb ju pri jaz ne inve sti ci je.

• Pri pre no vi zgradb bi mora li upo šte va ti tra di cio nal no lokal no arhi tek tu ro, kar bi pri po mo glo k pre poz nav ni podo bi območ ja.

• Inve sti ci je se mora jo osre do to či ti na zmanj še va nje odvi sno sti turiz ma od dolo če ne ga let ne ga časa, spod bu ja nje raz vo ja celo let ne ga turiz ma ter ustvar ja nje več je doda ne vred no sti.

• Obli ko va ti bi bilo tre ba poseb ne pro gra me z ugod ni mi kre di ti za nalož be v kre pi tev traj nost no sti.

• Nuj ne so nalož be v op ti mi za ci jo traj nost nih nači nov umet ne ga zasne že va nja.

• Pobu de »ze le ne ga raz vo ja« bi mora le posta ti bolj pre poz nav ne, s či mer bi tra di cio nal ne inve sti tor je spod bu di le, da bi sle di li tem usme ri tvam.

Pos pe še va nje • Pobu de za trže nje bi se mora le osre do to či ti na narav no oko lje, v po ve za vi in trže nje turiz ma s tra di cio nal ni mi kul tur ni mi zna čil nost mi.

• Bolj bi se bilo tre ba osre do to či ti na ogla še va nje lokal nih/re gio nal nih proi zvo dov in sto ri tev.

• Naraš ča jo či trž ni seg ment »ze le nih« potro šni kov je dobra pri lož nost za turi stič na sre dišča, da svo jo stra te gi jo ustrez no pri la go di jo tovrst ne mu pov pra še va nju in trgu nas ploh.

• Turi stič na sre diš ča bi si mora la pri za de va ti za pos pe še va nje regio nal ne ga trže nja in spod bu ja nje last nih poslov nih kro gov.

• Lokal nim proi zvo dom (kul tu ra, obrt, gastro no mi ja in kme tijs tvo) bi pro dor na trg olaj ša la uved ba lokal nih trž nic (us ta nov lje nih na pri mer v ob li ki zve ze).

Druž be na • Lokal ne poli tič ne in uprav ne usta no ve bi mora le orga ni zi ra ti izo bra že va nje spre jem lji vost s te ma ti ka mi druž ba–oko lje, traj nost ni regio nal ni raz voj in učin ko vi to, nara vi pri jaz no

kako vost no uprav lja nje, kar bi ustva ri lo uspo sob lje ne turi stič ne délež ni ke.

• V par ti ci pa tiv ne pro ce se bi bilo tre ba vklju či ti razi sko val ce.

• Lokal na oblast bi mora la na ustrez ne nači ne pred sta vi ti šir še druž be no gos po dar ske kori sti turiz ma, s či mer bi dose gla več jo druž be no spre jem lji vost turiz ma tudi pri pre bi val cih, ki od nje ga nima jo nepo sred nih kori sti.

Po troš nja turi stič nih • K us pe šno sti boja z na raš ča jo čo kon ku ren co bi lah ko pri po mo glo obli ko va nje proi zvo dov in sto ri tev in kre pi tev bla gov nih znamk, zla sti lokal nih.

• Lokal ne obla sti bi mora le obli ko va ti mre že ozi ro ma zdru že nja lokal nih proi zva jal cev, turi stič nih delav cev in ponud ni kov sto ri tev, da bi skup no uspe šne je nasto pa li na glo bal nem turi stič nem trgu ter pri poga ja njih z zu na nji mi turi stič ni mi orga ni za ci ja mi.

Sprem lja nje • Tre ba bi bilo usta no vi ti sku pi no za traj nost ne spod bu de, da bi posta vi la traj nost ne in vred no te nje cilje in sprem lja la izbolj ša ve na tem področ ju. Sku pi na naj bi izob li ko va la in pred la ga la turi stič ne ga raz vo ja last ne pobu de ter s tem spod bu di la obli ko va nje traj nost nost ne zave sti v re gi ji.

• Potreb ne so obča sne revi zi je izva ja nja načr to va ne ga poslo va nja.

• Med turi sti je tre ba obča sno zbra ti povrat ne infor ma ci je.

• Rezul ta te teh sprem ljanj bi mora li vklju či ti v skup ne kon cep te, te pa bi mora li ustrez no pri la ga ja ti zastav lje nim ciljem.

• Bolj ša infor mi ra nost o tu ri stič nih dejav no stih naj bi pris pe va la k pre poz na va nju dolo če nih teženj v ob na ša nju turi stov in je tudi naj bolj še zago to vi lo za pre jem turistič nih taks.

• Lah ko bi pri mer ja li tudi podat ke o po ra bi vode in ener gi je, s či mer bi lah ko opre de li li usta no ve z ve li ko pora bo in jim poma ga li, da bi pri var če va le tako pri rabi virov kot porab lje nih finanč nih sreds tvih.

• Pri ča ku je mo, da bodo regio nal ne in nacio nal ne obla sti uved le pred pi se o po ro ča nju in sprem lja nju, kar bi kori sti lo načr to va nju lokal ne ga turiz ma.

5 Sklep: v sme ri traj nost ne ga raz vo ja turiz ma

Alp ski turi zem zah te va teme ljit raz mi slek, saj mora jo tako jav ne usta no ve kot zaseb ni délež ni ki spre - je ti izzi ve nove ga kon cep ta turiz ma, ki pre se ga tra di cio nal no ena če nje z zim ski mi špor ti in dru gi mi zna čil ni mi alp ski mi turi stič ni mi dejav nost mi. Skle pi so nasta li na pod la gi nepo sred nih izku šenj projekt - nih part ner jev, štu dij in izve de nih pilot nih aktiv no sti. Poka za lo se je, da je naju čin ko vi tej ša pri la go di tve na stra te gi ja za soo ča nje z ne ga tiv ni mi in pozi tiv ni mi vpli vi pod neb nih spre memb s traj nost ni mi smer - ni ca mi, skla den raz voj turi stič nih dejav no sti (Dis seg na in Pas sut to 2011).

Alpe so raz no li ke in ran lji ve: Alpe so eno od obmo čij, na kate ro pod neb ne spre mem be izra zi to vpli va jo. Zara di raz no li ko sti so pri ča ko va ne spre mem be pod neb ja lokal no opre de lje ne. Ker je nji hov vpliv odvi sen od tipo lo gi je in inten ziv no sti turiz ma ter spo sob no sti pri la ga ja nja, je nemo go če zasno - va ti eno samo pot za reše va nje tega izzi va.

Pod neb ne spre mem be so grož nja in pri lož nost obe nem: Polet ni turi zem bi lah ko pri do bil; toplej - ša polet ja bi pri va bi la več lju di v gore, vod ne aktiv no sti bi lah ko bolje zaži ve le, turi stič na sezo na pa bi se lah ko podalj ša la. Obe nem bosta manj ša koli či na pada vin in naraš ča jo či splo šni pri tisk na vod ne vire ver jet no pov zro či la pomanj ka nje vode. Zim ski turi zem bi lah ko ogro zi la pri ča ko va no kraj še obdob je s snež no ode jo in zmanj ša nje lede ni kov. Po dru gi stra ni pa je to raz voj na pri lož nost za snež no zanes - lji va turi stič na sre diš ča, saj bodo ime la manj kon ku ren ce.

Po leg pod neb nih spre memb bodo odlo ča la tudi pri hod nja druž be no gos po dar ska pri ča ko va - nja: Šte vil na sre diš ča so dose gla stop njo zre lo sti in trg je zasi čen, na kar je vpli va la tudi glo ba li za ci ja s po ve ča no kon ku ren co in spre me nje ni mi poto val ni mi nava da mi. Rasto či stroš ki kre pi jo dvom o mo - de lu tra di cio nal ne ga raz vo ja, ki je teme ljil na »be lih sanjah«. Alp ski turi zem v ve li ki meri potre bu je zaš či te ne bla gov ne znam ke, ino va tiv nost in flek si bil nost.

Dol go roč no načr to va nje turiz ma mora biti osre do to če no na obli ko va nje pri la go di tve nih stra - te gij: Pri la ga ja nje pod neb nim spre mem bam bi mora lo pote ka ti v šir šem kon tek stu upo šte va nja druž - be nih, gos po dar skih in okolj skih ome ji tev. Pri la ga ja nje mora biti pre miš lje no in sek tor sko uskla je no, v  pro ces odlo ča nja in načr to va nja pa je tre ba vklju či ti naj pri mer nej ši krog lokal nih délež ni kov, saj le lokal ni/re gio nal ni in med sek tor ski kon senz vodi v iz bolj ša nje traj nost nost ne podo be turiz - ma. Inte gri ran raz voj je nuj na stra te gi ja raz vo ja vseh gor skih/hri bo vi tih obmo čij (Bi ga ran s so de - lav ci 2013).

Druž be no zave da nje je na viso ki rav ni: Par ti ci pa tiv ne aktiv no sti v pro jek tu so poka za le, da se ljud - je zave da jo nevar no sti, izzi vov in pri lož no sti, ki jih turiz mu pri na ša jo pod neb ne spre mem be. Izra zi li so željo po več ji vklju če no sti in sode lo va nje pri spre je ma nju odlo či tev. Pri mer vklju če va nja jav no sti je nazor no opre de ljen v pris pev ku Dur ni ka (2012).

Ukre pi na področ ju turiz ma so nuj ni:Z lo kal no kul tu ro, obrt jo, gastro no mi jo in kme tijs tvom je tre ba gra di ti iden ti te to posa mez nih obmo čij in s tem pre poz nav nost Alp nas ploh. Obe nem je potre - ben tre zen raz mi slek o iz bolj ša nju traj nost nost ne podo be pro me ta in ener gi je, ki sta s tu riz mom tesno pove za na (Dis seg na in Pas sut to 2011).

Zah­va­la:­Pro­jekt­Clim­Alp­Tour­je­sofi­nan­ci­ral­Evrop­ski­sklad­za­regio­nal­ni­raz­voj,­delo­slo­ven­ske­ga part­ner­ja­pa­še­nekdanje­Mini­strs­tvo­za­oko­lje­in­pro­stor­Repub­li­ke­Slo­ve­ni­je.

6 Viri in lite ra tu ra

Abegg, B., Agra wa la, S., Crick, F., Mont fal con, A. 2007: Cli ma te chan ge impacts and adap ta tion in winter tou rism. Cli ma te Chan ge in the Euro pean Alps. Pariz.

An tal, A., Jónás-Ber ki, M., Ger gely, M. 2013: Tou rism index as an indi ca tor of the inten sity of tou rism.

Acta geo grap hi ca Slo ve ni ca 53-2. Ljub lja na. DOI: 10.3986/AGS53205

Bi ga ran, F., Maz zo la, A., Ste fa ni, A. 2013: Enhan cing ter ri to rial capi tal for deve lo ping moun tain areas:

the exam ple of Tren ti no and its use of medi ci nal and aro ma tic plants. Acta geo grap hi ca Slo ve ni ca 53-2.

Ljub lja na. DOI: 10.3986/AGS53403

Cli ma te Chan ge and Tou rism: Res pon ding to Glo bal Chal len ges. Madrid, 2008. Med mrež je: http://sdt.unw - to.org/si tes/all/fi les/docpdf/cli ma te2008.pdf (24. 3. 2012).

De be lak, M., Zor, A., Jer šič, M. 1970: Zim ski turi zem v Slo ve ni ji. Ljub lja na.

Dis seg na, M., Pas sut to, I. 2011: V sme ri traj nost ne ga raz vo ja turiz ma. Cli malp tour – pod neb ne spre - mem be in nji hov vpliv na turi zem v Al pah. Ljub lja na.

Dur nik, M. 2012: Eva lua tion of pub lic par ti ci pa tion in envi ron men tal asses sment poli cies: The case of Slo ve nia and Cana da. Acta geo grap hi ca Slo ve ni ca 52-2. Ljub lja na. DOI: 10.3986/AGS52203 EEA 2009: Regio nal cli ma te chan ge and adap ta tion – The Alps facing the chal len ge of chan ging water

resour ces. Euro pean Envi ron men tal Agency, Tech ni cal Report 8. Med mrež je: http://www.eea.eu - ro pa.eu/pub li ca tions/alps-cli ma te-chan ge-and-adap ta tion-2009 (24. 3. 2012).

Ga bro vec, M., Ortar, J., Pav šek, M., Zorn, M., Tri glav Čeka da, M. 2013: The Tri glav Gla cier bet ween the years 1999 and 2012. Acta geo grap hi ca Slo ve ni ca 53-2. Ljub lja na. DOI: 10.3986/AGS53202 Go sar, A. 1993: A bles sing in dis gui se? Natu ro pa 72. Stras bourg.

Go sar, A. 1999: Zrno do zrna poga ča, kamen na kamen (tu ri stič na) pala ča – nad na cio nal na raba naravnih in kul tur nih virov – temelj sona rav ne ga raz vo ja ob tro me ji Ita li je, Avstri je in Slo ve ni je. Sona rav ni raz voj v slo ven skih Alpah in soseds tvu. Dela 13. Ljub lja na.

IPCC, 2007: Sum mary for policy ma kers. Cli ma te Chan ge: Impacts, Adap ta tion and Vul ne ra bi lity – Con - tri bu tion of Wor king Group II to the Fourth Asses sment Report of the Inter na tio nal Panel on Cli ma te Chan ge. Cam brid ge. Med mrež je: http://www.ipcc.ch/pdf/as ses sment-re port/ar4/wg1/ar4-wg1-spm.pdf (22. 3. 2012).

Jer šič, M. 1992: Turi stič na geo gra fi ja. Ljub lja na.

Jer šič, M. 1999: Slo ven ske Alpe – kul tur na pokra ji na – narod ni park – šport na are na? Sona rav ni razvoj v slo ven skih Alpah in soseds tvu. Dela 13. Ljub lja na.

Med mrež je 1: http://www.cli malp tour.eu/ (24. 8. 2012).

OECD, 2007: Cli ma te Chan ge in the Euro pean Alps: Adap ting Win ter Tou rism and Natu ral Hazards Mana ge ment. Pariz.

Per ko, D. 1998: The regio na li za tion of Slo ve nia. Geo graf ski zbor nik 38. Ljub lja na.

Po gač nik, A. 2008: Pro stor sko načr to va nje turiz ma. Ljub lja na.

Rut ter, S. 2011: Pre gled pilot nih loka cij. Cli malp tour – pod neb ne spre mem be in nji hov vpliv na turizem v Al pah. Ljub lja na.

Stei ger, R., Mayer, M. 2008: Snow ma king and cli ma te chan ge - Futu re options for snow pro duc tion in Tyro lean ski resorts. Moun tain Research and Deve lop ment 28, 3-4. Bern. DOI: 10.1659/MRD.0978 Ti ran, J., Kozi na, J., Gostin čar, P., Pir je vec, E. 2008: Raz voj ni poten cia li zava ro va nih obmo čij. Vred notenje

oko lja in pro sto ra. Dela 29. Ljub lja na.

To po le, M. 2009: Poten tial for tou rism in the demo grap hi cally threa te ned region of Jur klo šter. Acta geo - grap hi ca Slo ve ni ca 49-1. Ljub lja na. DOI: 10.3986/AGS49104

Tra woe ger, L. 2010: Toward a vul ne ra bi lity pro fi le in win ter tou rism in Tyrol. Med mrež je: http://www.isee- 2010.org/paper/23ps0201%23Toward%20a%20vulnerability%20profile%20in%20winter%20tourism%

20in%20the%20Tyrol%23_Trawoeger,Lisa_.pdf (25. 3. 2012).

Vr tač nik Gar bas, K. 2008: Kli mat ske spre mem be – pogu ba ali pri lož nost za zim sko-šport na sre diš ča v Slo ve ni ji? Geo graf ski obzor nik 55, 1-2. Ljub lja na.

Wolf seg ger, C. 2005: Per cep tion and adap ta tion to cli ma te chan ge in low alti tu de ski resorts in Austria.

Med mrež je: http://www.lu mes.lu.se/da ta ba se/alum ni/04.05/the ses/chri stoph_wolf seg ger.pdf (22. 3. 2012).

Wolf seg ger, C., Gössling, S., Scott, D. 2008: Cima te chan ge risk apprai sal in the Austrian ski indu stry.

Tou rism Review Inter na tio nal 12-1.

7 Summary: The future of tourism in the Alps in the light of adaptation to climate changes: Some findings from the ClimAlpTour project

(translated by DEKS d. o. o.)

Tourism in the Alps plays an important economic and social role. According to information from the World Tourism Organization, every year the Alps are visited by over 100 million people, representing approximately 12% of world tourists. Because of the importance of snow and tourism activities that depend on snow, climate changes represent a threat to tourism in the Alps and its future development, based on continued winter development patterns to date. Increasing temperatures, the unreliability of snowfall, and the increasing frequency of extreme weather conditions have already demanded certain adaptation measures, and at various levels they have spurred discussion on adaptation strategies and the reasonableness of investing in ski centers at lower elevations.

As part of the ClimAlpTour project (full name: Climate Change and Its Impact on Tourism in the Alpine Space), which took place from 2008 till 2011 as part of the program European Territorial Cooperation, Alpine Space, we used existing knowledge, new studies, and pilot activities to seek to improve the capacity of Alpine regions to adequately respond to the challenges of climate changes. In order to achieve this goal, it is necessary to identify the potentials of Alpine tourism centers, to move beyond traditional orientations towards winter sports and activities connected with snow, and to change them into attractive year-round tourism destinations. For all twenty-two selected test areas (three in Austria, four in France, two in Germany, eight in Italy, two in Slovenia, and three in Switzerland) we therefore worked out a climate, economic, and social analysis of the current state, a SWOT analysis, and an analy- sis of their tourism products.

During several workshops with tourism stakeholders and decision-makers, we shaped adaptation strategies for concrete tourism centers and at the same time prepared some recommendations for shap- ing policies for developing tourism and adapting it to climate changes. Then, by combining adaptation strategies within three seasonally defined groups of tourism centers, we shaped three adaptation strate- gies whose applicability extends beyond the test areas of the ClimAlpTour project. The strategy for predominantly winter tourism centers can be applied to any tourism center in the Alps where winter tourism dominates. The same is true for the strategies for tourism centers with predominantly sum- mer activities and for centers with year-round tourism activities.

Adaptation strategies for primarily summer tourism centers (Auronzo di Cadore, Presolana–Monte Pora, Renon/Ritten, and Valgrisenche in Italy, Zgornje Posočje in Slovenia, and Zugspitze-Karwendel in Germany) clearly shows a desire for reorientation as a destination with year-round tourism activi- ties, strengthening activities not dependent on snow that will rely on a diversity of activities and will range from gastronomy and natural and cultural heritage to sports. It is also important to strengthen cooperation among various stakeholders and connections among the activities offered. It is necessary to focus on families in particular. Regarding mobility, there is a need to limit the use of cars and to improve public transport.

A comprehensive adaptation strategy for pilot sites with all-season tourism (Comunità Montana Alto Tanaro Cebano Monregalese, Entracque, and Alta Pusteria/Hochpustertal in Italy, Heidiland/Pizol and Surselva in Switzerland, Kranjska Gora in Slovenia, and Wilder Kaiser in Austria) shows a desire to strength- en the summer season and to develop winter activities independent of snow. Cooperation among various stakeholders is important through coordinating and connecting the activities offered, as part of which it is necessary to improve opportunities for cycling, hiking, and farm tourism, using local resources. The way to increase tourist visits is better advertising through modern media and effective marketing, in which the target group will especially include families and schools. There is a strong emphasis on a sustain- able perspective, especially on mobility with effective regulation of traffic and parking.

The adaptation strategies for pilot sites with mostly winter tourism (Aletsch in Switzerland, Brandnertal and Stubai Tirol in Austria, Monterosa in Italy, and Les Gets, Les Sept Laux, and Val d'Isère in France)

shows a strong emphasis on strengthening summer tourism. The winter season is not to be overlooked due to good natural conditions for winter tourism. There is also a strong emphasis on cooperation, mak- ing connections, and networking various stakeholders and providers of goods and services. During the summer season the selection of activities should rely on hiking, excursions, gastronomy, and nature.

Vacation packages and stopover destinations should be new tourism products. It is necessary to adopt a sustainable perspective and to build an environmentally conscious image. Families are also a target group here.

We used the same procedure for recommendations for shaping policies and we determined that there are no differences between them based on the seasonal characteristics of the test areas, and so we drafted general recommendations. They focus on:

• Tourism planning (considering climate changes, including all tourism stakeholders, developing stan- dards for sustainable tourism planning);

• Operating and managing tourism (including sustainable concepts in infrastructure development and operation, sustainability should be integrated into the tourism policies and management practices);

• Investing in tourism (legal and financial measures for encouraging climate-friendly investments, focus- ing on reducing seasonality);

• Promoting tourism and marketing (focus on the natural environment in combination with tradi- tional/cultural characteristics, stimulating endogenous business cycles);

• Capacity building (focus on social acceptability and skilled multilevel tourism stakeholders, inclusion of schools);

• Consumption of tourism products and services (developing local/regional brands, creating a network of local producers and local tourism operators); and

• Monitoring and assessing tourism development (improved information on tourism activities and imple- mentation of planning activities).

Alpine tourism demands new thought that must include both public institutions and private stake- holders, both decision-makers and service providers, and both the general public and experts. The conclusions are based on the direct experience of the project partners, studies, and pilot activities that were carried out. The measures at the regional, national, and supranational level should take into account that the Alps are very diverse and therefore also vary in their vulnerability. In general it is necessary to strive to reduce dependence on snow and to shape year-round tourism activities while taking into account the sustainable aspects of development and inclusion of the local population. It turns out that the most effective adaptation strategy for dealing with the negative and positive effects of climate changes is the development of tourism activities in harmony with sustainability guidelines.