UNIVERZA V LJUBLJANI FILOZOFSKA FAKULTETA ODDELEK ZA PSIHOLOGIJO
ELENA KUČEJ
Zaznava bolnišnične sobe
Magistrsko delo
Mentor: red. prof. dr. Matija Svetina
Ljubljana, 2021
Zahvala
Zahvaljujem se svojemu mentorju, red. prof. dr. Matiji Svetini, za izkazano potrpežljivost, razumevanje, izrečene spodbude in strokovno usmerjanje pri nastajanju magistrskega dela.
Zahvaljujem se tudi družini, partnerju in prijateljem za podporo in spodbude med študijem ter vsem udeležencem raziskave, ki so si vzeli čas za izpolnjevanje vprašalnika.
1
Izvleček
Raziskave kažejo, da je bolnišnično okolje pomembno povezano s procesom zdravljenja hospitaliziranih bolnikov. V magistrskem delu preverjamo, ali ima videz bolniške sobe pomemben vpliv na posameznikovo zadovoljstvo s hospitalizacijo. Preučili smo tudi vpliv posameznih elementov dizajna (število postelj, rastlinje, barva sten in prisotnost različnih motivov na umetniških delih v bolniški sobi) na različne psihološke dejavnike, povezane s procesom zdravljenja. V raziskavo je bilo vključenih 108 udeležencev, od katerih smo s pomočjo regresijske analize analizirali odgovore 69 oseb, ki so bile v preteklosti že hospitalizirane. Izkazalo se je, da zadovoljstvo z videzom bolniške sobe nima pomembnega vpliva na splošno zadovoljstvo s hospitalizacijo, kar nakazuje, da dizajn bolniške sobe najverjetneje zavzema podobno vlogo kot higieniki v Herzbergovi teoriji motivacije. Pri preverjanju vpliva posameznih elementov dizajna na različne psihološke dejavnike je bilo v analizo vključenih 108 posameznikov, ki so oziroma niso bili hospitalizirani v preteklosti.
Podatke smo analizirali s pomočjo t-testa za odvisne vzorce. Posamezniki so bolj pozitivno zaznavali enoposteljne sobe, sobe, v katerih je bilo rastlinje, in sobe z motivom narave na umetniških delih. Udeleženci niso zaznali pomembnih razlik med modro in belo barvo sten v bolniški sobi. Raziskava ponuja pomembne ugotovitve za oblikovanje bolniških sob in lahko služi kot pobuda za interdisciplinarno sodelovanje med arhitekti, notranjimi oblikovalci in psihologi.
Ključne besede: bolnišnično okolje, arhitektura, notranje oblikovanje, zdravilno okolje, proces zdravljenja
Hospital room perception
Abstract
Research shows that the hospital environment is significantly related to the healing process of hospitalized patients. In the master's thesis, we check whether the appearance of the hospital room has a significant impact on an individual's satisfaction with hospitalization.
We also examined the influence of individual design elements (number of beds, plants, wall color, and the presence of different motifs on artwork in the hospital room) on various psychological factors associated with the healing process. The study included 108 participants, of whom, using regression analysis, we analyzed the responses of 69 people who had been previously hospitalized. Satisfaction with the appearance of the hospital room was found to have no significant effect on overall satisfaction with hospitalization, suggesting that the design of the hospital room most likely plays a similar role as hygiene factors in Herzberg’s theory of motivation. In examining the impact of individual design elements on various psychological factors, 108 individuals who have and have not been hospitalized were included in the analysis. T-tests for dependent samples were used for analysis. Individuals perceived single rooms, rooms with natural elements, and rooms with a nature motif on the artwork more positively. Participants did not notice significant differences between the blue and white color of the walls in the hospital room. The research offers important findings for the design of hospital rooms and can serve as an initiative for interdisciplinary collaboration between architects, interior designers and psychologists.
2
Keywords: hospital environment, architecture, interior design, healing environment, healing process
3 KAZALO VSEBINE
Uvod ...5
Vpliv notranjega dizajna prostora na različne psihološke faktorje ... 5
Vpliv izgleda bolniške sobe na zdravljenje pacientov ... 6
Vpliv števila postelj na paciente ... 7
Vpliv narave na paciente ... 8
Vpliv svetlobe na paciente ... 9
Vpliv barv na paciente ... 10
Vpliv zvoka na paciente ... 10
Vpliv umetniških del na paciente ... 11
Raziskovalni problem ... 11
Metoda ... 14
Udeleženci ... 14
Pripomočki ... 14
Postopek ... 17
Rezultati ... 18
Zadovoljstvo z izgledom bolniške sobe ... 18
Zaznava bolniških sob ... 20
Rastlinje ... 21
Razprava ... 27
Interpretacija rezultatov ... 27
Omejitve in problemi ... 28
Smernice za nadaljnje delo ... 29
Zaključki ... 30
Reference ... 32
Priloge ... 37
4
5
Uvod
V magistrskem delu preverjamo, ali je videz bolniške sobe pomembno povezan z izkušnjo hospitalizacije posameznika in kateri elementi dizajna pomembno vplivajo na pacientovo psihološko stanje. V prvem delu uvoda predstavljamo nekaj splošnih informacij in raziskav o dizajnu bolnišnične sobe, kasneje pa predstavljamo posamezne elemente dizajna, ki najpomembneje vplivajo na posameznikovo počutje med hospitalizacijo.
Vpliv notranjega dizajna prostora na različne psihološke faktorje
Notranji dizajn prostora, v katerem smo, pomembno vpliva na razvoj duševnih bolezni, stopnjo stresa, dobro počutje in sposobnost učinkovitega učenja (Cooper idr., 2010). To je še posebej pomembno pri hospitaliziranih osebah, ki večino časa zdravljenja v bolnišnici preživijo v bolniški sobi. Višje emocionalno blagostanje pacientov pomembno vpliva na njihovo verjetnost okrevanja (Lamers idr., 2012), zato je vredno preveriti, ali notranji dizajn bolniške sobe pomembno vpliva na počutje pacientov med hospitalizacijo.
Harris idr. (2002) ugotavljajo, da je zadovoljstvo z okoljem bolnišnice, kar zajema splošno zadovoljstvo z bolniško sobo, okolje izven sobe in čistočo sobe, pomemben napovednik splošnega zadovoljstva z obiskom bolnišnice. Pomembni napovedniki splošnega zadovoljstva v njihovi študiji so bili tudi zadovoljstvo z osebjem, klinična oskrba in proces sprejema v bolnišnico.
V zadnjih dvajsetih letih se na področju arhitekture veliko govori o na dokazih temelječem dizajnu (evidence based design; v nadaljevanju EBD). Gre za raziskave, ki se ukvarjajo s preučevanjem vpliva dizajna na posameznike, na podlagi katerih se oblikujejo stavbe in urejajo notranji prostori (EDAC: Evidence-based design accreditation and certification, b. d.). Primer dobre prakse je raziskava, ki so jo izvedli A. Kotzer idr. (2011), v kateri so družine pacientov in zdravstveni delavci ocenjevali pediatrično bolnišnico pred in po obnovi. Obnova je zajemala spremembo lege bolnišnice, ki je bila prvotno usmerjena proti severu. Prej je imela zelo majhna okna, kar je onemogočalo uspešno izkoriščanje naravne svetlobe. V prenovljeni bolnišnici so bila okna postavljena od stropa do tal in obrnjena proti jugu, za omejevanje hrupa so bile uporabljene akustične stropne ploščice. Z daljinskim upravljavcem za kontrolo temperature v vsaki sobi so obiskovalcem in pacientom omogočili možnost ročne nastavitve sobne temperature, ne da bi za to potrebovali pomoč zaposlenih. V bolnišnico so dodali veliko umetniških elementov, npr. barvne steklene plošče z motivi snežink in drsalk, tla z motivi metuljev, ptic in drugih živali, labirint v atriju in fotografije rastlin na steklu, stenah in ploščicah, ki imajo vlogo t. i. pozitivnih distraktorjev. Obiskovalcem so na vsakem nadstropju namenili prostore za druženje, igralni kotiček, prostorne čakalnice, električne vtičnice za telefone in računalnike, kuhinjo, kjer si obiskovalci lahko postrežejo s hrano in pijačo iz avtomatov, spalne prostore za družine in posvetovalnico, namenjeno pogovoru z zdravstvenim osebjem.
Zaposleni so, v primerjavi s staro bolnišnico, poročali o visokem zadovoljstvu z arhitekturno ureditvijo, s količino naravne svetlobe, z mizami in omarami za shranjevanje osebne lastnine in splošnim udobjem. Družine so poročale o višjem zadovoljstvu s količino naravne svetlobe, ki pomembno vpliva na zmanjšanje stopnje depresivnosti pri pacientih (Ulrich idr., 2008), z zmanjšanjem hrupa, s parkiriščem, kontrolo temperature in starševsko zaznavo, da je otrokova soba namenjena zdravljenju (Kotzer idr., 2011).
6
Pri gradnji bolnišnic je izjemno pomembno, da arhitekti in oblikovalci poznajo ter razumejo značilnosti določene kulture in njene specifike in jih pravilno uporabijo v dizajnu zgradbe. V nasprotnem primeru lahko pri pacientih pride do višje zaznane stopnje stresa in splošnega slabšega počutja (Fornara idr., 2006). Pomembna je tudi prožnost oziroma fleksibilnost gradnje, saj spremembe oziroma menjave naprav in sistemov ne bi smele rezultirati v večjih spremembah arhitekturne zasnove stavbe (Castro idr., 2013). Za gradnjo kakovostne zdravstvene ustanove je interdisciplinarno sodelovanje izjemnega pomena, kar vključuje predstavnike zdravstvene ustanove, načrtovalce in arhitekte ter raziskovalce, ki morajo poudarjati pomen trajnostnega zdravstvenega okolja, torej uporabo naravnih elementov v okviru dizajna bolnišnic in čim manj izdelkov iz okolju škodljivih materialov (Anaker idr., 2017).
Kljub velikemu pomenu kakovostne gradnje objektov se v raziskavah EBD največ pozornosti namenja željam in potrebam pacientov. Ti pogosto poročajo o pomembnosti funkcionalne opreme v sobah, kot je npr. delujoč televizor, o dostopnosti predmetov, ki jih potrebujejo za vsakdanjo rabo, npr. daljinec, o udobnosti notranje opreme (Harris idr., 2002), pripomočkih za ohranjanje njihove zasebnosti, npr. zavese, o primerni oddaljenosti postelje od kopalnice, prisotnosti naprave, ki pomaga pri dvigu nepokretnih pacientov iz postelje, in o pogledu na vrata iz postelje. Smiselna je tudi tabla, na kateri so ime čistilke, zadolžene za sobo, slike in imena osebja, ki skrbi za paciente v sobi, ter pomembne informacije in ki ponuja možnost, da pacienti nanjo zapišejo vprašanja, namenjena zdravniku (Patterson idr., 2017).
Posebno pozornost je smiselno nameniti tudi vidljivosti medicinskih pripomočkov. Pacienti, ki med hospitalizacijo ne vidijo cevk, so bolj pozitivno razpoloženi, kar vpliva na nižjo stopnjo stresa (Tanja-Dijkstra, 2011).
Z estetskega vidika pacienti pogosto cenijo podobnost bolnišnične sobe z domačim okoljem, ki ga je mogoče doseči s primerno barvo sten, umetninami, preprogami in podobnimi dodatki. Estetsko prijeten dekor je zaželen tudi izven bolnišnične sobe, v preostalih delih bolnišnice. Harris idr. (2002) so na podlagi intervjujev s hospitaliziranimi pacienti dognali, da je idealna soba za večino pacientov enoposteljna, ima okno z razgledom na naravo, dovolj prostora za obiskovalce in zasebno kopalnico. Za paciente so bili še posebej pomembni čistoča sobe, udobje in možnost nadzora socialnih stikov.
Vpliv izgleda bolniške sobe na zdravljenje pacientov
Med dizajnom bolniške sobe in procesom zdravljenja pacientov obstaja indirektna povezava, saj okolje spodbuja določena vedenja in vzbuja čustva, kot sta npr. veselje in sproščenost, ki pozitivno vplivajo na proces zdravljenja pacientov. Okoljske spremenljivke, ki so pomembno povezane s spodbujanjem procesa zdravljenja, so podobnost bolnišničnega okolja domačemu, dostop in pogled na naravo, dostopnost svetlobe, kontrola hrupa, okolje brez ovir, ki pacientom nudi manj nevarnosti glede na njihove zdravstvene omejitve, ter večje število enoposteljnih in večposteljnih sob, da imajo pacienti možnost izbire bivanja v eni ali drugi (DuBose idr., 2018). Metaraziskava, ki jo je opravila K. Linebaugh (2013), kaže, da na proces zdravljenja pacientov z vidika dizajna pomembno vpliva bivanje v enoposteljnih sobah, mirno, naravno in domače okolje, umetniška dela, kot so npr. fotografije ali slike, okna, obrnjena proti vzhodu, rastline, akustične stenske ploščice, ki omejijo hrup, umik bolniških sob od prostorov, ki povzročajo hrup, in pogled na naravo. Ob tem se je pomembno zavedati, da je zdravljenje individualen proces, ki je odvisen od mnogih dejavnikov (DuBose idr., 2018).
7
Značilnosti t. i. zdravilnega dizajna, ki pomembno vpliva na pacientovo psihično blagostanje, se povezujejo v šest večjih sklopov: prostorsko udobje, zasebnost, samostojnost, senzorno udobje, varnost in socialno udobje (College Bouw Zorginstellingen, 2008, v Schreuder idr., 2016). E. Schreuder idr. (2016) so ugotavljale, kakšen vpliv imajo posamezni sklopi na pacientovo samozaznano psihično blagostanje.
Glede na mnenje hospitaliziranih bolnikov ima prostorsko udobje najpomembnejši vpliv na njihovo psihično blagostanje. Ta zajema prostornost, možnost pogleda skozi okno, notranji dizajn, funkcionalnost sobe in število postelj. Pacienti kažejo preferenco nad čistimi, večjimi in višjimi sobami. Zaželeno je, da sta v sobi ali v njeni neposredni bližini omara za shranjevanje osebne lastnine in prostor za zasebne pogovore. Avtorice poudarjajo razliko pri potrebah pacientov, ki so zmožni premikanja, in pacientov z omejenim gibanjem. Prvi bolj cenijo pogled na ljudi, zeleno okolje in promet, drugi pa imajo rajši pogled na nebo in zeleno okolje (Schreuder idr., 2016).
Na psihično blagostanje pacientov pomembno vplivata tudi samostojnost in varnost.
Samostojnost zajema enostaven dostop do hrane in pijače, možnost umika in lastno izbiro časa počitka ter kontrolo svetlobe in temperature. Pacienti dojemajo okolje kot varno, če imajo občutek, da nepooblaščene osebe nimajo dostopa do njihove sobe, da lahko iz postelje uravnavajo svetlost sobe, da imajo varen prostor za shranjevanje lastnine in možnost priklica zdravstvenega osebja iz postelje (Schreuder idr., 2016).
Varnost je ena izmed najpomembnejših potreb, ki jih pacienti oziroma udeleženci raziskav navajajo v okviru raziskovanja dizajna bolniških sob. Izjemno pomembno je, da so vse naprave in pripomočki, ki jih pacient potrebuje, na dosegu rok, s čimer pomembno zmanjšamo verjetnost padca. Slednjo med nočnimi odhodi na stranišče lahko zmanjšamo s pomočjo talne razsvetljave, ki se aktivira ob dotiku tal. Inštalacija mehaničnih nosil nad pacientovo posteljo lahko zmanjša verjetnost poškodb pacientov in osebja, saj je s temi pripomočki dvig pacientov iz postelje bolj varen in enostaven. Dostopnost zdravstvenega osebja lahko zagotovimo z učinkovito komunikacijsko tehnologijo, s pomočjo katere bi pacienti lahko prišli v stik z zdravstvenim osebjem, ti pa bi na daljavo odgovarjali na njihova vprašanja in prošnje. Pacienti so izrazili željo po univerzalnem daljincu, ki bi kontroliral naklon postelje, prižig in izklop televizije ter luči, odpiranje in zastiranje zaves ter upravljanje drugih naprav, ki so pomembne za njihovo udobje. Pomembna je tudi zaščita pacientov pred infekcijskimi okužbami, ki jih lahko dobijo med hospitalizacijo. Podlage, ki se jih pacienti pogosto dotikajo, npr. posteljna zaščitna ograja, stikalo nočne luči, miza ipd., bi bile prekrite z bakreno oblogo, saj je baker antimikroben (Michels idr., 2015). Proti infekcijam pozitivno učinkujejo tudi umivalniki, opremljeni z milom in razkuževalcem rok (Stichler, 2017).
Elementi notranjega dizajna, ki so bili v bolnišničnih raziskavah EBD najpogosteje preučevani in imajo največji vpliv na počutje pacientov, so podrobneje opisani v naslednjih podpoglavjih. To so vpliv narave, število postelj, svetloba, barve, zvok in umetniška dela.
Vpliv števila postelj na paciente
Enoposteljne sobe so zaradi boljše izkoriščenosti prostora v bolnišnicah precej redke, vendar raziskave kažejo na mnoge pozitivne učinke le-teh. Pacienti poročajo o večji stopnji zasebnosti v enoposteljnih sobah, ki vpliva na več izmenjanih osebnih podatkov in s tem na učinkovitejšo komunikacijo med pacientom, njegovo družino in zdravstvenim osebjem. To vpliva na večje zadovoljstvo pacientov s komunikacijo z zdravstvenim osebjem in omogoča bolj kakovostno zdravljenje (Ulrich idr., 2008).
8
Največje prednosti bivanja v enoposteljnih sobah so zasebnost in možnost umika, ko ga pacienti potrebujejo (Anaker idr., 2018), ter bolj kakovosten spanec kot posledica odsotnosti hrupa (Ulrich idr., 2008). Raziskave kažejo, da je namestitev v enoposteljnih sobah eden izmed najpomembnejših dejavnikov za kakovosten spanec tudi pri psihiatričnih pacientih (Pyrke idr., 2017).
V primerjavi z večposteljnimi sobami v intenzivni negi neonatalne enote je bila v enoposteljnih sobah izmerjena večja svetlost, bolj primerna temperatura in bolj stabilna vlažnost. Enoposteljne sobe omogočajo bolj nadzorovano nego pacientov, hkrati pa je okolje manj spremenljivo in nudi bolj optimalne pogoje za vsakega posameznika (Van Enk in Steinberg, 2011).
Enoposteljne sobe imajo, skupaj z lahko dostopnimi razkužili za roke, pomembno vlogo pri omejitvi infekcijskih okužb v bolnišnicah in preprečujejo širjenje prenosljivih bolezni na druge paciente (Stiller idr., 2016), zato nižajo verjetnost za infekcije, pridobljene v bolnišnici (Ulrich idr., 2008). Večposteljne sobe naj bi bile povezane z večjim številom pridobljenih bolnišničnih okužb (Gesler idr., 2004), vendar Verderber in Todd (2012) kot nasprotni primer navajata Nizozemsko, v kateri imajo pacienti navkljub bivanju v večposteljnih sobah nižjo pojavnost bolnišničnih okužb v primerjavi z ZDA, kjer so enoposteljne sobe pogostejše.
Poudarjata, da povezava med bolnišničnimi okužbami in številom postelj ni dovolj dobro raziskana, zato je o tem nemogoče podati zanesljivo oceno.
Nekateri pacienti, ki bivajo v enoposteljnih sobah, se počutijo osamljene, zato je v tem primeru zaželen obstoj skupnih prostorov, v katerih se lahko pacienti družijo med seboj (Anaker idr., 2018). Sicer pa so pacienti, ki so nameščeni v enoposteljnih sobah, z bivanjem v bolnišnici v povprečju bolj zadovoljni (Ulrich idr., 2008).
Vpliv narave na paciente
Pogled na naravo deluje kot t. i. pozitivni distraktor in pri pacientih znižuje zaznano bolečino, količino zaužitih protibolečinskih tablet, stres in anksioznost (Ulrich idr., 2008).
Zelene površine omogočajo in spodbujajo fizično aktivnost pacientov ter dajejo svobodo in zagotavljajo dovolj velik osebni prostor (Blaschke idr., 2018).
V eni izmed raziskav je japonski vrt pozitivno vplival na počutje in nižji srčni utrip dementnih japonskih bolnikov. Veččutno zaznavanje pomembno vpliva na počutje pacientov, saj je bil pozitivni učinek japonskega vrta večji ob prisotnem vonju krizanteme (Goto idr., 2017), hkratni pogled na naravo in poslušanje zvokov le-te pa sta bila bolj učinkovita pri zmanjšanju zaznane bolečine kot samo pogled na naravo (Ulrich idr., 2008).
Navkljub velikemu porastu raziskav o vplivu zelenih površin na paciente se je izkazalo, da so za zdravje pacientov pomembne tudi t. i. modre površine, npr. jezero in morje, predvsem pogled nanje. Starejše osebe (65–86 let) se ob pogledu na zelene in modre površine počutijo bolj motivirane za aktivnosti v naravi, kar vpliva na njihovo psihično zdravje in občutke duhovne povezanosti z ljubljenimi osebami (Finlay idr., 2015).
Nebo je eden izmed primerov modrih površin, ki je hospitaliziranim pacientom pogosto manj vidno. Pati idr. (2014) so preverjali, kakšen vpliv ima na naše možgane pogled v nebo v primerjavi s pogledom na pozitivne, nevtralne in negativne vidne dražljaje. V raziskavi je bilo v prvem delu preizkusa deset oseb izpostavljenih štirim različnim vrstam vidnih dražljajev;
osem pozitivnih (fotografija psa), osem nevtralnih (fotografija stropnih ploščic), osem negativnih (fotografija avtomobilske nesreče) in osem naravnih (fotografija neba). Vsaka
9
fotografija je bila prikazana 25 sekund. V drugem delu preizkusa so bili preizkušanci dolgotrajno izpostavljeni dvema fotografijama neba in dvema fotografijama stropnih ploščic iz prvega dela preizkusa. Vsaka fotografija je bila prikazana tri minute. Ob ogledu fotografij v obeh preizkusih je bila njihova možganska aktivnost merjena s fMRI, v prvem preizkusu pa so morali še dodatno oceniti prijetnost prikazanega dražljaja na 7-točkovni lestvici.
S pomočjo samoocenjevalne lestvice je bilo pričakovano ugotovljeno, da so bili pozitivni in naravni dražljaji (nebo) ocenjeni kot bolj prijetni v primerjavi z nevtralnimi in negativnimi.
Rezultati prvega dela preizkusa kažejo pomembne razlike med izpostavljenostjo pozitivnim fotografijam in fotografijam neba. Četudi odgovori na samoocenjevalni lestvici niso pokazali pomembne razlike med prvima dvema dražljajema, so se pri preizkusu s fMRI pokazale določene razlike. Ugotovili so, da se pri ogledu obeh fotografij aktivirajo isti deli možganov, pri čemer se ob pogledu na fotografijo neba aktivirajo še trije drugi, ki so povezani s prostorsko kognicijo, regulacijo cirkadianega ritma in notranjim občutkom gibanja. Avtorji menijo, da je zaradi treh dodatno aktiviranih regij ob pogledu na naravo v zdravstvenih ustanovah bolj smiselno postaviti slike oziroma fotografije narave.
Raziskovalce je zanimalo še, kakšen vpliv ima na pacienta pogled na strop v bolnišnici. To je namreč prizor, ki ga imajo pacienti najpogosteje pred očmi. Izkazalo se je, da so se ob dolgotrajnem pogledu na fotografijo neba pri testirancih aktivirale regije, ki so dejavne pri sanjah in vizualnem procesiranju dražljajev. Ob pogledu na stropne ploščice je bila zaznana aktivnost v fuziformnem girusu, možganski strukturi, ki je povezana s procesiranjem obrazov.
Avtorji navajajo, da rezultati kažejo več pomembnih pozitivnih učinkov pogleda v nebo in predlagajo uporabo imitacije neba na stropih bolnišničnih sob, če je to mogoče. V podobni študiji Pati idr. (2016) navajajo, da so pri udeležencih eksperimenta, ki so bili nastanjeni v sobah, v katerih so bile na stropu slike neba, izmerili višje zadovoljstvo z okoljem, nižjo stopnjo stresa in anksioznosti, v primerjavi s kontrolno skupino, ki je bivala v sobi s stropnimi ploščicami.
Vpliv svetlobe na paciente
Primerna umetna svetloba pomembno vpliva na splošno zadovoljstvo pacientov s hospitalizacijo in tudi na zadovoljstvo zaposlenih (Ulrich idr., 2008), še pomembnejša pa je za počutje pacientov izpostavljenost naravni svetlobi. Ta ima pozitiven učinek na vzdrževanje cirkadianega ritma, ki ugodno vpliva na regulacijo produkcije melatonina ter spodbuja biokemijsko in hormonsko ravnovesje (Schweitzer idr., 2004), zato je pomembno, da so pacienti čez dan izpostavljeni naravni svetlobi, ponoči pa mora biti soba primerno zatemnjena (Ulrich idr., 2008).
Večja izpostavljenost naravni svetlobi pomembno vpliva na zmanjšanje zaznane bolečine, količino zaužitih protibolečinskih tablet, znižanje depresivnosti in izboljšanje razpoloženja (Ulrich idr., 2008).
Svetlost in barva prostora pomembno vplivata na zaznavo njegove velikosti, saj svetlejše prostore, v primerjavi s temnejšimi (Stamps, 2011), zaznavamo kot večje, v stresni situaciji, kot je npr. hospitalizacija, pa osebe potrebujejo več prostora v primerjavi z osebami, ki stresni situaciji niso bile izpostavljene (Dosey in Meisels, 1969).
To so bile izhodiščne točke za raziskavo V. Okken idr. (2013), ki so ugotovili, da svetlost sobe pomembno vpliva na zaznano prostornost sobe le, če so posamezniki v situaciji, nevarni za zdravje, npr. diagnosticirani terminalni bolezni. V primeru manj nevarne situacije, npr.
10
sproščenega pogovora z zdravnikom, svetlost ni pomembno vplivala na zaznano prostornost.
Posamezniki v svetlejši sobi in situaciji, nevarni za zdravje, izražajo več pozitivnih emocij in so pripravljeni zaupati več osebnih informacij, saj imajo občutek, da je soba bolj prostorna. V stresni situaciji so udeleženci zdravnika zaznavali bolj pozitivno, če je bil v svetlejši sobi.
Vpliv barv na paciente
Barve lahko razdelimo na tople in hladne. Topli barvi sta npr. rdeča in oranžna, hladni pa npr. modra in zelena (Lewinski, 1938). Posamezniki v sobah s toplejšimi barvami sten podcenjujejo čas (imajo občutek, da čas teče počasneje kot v resnici), fizična in psihološka bremena se zdijo težja, objekti se zdijo večji, sobe pa manjše (Birren, 1978). Tople barve v povezavi z intenzivno svetlobo povečujejo pozornost oseb na zunanji svet in pripravljenost na aktivnost, zato jih je smiselno uporabiti v prostorih, ki zahtevajo mišični napor, npr. v fizioterapevtski sobi (Sharpe, 1974). V sobah s stenami hladnejših barv ljudje čas precenjujejo, fizična in psihološka bremena se jim zdijo lažja, objekti manjši in sobe večje (Birren, 1978).
Osebe so v sobah s stenami hladnejših barv in v kombinaciji z močno svetlobo manj odzivne na distraktorje, zato je hladnejše barve smiselno uporabiti v okolju z veliko motnjami (Sharpe, 1974).
Prevelik kontrast med barvo sten in zunanjo svetlobo lahko vpliva na pojav glavobola in bolečin v očeh. Priporoča se, da sta stena, na kateri je okno, in okvir okna svetlejša, kar ustvari občutek manjšega kontrasta z zunanjo svetlobo (Malkin, 1992, v Bosch idr., 2012), ter da je stena nasproti okna svetlejše barve, saj ta v nasprotnem primeru absorbira preveč svetlobe (Bosch idr., 2012).
Preference do barv sten se razlikujejo tudi med kulturami in spoloma. Ameriški in korejski otroci so najbolj pozitivno ocenili bolniške sobe z modrimi stenami, pri čemer so se pojavile pomembne razlike med spoloma. Deklice so, v primerjavi z dečki, bolj pozitivno zaznavale tople barve, kot sta npr. rdeča in vijoličasta, medtem ko so dečki bolj pozitivno zaznavali hladne barve, npr. modro in zeleno. Ne glede na spol in kulturo se je bela barva izkazala za najmanj priljubljeno med otroki, vendar so korejski otroci, v primerjavi z ameriškimi, pokazali pomembno višjo preferenco do te barve (Park in Park, 2013).
Podobne ugotovitve najdemo v drugi študiji, v kateri je Park (2009) preverjal razlike v zaznavi barv sten v bolniški sobi med tremi skupinami otrok: zdravimi, hospitaliziranimi bolnimi in nehospitaliziranimi bolnimi otroki. Zdravi otroci so, v primerjavi z bolnimi, rumeno barvo sten zaznavali kot bolj pozitivno. Belo barvo sten so vse skupine zaznale kot najmanj prijetno, modro in zeleno pa najbolj prijetno. Razlika med spoloma se je izkazala za pomembno, dekleta so bolj pozitivno zaznavala tople, dečki pa hladne barve sten.
V podobnih študijah, v katerih so vzorčili odrasle osebe, se je modra barva stene izkazala za najbolj pomirjujočo (Huffcut, 2010; Karlin in Zeiss, 2006).
Barve so lahko uporabne tudi za učinkovitejšo orientacijo pacientov in osebja. Barvno kodiranje se uporablja za barvno označevanje posameznih oddelkov v bolnišnici, na podlagi katerih se obiskovalci lažje orientirajo. Kodiranje mora biti omejeno na barve, ki so poznane po imenu, npr. modra, zelena, rumena. Problematična je lahko turkizna barva, ki jo nekateri označijo za modro, drugi za zeleno (Dalke idr., 2006).
Vpliv zvoka na paciente
11
Omejitev prevelike izpostavljenosti hrupu lahko pozitivno vpliva na hitrejše in učinkovitejše zdravljenje hospitaliziranih pacientov (Linebaugh, 2013; DuBose idr., 2018).
Holmberg in Coon (1999) sta merila povprečno jakost zvoka v psihiatrični bolnišnici, ki je znotraj ustanove podnevi znašala 75,68 dB. Jakost se je povzpela celo do vrednosti med 85 in 90 dB, kar lahko ob dolgotrajni izpostavljenosti vodi do poškodbe sluha.
Prevelika glasnost in predolga izpostavljenost hrupu je povezana z nihanjem krvnega tlaka, težavami s spanjem, s slabšo koncentracijo in pozornostjo, z okrnjenim reševanjem problemov pri otrocih (Pelmear, 1985, v Holmberg in Coon, 1999), s kardiovaskularnimi boleznimi, z negativnim čustvovanjem in s slabšo kakovostjo življenja (Münzel idr., 2014).
Zmanjšan hrup pozitivno vpliva na spanje in posledično na ustrezno rehabilitacijo pacienta, na zadovoljstvo s hospitalizacijo ter na zmanjšanje stopnje stresa pri pacientih in zaposlenih (Ulrich idr., 2008).
Hrup pomembno vpliva na stopnjo pacientovega razumevanja podatkov, kar je za ustrezno zdravljenje ključnega pomena, in že na videz majhna razhajanja, npr. 10 dB, lahko ustvarijo pomembno razliko. Pacienti razumejo več slišanih podatkov, ko je v ozadju hrup s stopnjo 59 dB (raven zvoka, značilna za normalni pogovor (Berglund in Lindvall, 1995)), kot če je v ozadju hrup s stopnjo 69 dB (Pope idr., 2013).
Ob vseh negativnih asociacijah, povezanih s hrupom, je zanimiva ugotovitev, da pacienti raje slišijo določeno stopnjo zvoka kot popolno odsotnost le-tega (Mackrill idr., 2013).
Za zmanjševanje hrupa v bolnišnicah so se kot pomembne izkazale zvočno izolirane stropne ploščice. Te so učinkovite pri zagotavljanju samozaznane zasebnosti pacienta v bolnišnični sobi (Ulrich idr., 2008), zmanjšale so verjetnost ponovne hospitalizacije, povečala se je zaznana kakovost oskrbe (Hagerman idr., 2005) in pacienti so poročali o manjšem številu prebujanj ponoči, kar je pozitivno vplivalo na njihov spanec v bolnišnici (Berg, 2001).
Vpliv umetniških del na paciente
Umetniška dela v bolniških sobah imajo pomemben vpliv na dobro počutje pacientov, dolžino bivanja v bolnišnici in na količino zaužitih protibolečinskih zdravil (Lankston idr., 2010).
Pomembna je predvsem razlika med različnimi motivi umetniških del. Hospitalizirani pacienti se boljše počutijo v sobi, v kateri so realistične slike z motivi narave, študentje pa v sobah z abstraktnimi fotografijami (Nanda idr., 2008). Omejitev študije je, da so raziskovalci primerjali počutje in preference oseb v okolju, v katerem so v tistem trenutku bili. Za bolnike je bila to bolniška in za študente študentska soba.
Prisotnost umetniških del z motivom narave vpliva na nižjo anksioznost pacientov in na manjšo količino zaužitih protibolečinskih zdravil, v primerjavi z abstraktnimi motivi in odsotnostjo umetniških del. Bivanje v bolniški sobi brez umetniških del je celo bolj blagodejno za pacientovo dobro počutje in zdravje kot bivanje v bolniški sobi, v kateri so razstavljena abstraktna umetniška dela. Torej, ko so bila v sobi abstraktna dela, so se pacienti počutili slabše, kot če umetniških del ni bilo (Ulrich idr., 1993).
Preferenco do motivov narave evolucijski psihologi razlagajo s konceptom biofilije, ki je sposobnost posameznika, da zazna cvetoče naravno okolje in ob tem doživlja pozitivne občutke (Wilson, 1984).
Raziskovalni problem
12
V magistrskem delu nas zanima, ali izgled sobe pomembno vpliva na pacientovo zadovoljstvo s samo hospitalizacijo in kako pacienti dojemajo sobe v štirih različnih pogojih – sobo z eno ali dvema posteljama, s prisotnostjo ali odsotnostjo rastlinja, z belimi ali modrimi stenami ter z naravnim ali abstraktnim motivom na umetniških delih – slikah.
Zanima nas, ali zadovoljstvo z videzom sobe pomembno vpliva na celotno zadovoljstvo s hospitalizacijo. Pri tem se sklicujemo na raziskavo Harrisa idr. (2002), v kateri je bilo ugotovljeno, da so zadovoljstvo z osebjem, klinična oskrba, zadovoljstvo z okoljem, ki vključuje videz bolniške sobe, in proces sprejema v bolnišnico pomembni napovedniki splošnega zadovoljstva z obiskom bolnišnice.
Hipoteza 1: Zadovoljstvo z izgledom sobe pomembno napoveduje celotno zadovoljstvo s hospitalizacijo.
Pacienti poročajo o višji stopnji zasebnosti oziroma intimnosti v enoposteljnih sobah, kar lahko vpliva tudi na potek zdravljenja. V prostorih, v katerih imajo občutek intimnosti, so pacienti pripravljeni deliti več osebnih informacij, ki so lahko pomembne oziroma celo ključne za njihovo zdravljenje (Anaker idr., 2018; Ulrich idr., 2008). Predpostavljamo, da bodo udeleženci enoposteljne sobe zaznali kot bolj intimne, v primerjavi z dvoposteljnimi.
Hipoteza 2: Udeleženci bodo enoposteljne sobe označili kot bolj intimne, v primerjavi z dvoposteljnimi.
V tretji hipotezi preverjamo, kako so udeleženci razlikovali zaznano prostornost in velikost sobe glede na število postelj oziroma kosov pohištva v sobi. Količina kosov pohištva je z zaznano prostornostjo sobe povezana v odnosu obrnjene U-krivulje. Sobe brez pohištva in sobe z večjo količino pohištva zaznamo kot manj prostorne v primerjavi s sobami z zmerno količino pohištva (Imamoglu, 1973).
Zaznana velikost prostora je v negativnem linearnem odnosu povezana s številom kosov pohištva, kar pomeni, da sobe z manj kosov pohištva zaznavamo kot večje (Imamoglu, 1973).
V trenutni raziskavi sta na voljo zgolj pogoja z manj ali več pohištva (ena oziroma dve postelji), zato predpostavljamo, da bodo udeleženci sobo z manjšo količino pohištva, tj. enoposteljno sobo, zaznali kot večjo in bolj prostorno.
Hipoteza 3: Udeleženci bodo enoposteljne sobe označili kot večje in bolj prostorne, v primerjavi z dvoposteljnimi.
Narava oziroma pogled nanjo pomembno vpliva na znižanje stresa in anksioznosti pri pacientih (Ulrich idr., 2008) ter na nižji srčni utrip (Goto idr., 2017). Predpostavljamo, da bodo udeleženci sobe z rastlinjem zaznali kot bolj sproščene.
Hipoteza 4: Udeleženci bodo sobe, v katerih je prisotno rastlinje (drevo, rože), označili kot bolj sproščene, v primerjavi s sobami brez naravnih elementov.
Odrasli in otroci so modro barvo zaznali kot najbolj primerno za stene v bolniških sobah, bela barva je bila zaznana najbolj negativno (Karlin in Zeiss, 2006; Park, 2009; Park in Park, 2013). Odrasli so modro barvo sten označili kot najbolj pomirjujočo (Huffcut, 2010; Karlin in Zeiss, 2006). Predpostavljamo, da bodo udeleženci sobe z modrimi stenami zaznali kot bolj pomirjujoče od belih.
Hipoteza 5: Udeleženci bodo modre sobe označili kot bolj pomirjujoče, v primerjavi z belimi sobami.
13
Predpostavljamo, da bodo udeleženci sobe z motivi narave na umetniških delih označili kot bolj prijetne, v skladu z raziskavami, ki kažejo preferenco do naravnih motivov v primerjavi z abstraktnimi (Nanda idr., 2008; Ulrich idr., 1993). Ne glede na izsledke U. Nanda idr., ki so ugotovili, da študentje v svojih sobah preferirajo abstraktne motive umetniških del, in vzorec naše raziskave, v kateri so bile udeležene nehospitalizirane osebe, pričakujemo, da bodo udeleženci v raziskavi sobe z motivi narave označili kot bolj prijetne, saj gre za zaznavo bolniške sobe.
Hipoteza 6: Udeleženci bodo sobe z naravnimi motivi umetniških del označili kot bolj prijetne, v primerjavi z abstraktnimi.
14
Metoda
Udeleženci
V raziskavi je bilo udeleženih 187 oseb, pri čemer 79 posameznikov vprašalnika ni dokončalo. Udeleženci so pogosto poročali, da se jim v tretjem delu vprašalnika (ogled videoposnetkov sob in ocenjevanje le-teh na semantičnih diferencialih) posnetki niso prikazali, kar je poleg dolžine oziroma trajanja vprašalnika (pribl. 30 minut) predpostavljen glavni vzrok za predčasno prekinitev ocenjevanja. Udeleženci so bili pridobljeni s pomočjo metode snežne kepe, zlasti preko družbenega omrežja Facebook.
Vprašalnik je do konca izpolnilo 108 udeležencev; povprečna starost udeležencev je bila 28 let, 70 (65 %) oseb je bilo ženskega spola, 38 (35 %) pa moškega. Od 108 udeležencev raziskave je bilo 69 (64 %) udeležencev v preteklosti že hospitaliziranih, 39 (36 %) oseb je poročalo, da izkušnje s hospitalizacijo še niso imeli. Povprečna starost oseb, ki so bile v preteklosti že hospitalizirane, je bila 30 let, od česar je bilo 43 (62 %) oseb ženskega in 26 (38 %) oseb moškega spola.
Raziskava je bila razdeljena na dva dela. V prvem delu smo preverjali zadovoljstvo z videzom bolniške sobe, za kar smo uporabili vzorec oseb, ki so v preteklosti že bile hospitalizirane. V drugem delu analize smo preverjali zaznavo bolniških sob na semantičnih diferencialih, pri čemer smo uporabili vzorec oseb, ki so in še niso bile hospitalizirane ter so vprašalnik izpolnile do konca.
Pripomočki
Udeleženci so vprašalnik izpolnjevali na spletni platformi 1ka.si. Vprašalnik je bil sestavljen iz vprašalnika Velikih 5 osebnostnih lastnosti BFI (John idr., 1991; prevod in priredba Avsec in Sočan, 2007), osebnih podatkov, zadovoljstva s hospitalizacijo ter posnetkov sob s semantičnimi diferenciali. Rezultati vprašalnika BFI niso vključeni v analizo magistrskega dela in bodo predvidoma objavljeni v ločenem prispevku. Opise ostalih pripomočkov predstavljamo v spodnjem besedilu.
Osebni podatki in zadovoljstvo s hospitalizacijo
V drugem delu ankete so udeleženci podali svoje osebne podatke (spol in starost) ter odgovorili na vprašanja glede morebitne izkušnje s hospitalizacijo. V kolikor so udeleženci na vprašanje »Ali ste bili v preteklosti že hospitalizirani?« pozitivno odgovorili, so na lestvici od 1 do 5 (1 – popolnoma nezadovoljen, 5 – popolnoma zadovoljen) ocenili zadovoljstvo s takratnim odnosom zdravstvenega osebja, okrevanjem, videzom sobe in bolnišnice, čistočo in za konec podali še oceno o splošnem zadovoljstvu s hospitalizacijo.
Posnetki sob in semantični diferenciali
V tretjem delu ankete so si udeleženci ogledali 16 posnetkov bolniških sob in vsakega ocenili na 12 semantičnih diferencialih, pri čemer je bil vrstni red posnetkov naključen.
Posnetki so bili ustvarjeni s pomočjo arhitekturnega programa ArchiCAD in temeljijo na principu dinamičnega 360-stopinjskega ogleda sobe, torej kot da bi udeleženec vstopil v sobo
15
in se razgledal po prostoru (ogled 360°). Raziskave kažejo na podobne rezultate pri udeležencih, ki so objekte ocenjevali na podlagi simuliranega okolja (fotografije, modeli, posnetki ipd.), in udeležencih, ki so objekte ocenjevali na podlagi fizične prisotnosti v objektu (Seaton in Collins, 1970), zato smo se odločili eksperiment izvesti s pomočjo posnetkov, saj predpostavljamo, da bomo s to metodo dobili podobne rezultate, kot če bi raziskavo izvedli v dejanski bolniški sobi.
Posnetki vsebujejo kombinacije štirih različnih pogojev. Prvi pogoj je število postelj v sobi (ena ali dve postelji), drugi pogoj je prisotnost ali odsotnost rastlinja v sobi in pred oknom, tretji pogoj je barva sten (bela ali modra) in četrti pogoj je prisotnost umetniških del z različnimi motivi (naravni ali abstraktni). Na vsakem izmed 16 posnetkov je različna kombinacija teh štirih pogojev, npr. na enem posnetku je vidna ena postelja, rastlinje, modre stene in naravni motiv umetniških del. Na slikah 1–4 so prikazane štiri različne kombinacije bolniških sob iz štirih zornih kotov.
Semantični diferenciali, na katerih so udeleženci ocenjevali bolniške sobe, so bili prilagojeni po Rosenberg in Navarro (2018). Udeleženci so za posamezni posnetek sobe ocenjevali 12 semantičnih diferencialov na 7-stopenjski lestvici. Uporabljeni so bili naslednji semantični diferenciali: 1. prijetna – neprijetna, 2. domačna – neosebna, 3. svetla – temna, 4.
intimna – razosebljena, 5. sproščena – nesproščena, 6. prostorna – tesna, 7. čista – umazana, 8. funkcionalna – nefunkcionalna, 9. udobna – neudobna, 10. velika – majhna, 11. topla – hladna, 12. pomirjujoča – vznemirjujoča.
Slika 1
Primer bolniške sobe s stenami bele barve, eno posteljo, abstraktnim motivom na sliki in prisotnimi naravnimi elementi
16 Slika 2
Primer bolniške sobe s stenami bele barve, dvema posteljama, naravnim motivom na sliki in brez prisotnih naravnih elementov
Slika 3
Primer bolniške sobe s stenami modre barve, eno posteljo, naravnim motivom na sliki in prisotnimi naravnimi elementi
17 Slika 4
Primer bolniške sobe s stenami modre barve, dvema posteljama, abstraktnim motivom na sliki in brez prisotnih naravnih elementov
Postopek
Pred izvedbo raziskave je bilo pridobljeno mnenje etične komisije glede etičnosti le-te.
Komisija je raziskavo ocenila kot etično primerno, s čimer se je začelo zbiranje podatkov.
Vprašalnik je bil dostopen na spletni platformi, namenjeni izvajanju anket – 1ka.si, udeleženci so bili pridobljeni s pomočjo družbenega omrežja Facebook z metodo snežne kepe. Vprašalnik je bil ustvarjen aprila 2020, zbiranje podatkov je trajalo približno 14 dni. Udeleženci so vprašalnik izpolnjevali individualno, ne v istem prostoru in ne v kontroliranih pogojih, kot je bilo načrtovano pred izbruhom epidemije COVID-19. Zaradi zaprtja fakultet in javnih objektov smo bili primorani vprašalnik prenesti v virtualno obliko in udeležence pridobiti s pomočjo družbenih omrežij.
Podatki so bili obdelani s pomočjo programa IBM SPSS Statistics 22. Za prvi del analize je bila opravljena analiza opisnih statistik in regresija. Za drugi del analize je bila opravljena analiza opisnih statistik in t-test za odvisne vzorce. Zaradi večjega števila spremenljivk (4 pogoji in 12 semantičnih diferencialov) smo za večjo veljavnost rezultatov pri t-testu uporabili Bonferronijevo korekturo. V našem primeru je ta znašala 0,004, saj smo najpogosteje uporabljeno stopnjo značilnosti/pomembnosti 0,05 delili s številom vzporednih primerjav (12).
18
Rezultati
V prvem delu poglavja so predstavljeni rezultati analize zadovoljstva z videzom bolniške sobe in v njem navedene opisne statistike in regresijska analiza zadovoljstva s hospitalizacijo.
V drugem delu so predstavljeni rezultati zaznave bolniške sobe − radar diagrami in t-testi za vsakega izmed štirih pogojev (število postelj, rastlinje, barva sten in umetniški motiv).
Zadovoljstvo z izgledom bolniške sobe Opisne statistike
V tabeli 1 so predstavljene povprečne vrednosti in standardne deviacije za spremenljivke, ki so vezane na izkušnjo hospitalizacije pri udeležencih raziskave, ki so že bili hospitalizirani.
Tabela 1
Opisne statistike za spremenljivke, vezane na zadovoljstvo s hospitalizacijo (N = 69)
Spremenljivke M SD
Zadovoljstvo z zdravstvenim osebjem 4,41 0,90 Zadovoljstvo s procesom zdravljenja/okrevanjem 4,36 0,87 Zadovoljstvo z izgledom bolniške sobe 3,58 1,16 Zadovoljstvo z izgledom bolnišnice 3,42 1,05
Zadovoljstvo s čistočo 4,43 0,74
Celotno zadovoljstvo s hospitalizacijo 4,12 0,88
Napovedovanje celotnega zadovoljstva s hospitalizacijo na podlagi zadovoljstva s posameznimi vidiki obiska bolnišnice
Preverjali smo, katere spremenljivke (zadovoljstvo z zdravstvenim osebjem, s procesom zdravljenja, videzom bolniške sobe in bolnišnice ter s čistočo) statistično pomembno napovedujejo celotno zadovoljstvo s hospitalizacijo. Uporabljena je bila linearna multipla regresijska analiza. Model je statistično pomemben, F(5,63) = 24,92, p < 0,001, in pojasnjuje 66 % variance celotnega zadovoljstva s hospitalizacijo.
V tabeli 2 so prikazani vsi koeficienti, vključeni v analizo regresije. Koeficienta, ki sta se izkazala za statistično pomembna napovednika celotnega zadovoljstva s hospitalizacijo, sta zadovoljstvo z zdravstvenim osebjem in zadovoljstvo s procesom zdravljenja/okrevanja.
V hipotezi 1 smo preverjali, ali zadovoljstvo z videzom bolniške sobe statistično pomembno napoveduje celotno zadovoljstvo s hospitalizacijo. Zadovoljstvo z videzom bolniške sobe ni statistično pomembno napovedovalo celotnega zadovoljstva s hospitalizacijo, t(68) = 0,85, p = 0,398.
Tabela 2
Regresijska analiza za spremenljivke, ki napovedujejo celotno zadovoljstvo s hospitalizacijo
Spremenljivke
Nestandardizirani koeficienti Standardizirani
koeficienti t p
B SE Beta
19 Zadovoljstvo z
zdravstvenim osebjem
0,48 0,09 0,48 5,04 < 0,001
Zadovoljstvo s procesom
zdravljenja 0,32 0,10 0,32 3,23 0,002
Zadovoljstvo z izgledom
bolniške sobe 0,07 0,08 0,09 0,85 0,398
Zadovoljstvo z izgledom
bolnišnice –0,01 0,10 –0,01 –0,11 0,912
Zadovoljstvo s
čistočo 0,19 0,11 0,16 1,80 0,077
Opomba: Konstanta = –0,43, F(5,63) = 24,92, p < 0,001, R2 = 0,66
20
Zaznava bolniških sob
V nadaljevanju predstavljamo rezultate analize zaznave bolniške sobe za štiri eksperimentalne pogoje (število postelj, rastlinje, barva sten in umetniški motiv).
Število postelj
V spodnjem delu so predstavljeni radar diagrami in tabele, v katerih so prikazani rezultati t-testov za vsak posamezen pogoj. S slike 5 je razvidno, da se največja razlika v sobah z različnim številom postelj kaže pri zaznani intimnosti, prostornosti in velikosti sobe. Najmanjše razlike se pojavljajo pri zaznani toplini, svetlosti, čistoči in domačnosti sobe. Za statistično nepomembno se je izkazala samo razlika v zaznani toplini sobe.
Slika 5
Radar diagram za primerjavo enoposteljnih in dvoposteljnih sob na 12 semantičnih
diferencialih. Znak * predstavlja statistično pomembno razliko med enim in drugim pogojem
V tabeli 3 so prikazani rezultati t-testa za odvisne vzorce, s katerim smo preverjali razlike med posameznimi pogoji na različnih semantičnih diferencialih, skladno s hipotezami.
Preverjena je bila razlika v zaznavah enoposteljnih in dvoposteljnih sob na treh semantičnih diferencialih – intimnost, velikost in prostornost. Udeleženci so zaznavali statistično pomembno drugačno stopnjo intimnosti v enoposteljnih (M = 2,67, SD = 1,26) in dvoposteljnih (M = 4,04, SD = 1,18) sobah. Enoposteljne sobe so bile med udeleženci zaznane kot bolj intimne, t(107) = –10,16, p < 0,001. Udeleženci so enoposteljne sobe (M = 2,25, SD = 1,17) zaznali kot večje, t(107) = –9,83, p < 0,001, v primerjavi z dvoposteljnimi sobami (M = 3,34, SD
= 1,16). Enoposteljne sobe (M = 2,22, SD = 1,09) so bile zaznane kot statistično pomembno
0.00 1.00 2.00 3.00 4.00 5.00
Prijetnost*
Domačnost*
Svetlost*
Intimnost*
Sproščenost*
Prostornost*
Čistoča*
Funkcionalnost*
Udobnost*
Velikost*
Toplina Pomirjenost*
Število postelj
enoposteljne sobe dvoposteljne sobe
21
bolj prostorne, t(107) = –10,92, p < 0,001, v primerjavi z dvoposteljnimi sobami (M = 3,43, SD
= 1,15).
Tabela 3
Prikaz rezultatov t-testa za primerjavo razlik med semantičnimi diferenciali (število postelj) Semantični
diferenciali
Enopost. Dvopost. Enopost. Dvopost. t(df = 107) p Cohen d
M SD
Prijetnost 2,71 3,07 1,15 1,11 –5,35 < 0,001 0,52
Domačnost 3,20 3,45 1,16 1,09 –3,22 0,002 0,31
Svetlost 2,36 2,52 1,06 1,06 –3,08 0,003 0,31
Intimnost 2,67 4,04 1,26 1,12 –10,16 < 0,001 0,98
Sproščenost 2,94 3,36 1,04 1,02 –5,78 < 0,001 0,56
Prostornost 2,22 3,43 1,09 1,15 –10,92 < 0,001 1,05
Čistoča 1,88 2,09 1,16 1,20 –4,68 < 0,001 0,44
Funkcionalnost 2,45 2,78 1,22 1,15 –3,60 < 0,001 0,36
Udobnost 2,67 3,26 1,10 1,07 –6,64 < 0,001 0,64
Velikost 2,25 3,34 1,17 1,16 –9,83 < 0,001 0,94
Toplina 3,27 3,39 1,24 1,05 –1,64 0,104 0,16
Pomirjenost 3,06 3,37 1,08 1,02 –4,47 < 0,001 0,43
Opomba: Enopost. = enoposteljna soba, Dvopost. = dvoposteljna soba Rastlinje
Največje razlike pri zaznavi sob z in brez rastlinja se pojavljajo na semantičnih diferencialih domačnosti, topline in pomiritve, najmanjše razlike pa so bile zaznane glede čistoče, funkcionalnosti, velikosti in prostornosti, kar je razvidno iz slike 6.
Slika 6
Radar diagram za primerjavo sob, v katerih je in ni prisotno rastlinje na 12 semantičnih diferencialih. Znak * predstavlja statistično pomembno razliko med enim in drugim pogojem.
22
Rezultati v tabeli 4 kažejo na statistično pomembno razliko v sproščenosti med sobami z rastlinjem (M = 2,89, SD = 1,00) in sobami, v katerih rastlinja ni bilo (M = 3,42, SD = 1,02). Sobe, v katerih je bilo rastlinje, so bile zaznane kot statistično pomembno bolj sproščene, v primerjavi s sobami brez rastlinja, t(107) = –8,51, p < 0,001.
Tabela 4
Prikaz rezultatov t-testa za primerjavo razlik med semantičnimi diferenciali (rastlinje) Semantični
diferenciali
Rastlinje Brez rastlinja
Rastlinje Brez rastlinja
t(df = 107) p Cohen d
M SD
Prijetnost 2,63 3,15 1,10 1,15 –8,31 < 0,001 0,79
Domačnost 3,01 3,64 1,10 1,14 –8,79 < 0,001 0,85
Svetlost 2,30 2,58 1,05 1,10 –4,78 < 0,001 0,47
Intimnost 3,18 3,54 0,98 1,04 –6,13 < 0,001 0,58
Sproščenost 2,89 3,42 1,00 1,02 –8,51 < 0,001 0,81
Prostornost 2,76 2,90 0,99 0,97 –3,42 0,001 0,32
Čistoča 1,96 2,00 1,16 1,16 –1,34 0,183 0,14
Funkcionalnost 2,56 2,67 1,10 1,11 –3,31 0,001 0,32
Udobnost 2,76 3,17 0,99 1,06 –7,20 < 0,001 0,70
Velikost 2,73 2,86 1,01 1,06 –3,38 0,001 0,31
Toplina 3,05 3,61 1,12 1,16 –8,17 < 0,001 0,78
Pomirjenost 2,94 3,48 1,03 1,04 –8,76 < 0,001 0,85
0.00 1.00 2.00 3.00 4.00 5.00
Prijetnost*
Domačnost*
Svetlost*
Intimnost*
Sproščenost*
Prostornost*
Čistoča Funkcionalnost*
Udobnost*
Velikost*
Toplina*
Pomirjenost*
Rastlinje
prisotnost rastlinja odsotnost rastlinja
23 Barva sten
Udeleženci so zaznali najmanj razlik med sobami z različnimi barvami sten (modre in bele).
Iz slike 7 je razvidno, da so bile bele sobe ocenjene kot bolj svetle, tople in prijetne, pri čemer je bila samo razlika v zaznani svetlosti med sobami statistično pomembna. Udeleženci so najmanjše razlike med sobami z belimi in modrimi stenami zaznavali v funkcionalnosti, čistoči in sproščenosti.
Slika 7
Radar diagram za primerjavo sob z modrimi in belimi stenami na 12 semantičnih diferencialih. Znak * predstavlja statistično pomembno razliko med enim in drugim pogojem.
V nasprotju z zastavljeno hipotezo se sobe z modrimi stenami (M = 3,26, SD = 1,07) niso izkazale za bolj pomirjujoče, v primerjavi s sobami z belimi stenami (M = 3,17, SD = 0,99). Sobe z belimi stenami so bile zaznane kot bolj pomirjujoče, vendar razlika, v primerjavi s sobami z modrimi stenami, ni bila statistično pomembna, t(107) = 1,51, p = 0,13.
Tabela 5
Prikaz rezultatov t-testa za primerjavo razlik med semantičnimi diferenciali (barva sten) Semantični
diferenciali
Modre stene
Bele stene
Modre stene
Bele stene
t(df = 107) p Cohen d
M SD
Prijetnost 2,94 2,84 1,14 1,06 2,07 0,041 0,20
0.00 1.00 2.00 3.00 4.00 5.00
Prijetnost
Domačnost
Svetlost*
Intimnost
Sproščenost
Prostornost Čistoča
Funkcionalnost Udobnost
Velikost Toplina
Pomirjenost
Barva sten
modre stene bele stene
24
Domačnost 3,36 3,29 1,11 1,06 1,24 0,219 0,13
Svetlost 2,66 2,22 1,15 1,06 5,79 < 0,001 0,55
Intimnost 3,39 3,32 1,01 0,99 1,40 0,164 0,13
Sproščenost 3,18 3,13 1,04 0,97 0,83 0,409 0,08
Prostornost 2,86 2,80 1,00 0,97 1,56 0,122 0,14
Čistoča 2,01 1,96 1,17 1,18 1,08 0,283 0,11
Funkcionalnost 2,63 2,60 1,09 1,13 0,92 0,358 0,08
Udobnost 3,00 2,94 1,02 0,99 1,64 0,104 0,15
Velikost 2,82 2,77 1,03 1,03 1,65 0,102 0,14
Toplina 3,41 3,25 1,19 1,08 2,43 0,017 0,23
Pomirjenost 3,26 3,17 1,07 0,99 1,51 0,134 0,15
Umetniški motiv
Na sliki 8 so vidne največje razlike med sobami z različnimi motivi na umetniških delih, ki so se pojavile glede zaznane toplote, svetlosti in pomiritve. Najmanjše razlike so bile zaznane glede funkcionalnosti, čistoče in prostornosti.
Slika 8
Radar diagram za primerjavo sob z naravnim in abstraktnim motivom na slikah na 12 semantičnih diferencialih. Znak * predstavlja statistično pomembno razliko med enim in drugim pogojem.
25
Iz tabele 6 je razvidno, da so udeleženci sobe, ki so vsebovale naravni motiv na umetniških delih (M = 2,75, SD = 1,07), zaznavali kot bolj prijetne, v primerjavi s sobami, v katerih je bil na umetniških delih abstrakten motiv (M = 3,03, SD = 1,15). Razlika med sobami je bila statistično pomembna, t(107) = –5,05, p < 0,001.
Tabela 6
Prikaz rezultatov t-testa za primerjavo razlik med semantičnimi diferenciali (umetniški motiv) Semantični
diferenciali
Naravni motiv
Abstr.
motiv
Naravni motiv
Abstr.
motiv
t(df = 107) p Cohen d
M SD
Prijetnost 2,75 3,03 1,07 1,15 –5,05 < 0,001 0,49 Domačnost 3,18 3,47 1,11 1,09 –4,71 < 0,001 0,45 Svetlost 2,26 2,62 1,03 1,13 –5,86 < 0,001 0,57
Intimnost 3,27 3,44 0,98 1,01 –3,33 0,001 0,32
Sproščenost 3,01 3,29 0,98 1,03 –4,80 < 0,001 0,46
Prostornost 2,78 2,88 0,96 1,00 –2,28 0,025 0,23
Čistoča 1,94 2,02 1,17 1,16 –2,51 0,014 0,24
Funkcionalnost 2,58 2,65 1,10 1,11 –2,36 0,020 0,20
Udobnost 2,89 3,04 1,00 1,02 –3,30 0,001 0,32
0.00 1.00 2.00 3.00 4.00 5.00
Prijetnost*
Domačnost*
Svetlost*
Intimnost*
Sproščenost*
Prostornost Čistoča
Funkcionalnost Udobnost*
Velikost Toplina*
Pomirjenost*
Umetniški motiv
naravni motiv abstraktni motiv
26
Velikost 2,74 2,85 1,02 1,05 –2,62 0,010 0,24
Toplina 3,06 3,60 1,11 1,19 –7,06 < 0,001 0,69
Pomirjenost 3,05 3,38 1,02 1,07 –4,85 < 0,001 0,48 Opomba: Abstr. motiv = abstraktni motiv
27
Razprava
Interpretacija rezultatov
V raziskavi smo preverjali, kakšen vpliv ima videz bolniške sobe na zadovoljstvo s celotno hospitalizacijo v primerjavi z drugimi dejavniki in kako posamezni elementi dizajna bolniške sobe vplivajo na psihološka stanja oseb.
Skladno s predpostavljenim rezultati nakazujejo, da posamezniki enoposteljne sobe zaznavajo kot bolj intimne. Podobne rezultate so dobili tudi raziskovalci (Anaker idr., 2018;
Ulrich idr., 2008), ki so ugotovili, da pacienti v enoposteljnih sobah poročajo o večji zaznani zasebnosti. To nakazuje na globljo povezanost dveh konceptov – intimnost in zasebnost, kar poudarja tudi Gerstein (1978), ki trdi, da intimnost brez zasebnosti ne more obstajati. Stopnja intimnosti med pacientom in zdravnikom je močno povezana tudi z ranljivostjo in zaupanjem.
Pacienti se v odnosu do zdravnika pogosto znajdejo v bolj ranljivi vlogi, predvsem zaradi same bolezni ter zaradi pomanjkanja znanja o bolezni in zdravljenju le-te. Zaupanje osebnih informacij vodi v večjo intimnost v odnosu, hkrati pa v pacientu povzroči še večji občutek ranljivosti. V tej dinamiki je izredno pomembno zaupanje, saj pripomore k večjemu občutku intimnosti, s tem pa tudi k več zaupanim, za zdravje pomembnih informacijam (Yeo in Longhurst, 1996). Ulrich idr. (2008) poročajo, da pacienti v večposteljnih sobah zaupajo manj informacij, ki so pomembne za njihovo zdravje, kar pogosto negativno vpliva na proces zdravljenja.
Udeleženci so enoposteljne sobe označili kot večje in bolj prostorne, kar je skladno z ugotovitvami v raziskavi, ki jo je izvedel Imamoglu (1973). V raziskavi ugotavlja, da so sobe z manjšo količino pohištva zaznane kot večje, kar se je izkazalo tudi v našem primeru. V enoposteljni sobi sta bili ena postelja in ena nočna omarica, v dvoposteljni pa dve postelji in dve nočni omarici. Razlika je pomembno vplivala na zaznavo velikosti sobe, četudi se sama velikost (kvadratura) sobe ni spreminjala. Imamoglu navaja, da je količina pohištva v sobi povezana z zaznano prostornostjo sobe v odnosu obrnjene U-krivulje. Sobo z zmerno količino pohištva so udeleženci zaznavali kot bolj prostorno v primerjavi s sobo brez pohištva in sobo z večjo količino pohištva. Predpostavljamo, da so udeleženci enoposteljno sobo zaznavali kot sobo z zmerno količino pohištva, saj so jo označili za bolj prostorno od dvoposteljne.
Potrjena je bila tudi četrta hipoteza, saj so udeleženci sobe, v katerih je bilo rastlinje, zaznavali kot bolj sproščene v primerjavi s sobami, v katerih rastlinja ni bilo. Naše pozitivne občutke ob živih bitjih (živali, rastline) pojasnjuje koncept biofilije, za katerega bi bilo zanimivo preveriti, ali je bolj izrazit v primeru, ko se oseba sooča z zdravstvenimi težavami, v katerih je njeno življenje potencialno ogroženo in posledično bolj ceni prisotnost živega. Bolezen je ena izmed najbolj stresnih življenjskih dogodkov v življenju posameznika (Paykel, 1971), zato je izjemno pomembno, da pacientom na čim več različnih načinov omogočimo lažje spopadanje s stresom kot posledico hospitalizacije in bolezni. Rezultati kažejo, da je lahko ena izmed teh intervencij rastlinje v sobi, saj pomembno vpliva na višjo zaznano sproščenost. V okolju, ki pacientom omogoča večjo stopnjo sproščenosti, se lahko ti bolj učinkovito spopadajo s stresom kot posledico hospitalizacije.
V peti hipotezi smo na podlagi pregleda študij (Huffcut, 2010; Karlin in Zeiss, 2006; Park, 2009; Park in Park, 2013) predpostavljali, da bodo udeleženci sobe z modrimi stenami označili kot bolj pomirjujoče v primerjavi s sobami z belimi stenami, vendar udeleženci niso zaznali pomembnih razlik na dimenziji pomirjenosti med sobami z modrimi in belimi stenami. Razlike med belimi in modrimi sobami se na kar 11 semantičnih diferencialih niso izkazale kot
28
pomembne. Edina razlika med sobami z različnimi barvami sten se je izkazala na dimenziji svetlosti, pri čemer so udeleženci bele sobe zaznavali kot bolj svetle. J. DuBose in sodelavci (2018) so ugotovili, da je zaznana svetlost sobe pomembno povezana s spodbujanjem procesa zdravljenja. V prihodnosti bi bilo smiselno preveriti povezavo med barvo sten in zaznano svetlostjo sobe. Razlog za pomanjkanje statistično pomembnih razlik med barvama sten na semantičnih diferencialih je morda ta, da je bil odtenek modre in bele barve v eksperimentu izbran naključno. V študijah, na katere smo se sklicevali, namreč ni bilo predstavljenih podatkov o odtenku bele in modre barve, zato odtenka nista bila izbrana na podlagi določenega objektivnega merila. Smiselno bi bilo preveriti, ali je bila razlika med modro in belo barvo sten sploh zaznana.
Sobe z umetniškimi deli, ki so vsebovale motive iz narave, so bile zaznane kot bolj prijetne, v primerjavi z abstraktnimi motivi. Hipoteza je bila zasnovana na podlagi ugotovitev U. Nanda idr. (2008), ki so izpostavili razliko v zaznavi prijetnosti abstraktnih in naravnih motivov umetniških del med hospitaliziranimi osebami in študenti. Raziskava je preverjala, katere motive bi ti dve skupini preferirali v trenutnem bivalnem okolju. Študentje so se bolj prijetno počutili v sobi z abstraktnimi motivi, pacienti pa v sobi z naravnimi motivi umetniških del. V naši raziskavi smo udeležence prosili, naj si zamislijo, da so trenutno hospitalizirani in naj se poskušajo vživeti v situacijo, ki jo doživljajo hospitalizirane osebe. Tako so rezultati potrdili ugotovitve predhodno omenjene študije, v kateri so bila umetniška dela z naravnim motivom zaznana kot bolj prijetna za bolniško okolje.
Skladno z ugotovitvami Harrisa idr. (2002) sta zadovoljstvo z zdravstvenim osebjem in s procesom zdravljenja najboljše napovedovala splošno zadovoljstvo s hospitalizacijo, vendar v nasprotju s predpostavljenim videz bolniške sobe ni pomembno napovedoval splošnega zadovoljstva s hospitalizacijo. Morda dizajn bolniške sobe zavzema podobno vlogo kot higieniki v Herzbergovi teoriji motivacije (Herzberg idr., 1959), zato bi bilo zanimivo preveriti, ali odsotnost pomembnih arhitekturnih elementov bolniške sobe, kar bi npr. vplivalo na slabšo vidljivost in hrup, pomembno vpliva na splošno zadovoljstvo s hospitalizacijo.
Omejitve in problemi
Zaradi manjšega števila udeležencev in vprašljive reprezentativnosti vzorca (povprečna starost udeležencev je bila 28 let) rezultatov ne moremo posplošiti na celotno slovensko populacijo.
Vprašalnik za merjenje splošnega zadovoljstva s hospitalizacijo je imel nekaj pomanjkljivosti. Uporabljena je bila samo ena postavka za merjenje zadovoljstva z vsakim posameznim dejavnikom, medtem ko so Harris idr. (2002) v študiji zbirali kvalitativne podatke s telefonskim anketiranjem. Za razliko od omenjene študije, za namene katere so anketirali posameznike, ki so bili pred kratkim odpuščeni iz bolnišnične oskrbe, so bili udeleženci naše raziskave posamezniki, ki najverjetneje niso bili hospitalizirani v isti bolnišnici, prav tako se je čas od njihove zadnje hospitalizacije najverjetneje precej razlikoval, zato so rezultati težko posplošljivi.
Eksperiment je bil zaradi izolacije kot posledice epidemije COVID-19 izveden v elektronski obliki preko portala 1ka. Takšen način reševanja je imel določene pomanjkljivosti in omejitve.
Ena izmed teh je bila nezmožnost ogleda videoposnetkov na velikem ekranu in v dobri resoluciji ter nezmožnost zagotavljanja enakih pogojev za vse udeležence. Udeleženci so si posnetke ogledovali individualno, na računalniku ali telefonu, čeprav jim je bil zaradi boljše vidljivosti predlagan ogled na računalniku. Nekateri so poročali o slabši kakovosti videov in ne-
29
tekočem delovanju posnetkov, drugim udeležencem so se posnetki med izpolnjevanjem vprašalnika prenehali predvajati, zato so morali preizkus predhodno prekiniti.
Kot omejitev bi omenila tudi težjo pridobitev udeležencev za izvedbo eksperimenta, saj bi bil, v primeru normalnega poteka dogodkov, ta izveden v učilnici Filozofske fakultete na vzorcu študentov psihologije.
Smernice za nadaljnje delo
V prihodnje bi bilo smiselno podoben eksperiment aplicirati na posameznikih, ki so imeli nedavno izkušnjo bivanja v isti bolnišnici. S tem bi zagotovili podobno izhodiščno točko udeležencev, saj bi se le-ti zaradi nedavne izkušnje bivanja v bolnišnici zavedali vseh specifik zdravljenja in bivanja v bolniški sobi.
Podobno raziskavo bi bilo smiselno aplicirati tudi na zaposlene v zdravstvu. Splošno zadovoljstvo zdravstvenega osebja pomembno vpliva na zadovoljstvo pacientov (Hockenberry in Becker, 2016; Janicijevic idr., 2013; Vahey idr., 2004), zato je smiselno preveriti, ali ima dizajn bolnišnice pomemben vpliv na zadovoljstvo in druge psihološke dejavnike zaposlenih na področju zdravstva. Pred aplikacijo posameznih ugotovitev je treba preveriti tudi vpliv določenih intervencij na zdravstveno osebje, npr. rastlinje ima pozitiven vpliv na počutje in zmanjšanje stopnje anksioznosti pri pacientih (Ulrich idr., 2008), in negativen vpliv na produktivnost zaposlenih (Larsen idr., 1998). Tako je pred aplikacijo tega ukrepa smiselno preveriti, kakšen vpliv bi imela prisotnost rastlinja na produktivnost zaposlenih v zdravstvu in potencialen negativen učinek na delo zdravstvenega osebja (npr. povečano število napak, manjša količina opravljenih delovnih nalog ipd.).
Podoben eksperiment bi bilo zanimivo ponoviti tudi v resnični situaciji, pri čemer bi paciente v bolnišnici razporedili v kontrolno in eksperimentalno skupino. Pacientom v eksperimentalni skupini bi v bolniško sobo dodali določene elemente notranjega dizajna in preverili njihovo počutje, raven stresa ipd., soba pacientov v kontrolni skupini pa bi ostala nespremenjena.
Izvedba eksperimenta v naravnem okolju bi bila zanimiva zaradi lažjega preverjanja vpliva določenih dejavnikov, ki ga preko računalnikov težje izvedemo, npr. vpliv zvokov na psihološka stanja pacientov. Izvedba eksperimenta v naravni situaciji bi nam omogočila tudi bolj reprezentativne rezultate, saj bi bila raziskava izvedena na pacientih.
