C e n e M a l o v r h
RAZISKOVALNA ZASNOVA SPLOŠNE EKONOMSKE GEOGRAFIJE*
I
Priznati moram, da sta mi vprašanje p r o b l e m a t i k e , ki j o zastavljamo pri raziskovanjih v območju splošne ekonomske geogra- fije ter vzporedno tudi vprašanje s m o t r a , ki ga pri tem delu za- sledujemo, dala dosti opraviti, odkar se ukvarjam s tovrstno delav- nostjo. Teh dvoje vprašanj namreč p r e d m e t raziskovanja sam po sebi ne razjasnjuje zadovoljivo. Gospodarski pojavi v zemljepisnem prostoru, ki so predmet raziskovanj splošne ekonomske geografije, ne nastopajo le v silno pestrih zvezah ter odnošajih do najrazličnejših činiteljev, ampak so tudi tako raznovrstni, da terja proučevanje skoraj vsakega izmed njih posebno zasnovo, torej tudi bolj ali manj samo- svoje postavljanje problema.
Zadostuje, da za ilustracijo opozorimo na dve najnavadnejši temi s področja splošne ekonomske geografije. Prva je, postavimo, jeklar- ska industrija v svetu ali v Evropi, druga pa proizvodnja žita istotam.
Svojevrstna predmeta raziskovanja nujno vplivata na posebnosti pro- učeval.ne zasnove vsake -i z m od tem. Medtem ko bo pri prvi prav gotovo v ospredju ali bo vsaj močno poudarjena historično-časovna problematika, bo pri drugi večja teža na geografsko-prostorski proble- matiki. Avtor, ki obravnava ti dve temi, mora ubrati, vselej drugačno pot zato, ker ga navaja Ln sili k temu svojevrstnost predmeta. Tukaj so očitne razlike v vrsti materije in načinu njenega pridobivanja, še prav posebno pa velja, da j e vloga jeklarstva v družbenem gospodar- stvu čisto druga kot pa je vloga proizvodnje temeljnega prehranbenega blaga. Vse te okoliščine narekujejo modifikacije ali celo menjavanje raziskovalne zasnove v okviru ene ter iste znanstvene discipline.
Takšna izmenljivost delovnih koncepcij, ki se odraža zlasti pri zastavljanju problematike pa tudi pri smotru raziskovalnega dela,
* V študiji niso obravnavana vprašanja zasnove po-sebne oziroma regio- nalne ekonomske geografije, čeprav obstajajo in jih je treba razčiščevati zlasti v zvezi z rajonizacijo.
neki znanstveni panogi gotovo ni v prid. Tembolj ne, ker obstaja v našem primeru, spričo enciklopedične razsežnosti ter razvejanosti štu- dijske tvarine, velika nevarnost površnega obravnavanja teme v ce- loti ali v njenih posameznih delih. Saj tudi ni mogoče zahtevati, da bi en ter isti avtor z enakomerno tehtnostjo in kritičnostjo poznal ter vrednotil dejstva neštevilmih činiteljev: od geoloških in tehnoloških, preko biofizičnih in agrotehničnih do finančno-političnih in komerci- alno-poslovnih, ki v danih primerih železarstva ter žitne proizvodnje učinkujejo in se dinamično, to se pravi v nepretrganem toku proiz- vodnje na razne načine med seboj povezujejo.
Ob takem razmotrivanju se nujno vprašujemo, kakšna naj bi bila ustreznejša zasnova dela v okviru splošne ekonomske geografije ozi- roma ali ne kaže zasnovo te discipline zgraditi tako, da bosta pri pro- učevanjih kar najbolj poenotena znanstvena problematika in smoter, ki ga z delom zasledujemo? Mar bi ne 'bilo najbolj racionalno, če bi pri ekonomsko-geografskih analizah postavljali probleme z enega sa- mega in sicer gospodarsko-prostorskega vidika? S tega vidika bi mogli obdelati študijsko tvarino temeljito, strokovno zares poglobljeno, vse- stransko in kritično. S pritrdilnim odgovorom ter s prispevkom v tej smeri bi mnogo koristili disciplini, katere ugled in razvoj dušita v enaki meri enciklopedična širina raziskovanja kot neizčrpnost rezer- voarja faktor ter zakonitosti, ki te fakte razjasnjujejo.
Prvi korak v ozmačeni smeri je ta, da določimo, kaj je predmet raziskovanj splošne ekonomske geografije. Dejali smo, da tega za- gotovo ne smejo tvoriti posamezni gospodarski pojavi v zemljepisnem prostoru kot so se bili izoblikovali v zavisnosti od drugih činiteljev.
Raziskovanje teh pojavov bo namreč mnogo laže in tudi bolje opravil strokovnjak, ki se na zadevno tvarino specialno spozna. Jeklarstvo Evrope bo pač najbolje raziskal tisti, kateremu j e ta panoga proizvodne delavnosti pobliže znana s tehniškega, gospodarskega, historičnega in političnega vidika. Povsem drugače strokovno usmerjen ter usposob- ljen avtor pa se bo uspešno ukvarjal s proučevanjem žitne proizvodnje našega kontinenta. Oba avtorja se bosta pri delu posluževala dognanj zanju »pomožnih« znanstvenih disciplin. Med temi so oziroma bi mo- rala biti tudi dognanja splošne ekonomske geografije. Seveda takšne, ki ima svoj, samo njej lastni predmet proučevanja in svojo, samo njej lastno delovno koncepcijo.
Izhodišče za utemeljitev čvrste delovne zasnove splošne ekonom- ske geografije moia biti v nalogah, katere prevzema in opravlja eko- nomska geografija kot celota, kot zaključena znanstvena panoga, de- ljena na splošno in regionalno vejo. Ekonomsko geografijo označimo najbolje kot znanost, katere predmet proučevanja je g o s p o d a r s k i p r o s t o r . Ta pojem sem ponovno predstavil, a ga je treba še in sicer zato, ker označuje z gospodarskega vidika jako pomembno živo stvarnost, ki je plod človeškega dela v zemljepisnem prostoru. Pod tem imenom razumemo z e m l j e p i s n o o b m o č j e , v k a t e r e m s e r a z v i j a d r u ž b e n a m a t e r i a l n a p r o i z v o d n j a , i n s i c e r t a k o , d a l j u d j e i z k o r i š č a j o n a r a v n e s e s t a -
150
v i n e o z e m l j a k o t p r o i z v a j a l n a s r e d s t v a t e r na ta n a č i n n a r a v n o s r e d i n o , t. j. p r e d m e t u č i n k o v a n j a
p r e t v a r j a j o t a k o , d a n a s t a j a j o n o v e t v o r b e , k i sa in e p o s t a j a j o u č i n k u j o č a m o č .
Tri skupine elementov se v procesu materialne družbene proiz- vodnje oziroma družbenega gospodarskega delovanja vežejo ter pre- pletajo med seboj. Prvo so n a r a v n i činitelji, ki predstavljajo ali
pa s svojimi lastnostmi kakovostno diferencirajo naravna proizvajalna sredstva v obliki predmetov dela (n. pr. zemljišče) ali delovnega sred- stva (n. pr. vodna moč). Drugo so d r u ž b e n i činitelji, torej ljudje, ki delajo, proizvajajo dobrine tako, da smiselno izkoriščajo naravna sredstva proizvodnje oziroma gospodarijo z njimi. Tretjo skupino pa zastopajo tiste tvorbe, ki so nastale zaradi družbenega dela; to so a n t r o p o g e n i činitelji gospodarskega prostora, kakršne so raz-
lične gospodarske panoge ter njim ustrezajoči objekti kot n. pr. kulti- virano zemljišče, naselja, prometne (naprave itd. Iz povedanega sledi, da izraža gospodarski prostor hkrati določeno stopnjo v razvoju druž- bene proizvodnje in v znatni meri nakazuje možnosti ter oblike in smeri njenega nadaljnjega razvoja.
Ekonomsko geografijo zanimajo seveda predvsem e n o t e gospo- darskega prostora. Tu ne mislimo toliko na države in podobne teriito- rialno-politične tvorbe, ki so relativno zelo spremenljive enote in prav zaradi tega ter zaradi svojega pogosto heterogenoga sestava niso naj- primernejši predmet raziskav. Vse bolj zanimive in proučevanja vredne so tiste enote gospodarskega prostora, ki so organsko nastale in so morebitni teritorialmo-politični okviri samo logična posledica njihovega obstoja. To so predvsem g o s p o d a r s k i r a j o n i in tudi širša re- gionalno-gospodarska področja, na katere se delijo posamezni deli sveta.
Ako je naloga ekonomske geografije proučevanje gospodarskega prostora in njegovih enot, potem se sama po sebi vsiljuje misel, da je naloga splošne ekonomske geografije proučevanje f u n k c i j s k e v l o g e č i n i t e l j e v , ki se javljajo pri oblikovanju gospodarskega prostora. Te činitelje pa zastopajo zgoraj označeni, v tri skupine raz- vrščeni elementi gospodarskega prostora.
Činitelji vseh treh skupin imajo mnogovrstne formalne in funk- cijske lastnosti, ki pa za splošno ekonomsko geografijo niso zanimive v enaki meri. Ta disciplina raziskuje činitelje samo z vidika njihove funkcijske in sicer specifične funkcijske vrednosti, namreč tiste, ki se uveljavlja v procesu oblikovanja gospodarskega prostora.
Pri raziskovanju označenih činiteljev, posameznih ali njihovih skupin, mora biti torej problem postavljen jasno in enotno: K a k o s e l e - t i f u n k c i j s k o u v e l j a v l j a j o v g o s p o d a r s k e m p r o s t o r u ? Razumljivo je, da pri tem ni mišljeno izolirano uveljav- ljanje, ki je navadno manj pomembno; iz definicije gospodarskega prostora je razvidno, da činitelji učinkujejo samo v procesu material- ne proizvodnje, torej v dinamični medsebojni povezanosti.
II
Predočimo si sedaj na kratko študijsko tvarino. katero obdelujemo po nakazani raziskovalni zasnovi splošne ekonomske geografije.
Y prvi skupini n a r a v n i h č i n i t e l j e v gospodarskega pro- stora morajo biti glede na njihov funkcijski pomen razmotreni zelasti sledeči. Pri vsakem j e navedenih nekaj važnejših tem, ki služijo raz- motrivanju.
1. Zemljepisni položaj. Teme: Absolutna in relativna gospodarska važnost zemljepisnega položaja. Zemljepisna razdalja ter načini nje- nega premagovanja.
2. Geološka zgradba ozemlja. Teme: Način pojavljanja raznih ele- mentarnih. mineralnih ter kameninskih tvarin glede na možnosti ter oblike proizvodnje industrijskih surovin. Izčrpljivost zemeljskega bo- gastva in sredstva za kompenzacijo primankljajev. Važnost razno- vrstnosti površinskega kameninskega substrata.
3. Reliefni ustroj površja. Teme: Relativna gospodarska veljavnost razlik med niža v jem in višavjem. Gospodarske prednosti in slabosti vodilnih ter elementarnih oblik vzpetega reliefa, globeli in ravnin.
Gospodarska važnost različnih sestavov vodilnih in elementarnih oblik goratega sveta.
4. Bioklimatske razmere. Teme: Posredna in neposredna gospodar- ska vloga bioklimatskih činiteljev. Izkoriščanje bioklimatskih činite- ljev v proizvodnji blaga biotičnega porekla. Bioklimatski kompleks v drugih področjih gospodarske delavnosti. Značaj in gospodarska zmog- ljivost vodilnih bioklimatskih področij.
5. Hidrografske razmere. Teme: Gospodarska važnost podtalnice in izvirov. Vodotoki glede na vlogo v energetiki, kmetijstvu in v pro- metu. Gospodarska pomembnost svetovnega morja.
Vsi navedeni činitelji predstavljajo bodisi neposredno izvorišče naravnih proizvajalnih sredstev ali pa s svojimi lastnostmi vplivajo na jakost ter učinkovitost izkoriščanja teh sredstev. V tem je njihova funkcijska vloga, kot taki prispevajo oblikovanju gospodarskega pro- stora. Seveda, naj ponovno poudarimo, ne sami po sebi ter izolirano, marveč vedno povezani z drugimi činitelji oziroma elementi gospodar- skega prostora. Tako je, na primer, učinke zemljépisne razdalje in načinov njenega premagovanja moč s pridom razjasniti edinole tako, da izvedemo analizo v povezavi zlasti z reliefnimi in hidrografskimi činitelji, z vrsto in tehniko proizvodnje ter transporta, z načini regio- nalne kombinacije proizvodnje ter s populacijskimi razmerami v go- spodarskem prostoru. Slično je treba poglavje o važnosti in vlogi pod- zemeljske vode ter izvirov razmotrivati predvsem v zvezi z geološko zgradbo, bioklimatsikimi ter hidrografskimi razmerami, z obljude- nostjo, z agrarnimi panogami ter objekti, s hidrotehničnimi stvaritvami ter s tehniko in organizacijo energetike. Samo v tovrstnih povezavah in odnošajih pride očitno do izraba funkcijska vloga, katero ima dolo- čeni činitelj v gospodarskem prostoru.
152
Naslednjo skupino zastopajo d i r u ž t b e n i č i n i t e l j i gospodar- skega prostora. Z vidika njihove funkcijske vloge v tem prostoru za- služijo pozornost zlasti tile:
1. Prebivalstvo in človeška delovna moč. Teme: Dejansko gibanje prebivalstva in različne stopnje obljudenosti. Potrebe po živi delovni sili v proizvodnji. Gospodarska klasifikacija področij različne oblju- denosti.
2. Tehnika proizvodnje blaga in prometa. Teme: Oblike sodobne energetske ter industrijske tehnike glede na razmestitev proizvajalnih sil. Učinki sodobne prometne tehnike v gospodarskem prostoru. Sodob- na agrotehnika in način izkoriščanja naravnih proizvajalnih sredstev v kmetijstvu.
3. Organizacija proizvodnje. Teme: Vertikalne iin horizontalne kombinacije v industriji in aglomeracije te delavnosti. Regionalne kombinacije industrijske proizvodnje. Vodilne oblike organizacije agrarne proizvodnje.
4. Ustroj družbe in gospodarska politika. Teme: Razvoj gospodar- skega prostora kapitalistične družbe v matičnih in odvisnih deželah.
Posebnosti in problemi razvoja gospodarskega prostora dežel, ki pre- hajajo na pot politične in gospodarske osamosvojitve. Posebnosti raz-
voja gospodarskega prostora socialistične družbe.
Prav tako kot naravne tudi družbene elemente oziroma činitelje ne smemo analizirati same zase ter izolirano, torej tako kot jih obrav- navajo navadno vede, ki se specialno bavijo z njimi. Njihov funkcijski pomen v gospodarskem prostoru pride do izraza edinole, če jih mo- trimo kot gibalne moči v procesu izkoriščanja naravnih sredstev pro- izvodnje in nastajanja novotvorb. Tako je, postavimo, precenitev vloge obljudenosti v gospodarskem prostoru mogoča, če motrimo ta pojav povezano z zemljepisnim položajem, reliefnim ustrojem ter bioklimat- skimi razmerami, pa s tehniko in organizacijo proizvodnje, z oblikami agrarnih ter neagrarnih, zlasti industrijskih panog in z oblikami po- selitve. V sklopu tehnike proizvodnje pa so, na primer, zelo markantna poglavja o energetski tehniki in o agrotehniki. Funkcija sodobne ener-
getske tehnike, ki silno vpliva na enakomerno razmeščanje proizvajal- nih sil v prostoru, bo plastično predočena v povezanosti iz zemljepisnim položajem, geološko zgradbo in vodnimi razmerami, s tehniko in orga- nizacijo predelovalne industrije, z agrarno-proizvodnimi panogami ter objekti, s posebnostmi v prometni dejavnosti in končno z gospodarsko politiko.
V tretjo skupino sodijo a n t r o p o g e n i č i n i t e l j i gospodar- skega prostora. Med temi novotvorbami, ki same po sebi učinkujejo in narekujejo smer in tempo oblikovanja gospodarskega prostora, so
najvažnejše:
1. Energetske panoge in energetski objekti, leme: Učinki premo- govne panoge v primerjavi z naftno in vodnoenergetsko panogo. Ener- getski sistemi ter decentralizacija industrije pa intenzifikacija kme- tijstva. Pomen izkoriščanja reguliranih vodnih moči v gospodarskem prostoru.
2. Kompleksni hidrotehnični objekti. Teme: Povezava regionalnih hidromelioracijskih in hidro-energetski h objektov.
3. Agrarne panoge in agrarno-proizvodni objekti. Teme: Oblike iz- koriščanih zemljišč v poljedelstvu in živinoreji. Širjenje ter absolutno in relativno krčenje agrarnih površin. Agrarno-proiizvodne enote in parcelacija zemljišč. Pustošenje agrarnih površin in^ oblike njih kon- servacije.
4. Gozdno-lesni proizvodni objekti. Terne: Relativna in absolutna gozdna zemljišča. Primarni in sekundarni gozd. Odprti gozdovi in pro- blemi degradacije ter konservacije gozda.
5. Industrijske panoge ter industrijski objekti. Teme: Učinki eks- traktivne industrije v gospodarskem prostoru. Težka predelovalna industrija glede na glavne pogoje lokacije. Lahka predelovalna in- dustrija glede na glavne pogoje lokacije. Specialna in kompleksna industrializacija gospodarskega prostora.
6. Prometne panoge in prometni objekti. Teme: želežniške in cestne magistrale. Železniško in cestno omrežje v gospodarskem pro- storu. Celinske plovne poti. Morske plovne poti.
7. Oblike poselitve in naselja. Teme: Strnjena in razpršena poseli- tev prostora. Oblike in funkcija urbanskih naselij. Centralni kraji.
Urbanizacija in konurbacija. Oblike ruralnih naselij.
Vse navedene stvaritve človeškega dela morajo biti osvetljene tudi z genetske in ne samo s funkcijske strani. Ta okoliščina še celo terja njihovo razmotrivanje v povezanosti z drugimi činitelji. Tako zahteva, na primer, poglavje o različni funkciji premogovne in naftne proizvodne panoge predhodno razjasnitev nastanka ene in druge; oboje postane razumljivo šele takrat, ko panoge motrimo povezane z zemlje- pisnim položajem, geološko zgradbo, z obljudenostjo, s tehniko izrabe goriv ter z oblikami in organizacijo industrije pa prometa, ki troši goriva. Enako morejo biti, postavimo, kompleksni hidrotehnični objekti uspešno genetsko ter funkcijsko raztolmačeni le z upoštevanjem geo- loških, reliefnih, bioklimatskih in hidrografskih razmer ter v zvezi s populacijskim stanjem, s tehniko in obliko zlasti agrarne proizvodnje ter objektov in končno z organizacijo proizvodnje ter gospodarsko politiko.
Med antropogene elemente gospodarskega prostora pa sodijo tudi tisti plodovi človeškega dela, ki so posledica neracionalnega izkorišča- nja naravnih sredstev proizvodnje in zato pretežno negativno učinku- j e j o v gospodarskem prostoru. Takšna je devastacija gozdnih ali agrar- nih površin. Tudi tovrstni predmeti razmotrivanja bodo genetsko in funkcijsko razjasnjeni šele v povezanosti z geološkimi, reliefnimi, bioklimatskimi in hidrografskimi razmerami, s populacijskim stanjem, z oblikami agrarne in gozdno-lesne proizvodnje ter objektov, s tehniko in organizacijo tovrstne proizvodnje ter z gospodarsko politiko.
Na kraju je vredno opozoriti še na okoliščino, da obstajajo tudi med skupinami predočenih elementov razlike, ki jih v raziskovalni praksi moramo upoštevati. Skupini naravnih in antropogenih činiteljev se namreč v gospodarskem prostoru odražata vidno, torej v materialni obliki. Zato doprinašajo činitelji teh dveh skupin zunanjemu liku
154
oziroma f i z i o g n o m i j i gospodarskega prostora. Zunanji lik dolo- čene enote gospodarskega prostora pa sodi v pojavno kategorijo, ki j o v zemljepisu poznamo pod imenom p o k r a j i n a . Analiza pokrajin je potemtakem pomemben doprinos ekonomsko-geografskim prouče- vanjem.
III
Nakazane misli lahko povzamemo takole.
Y kolikor se splošna ekonomska geografija bavi z analizo posa- meznih gospodarskih pojavov v zemljepisnem prostoru, menjava vo- dilno problematiko tako kot to zahteva značaj konkretnega pojava.
Z n an s t v e n o - г a z iskov aln a zasnova splošne ekonomske geografije pa mora biti zgrajena tako, da bodo proučevanja v območju te discipline izvedena z vidika enega samega vodilnega problema. Takšno poeno- tenje temeljne znanstvene problematike omogoča edinole usmerjenje v raziskovanje funkcijske vrednosti in učinkovitosti elementov (čini- teljev) gospodarskega prostora v procesu formiranja in nadaljnjega razvoja tega prostora.
Splošna ekonomska geografija s tako utemeljeno raziskovalno za- snovo prevzema dvoje nalog. Prvič smiselno pomaga raziskovalnemu delu v območju regionalne ekonomske geografije. Drugič dopolnjuje s svojimi rezultati dognanja raznih specialnih ved. ki proučujejo iste činitelje, le da z drugačnih vidikov in po drugačnih zasnovah.
Obe nalogi imata poleg teoretsko-raziskovalnega še širši pomen.
V območju domače dežele služita namreč jako dobro praksi gospodar- skega načrtovanja, regionalnega gospodarskega planiranja.
RESEARCH SCHEME FOR GENERAL ECONOMIC GEOGRAPHY C e n e M a l o v r h
The task which economic geography has set itself is the examination of economic space. By economic space is meant the geographic area in which social material production is carried on in a way that people exploit the natural elements of the area as production means thus transforming the natural environment so that new formations arise, which themselves become an effective power.
It is the tasik of general economic geography, on the other hand, to examine the functional role of factors appearing in the formation of economic space. These factors are divided into three groups. The first are natural factors: geographic position, geological structure of the area, relief structure of the surface, bioclimatic conditions and hydrographie conditions. The se- cond group consists of social factors: population and manpower, the technique of production and traffic, the set-up of production in the space, the structure of society and economic policy. The last grouip comprises formations that are the result of economic activities in the space, i. e. anthropogenetic factors: power branches and objects, complex hydrotechnical objects, agrarian branches and objects, forest and timber production objects, industrial bran- ches and objects, traffic branches and objects as well as forms of settling and settlements. The examination of the functional role played by the indicated factors in the process of formation of economic space is at the same time an aid to regional economic geography and is of great service to the requirements of regional economic planning.
