UNIVERZA NA PRIMORSKEM FAKULTETA ZA MANAGEMENT
BOŠTJAN BOHINC
KOPER, 2015
MAGISTRSKA NALOGA
BO ŠT JA N B O H IN C 2 0 1 5 M A G IS T RS K A N A L O G A
Koper, 2015
UNIVERZA NA PRIMORSKEM FAKULTETA ZA MANAGEMENT
PERCEPCIJA DEJAVNIKOV POSTANKA V TRGOVSKEM PODJETJU – ŠTUDIJA PRIMERA
Boštjan Bohinc Magistrska naloga
Mentor: prof. dr. Štefan Bojnec
POVZETEK
Magistrska naloga obravnava percepcijo dejavnikov postanka v trgovskem podjetju z vidika treh skupin udeležencev, in sicer: dobaviteljev, kupcev in zaposlenih v izbranem podjetju.
Naloga proučuje študijo primera izbranega trgovskega podjetja. Na osnovi rezultatov raziskave lahko ugotovimo, da med proučevanimi skupinami obstajajo značilne razlike v percepciji dejavnikov postanka in v percepciji priložnosti. Ugotovitve proučevanih skupin je z namenom izboljšanja učinkovitosti smiselno upoštevati pri nadaljnjem razvoju oskrbnega kanala. Zaposleni v trgovskem podjetju najvišje ovrednotijo priložnosti štirih dejavnikov postanka (fizično rokovanje z blagom, informacijska podpora, izvajanje transporta ter planiranje, vodenje in sodelovanje), medtem ko kupci in dobavitelji nižje ovrednotijo priložnosti izboljšanja učinkovitosti.
Ključne besede: logistika, oskrbna veriga, postanek blaga, optimizacija, percepcija.
SUMMARY
This master’s thesis deals with the perception of factors affecting crossdocking in the trade company as seen from the point of view of three groups of participants: suppliers, customers and employees in the selected company. The thesis examines a case study in this trade company. The results of our research show that there are some typical differences between the examined groups regarding the perception of the factors affecting crossdocking and the perception of opportunities. It seems reasonable to apply the study results to the further development of the distribution channel in order to improve its efficiency. Employees in the trade enterprise have the highest estimates of the opportunities regarding the four crossdocking factors (physical handling of goods, information support, transportation execution and planning, management and co-operation) while buyers and suppliers make lower estimates of the opportunities related to the efficiency improvement.
Keywords: logistics, supply chain management, crossdocking, optimisation, perception.
UDK: 005.51(043.2)
ZAHVALA
Zahvaljujem se prof. dr. Štefanu Bojnecu za usmeritve in strokovno pomoč pri izdelavi magistrske naloge ter vsem, ki so sodelovali pri anketiranju in zbiranju podatkov za namen raziskave.
Posebej se želim zahvaliti mojim najbližjim za podporo in razumevanje.
VSEBINA
1 Uvod ... 1
1.1 Opredelitev problema in teoretična izhodišča ... 1
1.2 Namen in cilji magistrske naloge ... 2
1.3 Temeljna teza in hipoteze ... 4
1.4 Predpostavke in omejitve magistrske naloge ... 4
1.5 Predstavitev raziskovalnih metod za doseganje ciljev naloge ... 5
2 Distribucijski kanali in struktura stroškov ... 7
2.1 Opredelitev distribucijskih kanalov ... 7
2.1.1 Neposredna distribucija blaga od dobavitelja do kupca ... 7
2.1.2 Dostava preko procesa postanka ... 8
2.1.3 Dostava iz skladišča ... 9
2.2 Struktura stroškov v logistiki ... 10
2.2.1 Celotni stroški logistike ... 10
2.2.2 Stroški v distribucijskem centru ... 10
2.2.3 Stroški distribucijskih kanalov ...11
3 Opredelitev postanka v distribucijskem centru ... 13
3.1 Zgodovinski razvoj postanka ... 13
3.2 Pojem postanka ... 13
3.3 Vloga in pomen postanka ... 16
3.4 Cilji, izhodišča, značilnosti, vzroki in pogoji postanka ... 18
3.4.1 Cilji postanka ... 18
3.4.2 Izhodišča učinkovitega postanka ... 19
3.4.3 Značilnosti postanka ... 19
3.4.4 Vzroki postanka ... 20
3.4.5 Pogoji učinkovitega postanka ... 21
3.5 Prednosti in slabosti postanka ... 21
3.5.1 Prednosti postanka ... 21
3.5.2 Slabosti postanka ... 24
3.6 Uporabnost postanka ... 24
3.7 Enostopenjski in dvostopenjski postanek ... 27
3.8 Materialni tok v postanku ... 29
3.9 Organiziranje prostora za postanek ... 29
3.10 Primer sodobne tehnologije pri procesu postanka ... 30
3.11 Študija primera – dokumentacijski model postanka blaga ... 31
4 Dejavniki učinkovitega postanka na študiji primera ... 33
4.1 Dejavniki učinkovitega postanka do dobaviteljev in kupcev... 33
4.1.1 Časovno planiranje dobave – študija primera ... 34
4.1.2 Elektronska izmenjava dokumentacije na študiji primera ... 39
4.1.3 Opredelitev poslovnih pravil za učinkovit postanek na študiji primera ... 42
4.1.4 Analiziranje stroškov na oskrbni poti v izbranem primeru ... 48
4.2 Dejavniki učinkovitosti postanka blaga v skladišču v izbranem podjetju ... 48
4.2.1 Planiranje dohodov in odhodov na študiji primera ... 48
4.2.2 Fizično rokovanje z blagom na študiji primera ... 49
5 Priprava anketnega vprašalnika in izvedba anketiranja ... 53
5.1 Priprava anketnega vprašalnika ... 53
5.2 Vzorec in vzorčenje ... 55
5.3 Izvedba anketiranja ... 57
5.4 Veljavnost in zanesljivost ... 58
6 Kvantitativna analiza in interpretacija zbranih podatkov ... 61
6.1 Uvodni del analize ... 61
6.2 Analiza in interpretacija odgovorov ... 61
6.2.1 Analiza in interpretacija percepcije obstoječih dejavnikov postanka ... 64
6.2.2 Analiza in interpretacija percepcije priložnosti izboljševanja dejavnikov postanka ... 68
7 Preverjanje hipotez... 75
8 Ugotovitve in možnosti za nadaljnje raziskovanje ... 85
8.1 Ugotovitve glede testiranja hipotez... 85
8.2 Prispevek k znanosti in stroki ... 86
8.3 Možnosti za nadaljnje raziskovanje ... 87
8.4 Priporočila za izboljšanje procesa postanka v trgovskem podjetju ... 87
9 Sklep ... 89
Literatura ... 91
Viri ... 95
Priloge ... 97
SLIKE
Slika 1: Neposredna distribucija blaga ... 8
Slika 2: Dostava skozi postanek ... 8
Slika 3: Dostava iz skladišča ... 9
Slika 4: Struktura stroškov skladišča ... 10
Slika 5: Primerjava stroškov med oskrbnimi kanali ... 11
Slika 6: Paletni postanek v Sam's Club ... 14
Slika 7: Povezane kategorije postanka ... 15
Slika 8: Pričakovanja evropskih podjetij glede razvoja oskrbnih kanalov ... 16
Slika 9: Primer nemškega trgovca – postanek v distribucijskih centrih ... 17
Slika 10: Paletni postanek v podjetju Costco ... 22
Slika 11: Uporaba oskrbne poti postanka ali iz zaloge skladišča ... 26
Slika 12: Enostopenjski in dvostopenjski postanek blaga na paletah ... 27
Slika 13: Temeljne razlike med enostopenjskim in dvostopenjskim postankom... 28
Slika 14: Materialni tok postanka ... 29
Slika 15: Različice razporeditve prostora v procesu postanka ... 30
Slika 16: Prilagoditev avtomatizirane manipulacije ... 31
Slika 17: Dokumentacijski model postanka ... 31
Slika 18: Strategija potiska v distribuciji – študija primera ... 35
Slika 19: Strategija vleke v distribuciji – študija primera ... 36
Slika 20: Strategija vleke brez uskladitve z dobaviteljem – študija primera ... 38
Slika 21: Struktura anketirancev ... 61
Slika 22: Dolžina zaposlitve anketirancev v podjetju ... 62
Slika 23: Delovne izkušnje anketirancev ... 62
Slika 24: Stopnja izobrazbe anketirancev ... 62
Slika 25: Področje dela anketirancev ... 63
Slika 26: Velikost organizacij dobaviteljev in kupcev ... 63
Slika 27: Osnovna dejavnost dobaviteljev in kupcev ... 64
PREGLEDNICE
Preglednica 1: Najpogostejši vzroki za postanek blaga ... 20
Preglednica 2: Koristi postanka ... 23
Preglednica 3: Stroški postanka ... 28
Preglednica 4: Primerjava temeljnih parametrov priložnostnega in učinkovitega postanka ... 34
Preglednica 5: Primerjava temeljnih parametrov priložnostnega in učinkovitega postanka - skladišče ... 48
Preglednica 6: Percepcija fizičnega rokovanja z blagom – obstoječe stanje ... 65
Preglednica 7: Percepcija informacijske podpore – obstoječe stanje ... 66
Preglednica 8: Percepcija transporta – obstoječe stanje ... 67
Preglednica 9: Percepcija planiranja, vodenja, sodelovanja – obstoječe stanje ... 68
Preglednica 10: Percepcija fizičnega rokovanja z blagom – priložnost ... 69
Preglednica 11: Percepcija informacijske podpore – priložnost ... 70
Preglednica 12: Percepcija transporta – priložnost ... 71
Preglednica 13: Percepcija planiranja, vodenja, sodelovanja – priložnost ... 72
Preglednica 14: Preverjanje značilnih razlik med proučevanimi skupinami – obstoječi dejavniki (ANOVA-preizkus) ... 75
Preglednica 15: Preverjanje značilnih razlik med proučevanimi skupinami – priložnosti (ANOVA-preizkus) ... 76
Preglednica 16: Preverjanje percepcije dobaviteljev in zaposlenih v obstoječih dejavnikih postanka ... 77
Preglednica 17: Preverjanje percepcije dobaviteljev in kupcev v obstoječih dejavnikih postanka ... 78
Preglednica 18: Preverjanje percepcije zaposlenih in dobaviteljev v priložnostih elektronske izmenjave dokumentacije ... 79
Preglednica 19: Preverjanje percepcije zaposlenih in kupcev v priložnostih elektronske izmenjave dokumentacije ... 80
Preglednica 20: Preverjanje percepcije zaposlenih in dobaviteljev v priložnostih cene, obsegu asortimenta in roku dobave ... 81
Preglednica 21: Preverjanje percepcije zaposlenih in kupcev v priložnostih cene, obsegu asortimenta in roku dobave ... 82
Preglednica 22: Preverjanje percepcije dobaviteljev in zaposlenih v priložnostih napovedi obsega povpraševanja ... 83
KRAJŠAVE DC distribucijski center
GS 1 naziv organizacije, ki se ukvarja s sistemom črtnih kod v preskrbovalni verigi.
Njene standarde poimenujemo s kratico GS 1 standardi.
GTIN globalna trgovinska številka izdelka
JIT strategija zmanjševanja stroškov (originalno Just In Time)
KPI ključni indikator učinkovitosti (originalno Key Performance Indicator) M aritmetična sredina
N število enot v vzorcu
NUK Narodna univerzitetna knjižnica
RIP računalniška izmenjava podatkov (originalno Electronic Data Interchange) SD standardni odklon
SPSS nabor orodij za statistično obdelavo podatkov (originalno Statistical Package for the Social Sciences)
SSCC zaporedna številka zabojnika (originalno Serial Shipping Container Code) UKM Univerzitetna knjižnica Maribor
1
1 UVOD
V uvodnem poglavju obravnavamo problem, namen, cilje, temeljno tezo in hipoteze ter v zaključku uvodnega poglavja predpostavke, omejitve magistrske naloge in pojasnimo izbiro raziskovalnih metod.
1.1 Opredelitev problema in teoretična izhodišča
Poudariti velja, da smo problematiko postanka1 proučevali z vidika percepcije udeležencev, kar je druga perspektiva glede na obstoječe raziskave navedenega področja. Zanima nas, ali proučevane skupine udeležencev (dobavitelji, trgovsko podjetje in kupci) izpolnjujejo temeljne kriterije in dejavnike, da bi bil proces v izbranem podjetju lahko učinkovit.
Proučevanje smo izvedli s primerjavo percepcije treh skupin udeležencev, ki nastopajo v tem procesu. Od sodelovanja udeležencev na oskrbni poti je odvisen hiter in poenostavljen pretok blaga. Primerjava percepcije med proučevanimi skupinami je zato pomembna za uporabnost procesa in magistrska naloga bo na tem področju prispevala k doprinosu novega znanja.
Postanek se je v svetu v zadnjem desetletju uveljavil kot nov način distribucije. Gre za relativno nove procese in aktivnosti. Raziskave v svetu na področju postanka so usmerjene na naslednja področja (Wang 2008, 8):
- modeliranje oskrbne verige,
- razvrščanje kamionov na vhodna ali izhodna vrata v distribucijskem centru, - terminsko planiranje prevoznikov,
- gibanje blaga znotraj distribucijskega centra.
Raziskave modeliranja oskrbne verige se usmerjajo v proučevanje števila lokacij in kraja lokacij, kjer se postanek izvaja (Gümüs in Bookbinder 2004, 205; Ross in Jayaraman 2008, 64), v proučevanje poti in velikosti prevoznih sredstev, v proučevanje pretočnosti lokacije in časovne komponente. Raziskave, usmerjenje v razvrščanje kamionov, proučujejo razporejanje prispelih in odpremnih kamionov na vhodna ali izhodna vrata distribucijskega centra (Gaohao in Noble 2011, 2463; Miao, Lim in Ma 2009, 105; Bartholdi in Gue 2000, 825). Raziskave, usmerjene v terminsko planiranje prevoznikov, proučujejo časovno načrtovanje prispetja in odpreme kamionov (Yu in Egbelu 2008, 380). Raziskave toka blaga znotraj distribucijskega centra proučujejo gibanje blaga na posamezni lokaciji s ciljem tekočega pretoka, urejenosti in ustreznega vrstnega reda (Maknoon in Baptiste 2009, 251; Yang, Balakrishnan in Cheng 2010). Te raziskave so usmerjene tudi v proučevanje oblik postanka znotraj distribucijskega centra (Bartholdi in Gue 2004, 235). Več o matematičnih modelih planiranja postanka navajajo Dwi, Lee in Piplani (2010, 47–51).
1 Več o procesu postanka je navedeno v poglavju 3.
Raziskav na temo postanka v naši državi ni. Še najbližje se je problematiki postanka približal Veselko, in sicer z raziskavo (2006), v kateri proučuje, ali slovenska podjetja poznajo koncepte globalnih logističnih verig. Z raziskavo je ugotovil, da podjetja v Sloveniji le delno poznajo koncepte globalnih logističnih verig (Veselko 2006, 109). Avtor nadalje razloži, da zanemarjanje sodobnih konceptov poslovanja slovenska podjetja vodi v izgubljanje konkurenčnih prednosti. Razlog za pomanjkanje raziskav v naši državi bi lahko razložili z dejstvom, da je proces relativno nov in malo uporabljen. Naša podjetja spoznavajo proces in ga šele poskušajo uvajati. V primerjavi z ostalimi oskrbnimi kanali je blago kupcem preko postanka dostavljeno v manjšem obsegu. V uspešnih svetovnih podjetjih proces postanka postaja pomemben oskrbni kanal. Prav zaradi pomembnih razlik v obsegu prometa je težko vleči vzporednico z raziskavami, ki se izvajajo v svetu, kar velja tudi za naš proučevani primer. Za učinkovito izvedbo procesa je pomembna percepcija udeležencev postanka, zato v nalogi proučujemo vidik percepcije. Podobne raziskave pri nas in v tujini še ni bilo izvedene.
V nadaljevanju navajamo opredelitev osnovnih pojmov, ki jih uporabljamo v nalogi. S percepcijo dejavnikov postanka proučujemo zaznavanje učinkovitega fizičnega rokovanja z blagom, informacijske podpore, učinkovitega transporta ter uporabe planiranja in orodij za vodenje, in sicer s strani treh skupin: dobaviteljev, trgovskega podjetja in kupcev. Z elektronsko izmenjavo dokumentacije označujemo računalniško izmenjavo podatkov oziroma dokumentov med udeleženci v oskrbni verigi, in sicer nas zanimajo dokumenti: naročilo dobavitelju, potrditev naročila, dobavnica, potrditev prevzema s strani kupca ter faktura. S pogodbenimi parametri označujemo elemente, ki jih poslovni partnerji opredelijo v pogodbi, kot na primer cena, obseg asortimenta, rok dobave idr. Napoved obsega povpraševanja je bodoče kupčevo povpraševanje po blagu. Gre za količinsko in terminsko napoved povpraševanja, ki jo kupec posreduje dobavitelju. Posledično se slednji lahko pripravi na odjem blaga. Storitev dobave blaga je tako lahko kakovostna, točna.
1.2 Namen in cilji magistrske naloge
V magistrski nalogi želimo proučiti teoretična izhodišča procesa postanka. Predstaviti želimo tematiko postanka ter dejavnike, od katerih je odvisna učinkovitost ali neučinkovitost procesa.
V nalogi želimo razširiti pogled na proces, in sicer s proučevanjem percepcije udeležencev postanka na izbranem primeru. Temeljno vodilo v nalogi bo ključno vprašanje, kakšna je percepcija udeležencev postanka, ki se loči med analiziranimi skupinami: dobavitelji, zaposlenimi v trgovskem podjetju in kupci. Na osnovi analize smo oblikovali priporočila za izboljšanje učinkovitosti procesa postanka v proučevanem primeru.
V nadaljevanju je zapisanih nekaj razlogov, zakaj je smiselno proučevati učinkovitost oskrbne verige. V svetu se proces postanka v trgovskih podjetjih pospešeno uporablja. Pomembnost oskrbne verige je razlog, da tudi v navedeni magistrski nalogi proučujemo to področje.
Zhangova (2009, 1) ugotavlja, da je v današnjem času hiter, učinkovit in poceni premik blaga
ključen za konkurenčno prednost podjetja. Distribucija kot del logistike je pridobila pomembno vlogo v oskrbni verigi. Veselko (2007, 69) ugotavlja, da je končni cilj upravljanja logistične verige pridobitev konkurenčne prednosti. Ta zagotavlja uspeh na tržišču in nadaljuje, da se prednosti pokažejo skozi koristi ob implementaciji logistične verige.
Konkuriranje v današnjem času poteka med oskrbnimi verigami (Kavčič 2006, 65; Križman 2007, 122). Uspešnost podjetij je premo sorazmerna z uspešnostjo njihove oskrbne verige (Kavčič 2006, 65).
Transport in skladiščenje sta ključni storitvi v distribucijskem sistemu, s katerima so povezani precejšnji stroški. Združevanje pošiljk v distribucijskem centru znižuje stroške transporta na enoto proizvoda. Drugi pomemben del stroškov predstavlja skladiščenje. Visoke zaloge povečujejo stroške na enoto blaga (Zhang 2009, 1). Visoki stroški so razlog, da se aktivnost skladiščenja vključuje le takrat, ko je to racionalno in potrebno. Z učinkovito izvedbo procesa postanka dosežemo dva pomembna cilja, in sicer znižujemo transportne stroške in izločamo stroške zalog.
Naloga bo sledila naslednjim ciljem:
- predstavitev teoretičnih izhodišč procesa postanka, in sicer predstavitev distribucijskih kanalov, strukture stroškov ter opredelitev postanka v distribucijskem centru,
- predstavitev dejavnikov učinkovitega postanka na študiji primera,
- raziskati podrobnosti in razlike med percepcijo treh analiziranih skupin udeležencev postanka na izbranem primeru,
- predlagati priporočila za izboljšanje učinkovitosti procesa postanka v izbranem trgovskem podjetju.
V nadaljevanju na kratko predstavljamo cilje poglavij. Uvodno poglavje predstavi temo, problematiko procesa postanka, temeljne smeri raziskovanja omenjenega področja. Temeljni okvir odločitev opredeljujejo stroški in predstavitev strukture stroškov bo prispevek drugega poglavja. Glede na to, da podjetja pri distribuciji blaga do kupcev uporabljajo kombinacijo treh temeljnih oskrbnih kanalov, bosta z namenom razumevanja problematike v istem poglavju predstavljena preostala načina distribucije, to je neposredna distribucija blaga do kupca in dostava blaga iz centralnega skladišča. Tretje poglavje predstavi vlogo procesa postanka v distribuciji, pomen, cilje, značilnosti, vzroke in pogoje procesa. Predstavijo se prednosti in slabosti procesa, način izvedbe procesa, materialni tok skozi proces distribucijskega centra. Opredeli se proces postanka z različnih vidikov z namenom boljšega razumevanja vsebine. Četrto poglavje razgradi dejavnike, ki pomembno vplivajo na učinkovitost ali neučinkovitost procesa. Uporabnost procesa je bistveno odvisna od sodelovanja z dobavitelji in kupci, zato poglavje prouči vpetost ostalih udeležencev v oskrbni proces. Peto poglavje predstavi pripravo anketnega vprašalnika ter izvedbo anketiranja. Šesto poglavje ugotovi razlike med proučevanimi skupinami, in sicer z analizo percepcije obstoječih dejavnikov postanka ter analizo percepcije priložnosti izboljševanja učinkovitosti.
Cilj sedmega poglavja je preverjanje hipotez. Osmo poglavje predstavi ugotovitve testiranja hipotez, prispevek k znanosti in stroki, možnosti nadaljnjih raziskovanj ter priporočila za izboljšanje procesa. Zadnje (deveto) poglavje predstavi sklepne ugotovitve magistrske naloge.
1.3 Temeljna teza in hipoteze
S kvantitativno raziskavo smo v nalogi preverili naslednje hipoteze (H):
H1. Med percepcijo dejavnikov postanka s strani dobaviteljev, zaposlenih v trgovskem podjetju in kupci, obstajajo značilne razlike.
H2. Dobavitelji v primerjavi z zaposlenimi v trgovskem podjetju višje vrednotijo dejavnike postanka, medtem ko so ti za kupce manj pomembni.
H3. Zaposleni v trgovskem podjetju višje vrednotijo priložnost v elektronski izmenjavi dokumentacije v primerjavi z dobavitelji ali s kupci.
H4. Zaposleni v trgovskem podjetju višje vrednotijo priložnost v opredelitvi pogodbenih parametrov za ceno, obseg asortimenta in rok dobave v primerjavi z dobavitelji ali s kupci.
H5. Dobavitelji priložnost v napovedi obsega povpraševanja vrednotijo višje v primerjavi z zaposlenimi v podjetju ali s kupci.
Pri postavljanju hipotez smo sledili smernicam za veljavno in dobro hipotezo, kot navaja Petrović (1994, 198):
- hipoteza omogoča rešitev osnovnega problema raziskovanja,
- z znanstvenimi dejstvi ali izkušnjami je treba dokazati ali ovreči hipotezo ali nekatere njene posledice,
- hipoteza mora biti usmerjena na obrazložitev čim več pojavov, - hipoteza mora biti enostavna, razumljiva in sprejemljiva.
1.4 Predpostavke in omejitve magistrske naloge
S študijo primera raziščemo in predstavimo posamezni primer. Sagadin (2004, 89) navaja, da se v pedagoškem raziskovanju s študijo primera lahko proučuje osebo, skupino oseb, institucijo ali del institucije, dogodek, prireditev in podobno. Študija primera na splošno proučuje globino ene organizacije ali malega števila organizacij v nekem časovnem obdobju (Easterby, Thorpe in Lowe 2007, 70). Raziskovalna naloga temelji na študiji izbranega primera, in sicer raziskuje oskrbno verigo trgovskega podjetja. Gre za primer iz prakse.
Rezultat raziskave tako temelji na študiji primera in ga ne bo mogoče posploševati na ostale oskrbne verige. Z razširitvijo vzorca dobaviteljev, trgovskih podjetij in kupcev na širši geografski prostor bi bilo rezultate mogoče posploševati na populacijo izbranega področja.
Proučevano podjetje se ukvarja s prodajo tehničnega blaga in izvaja distribucijo blaga kupcem skozi tri temeljne distribucijske kanale, in sicer:
- oskrba iz zaloge skladišča, - oskrba v tranzitu,
- oskrba s postankom v distribucijskem centru.
V distribucijskem centru podjetje združuje odpremo kupcem. Iz oskrbnih kanalov zaloge skladišča in postanka oblikuje nove zbirne transportne enote in jih posreduje kupcem. Blago iz procesa postanka tako prispeva k boljši izkoriščenosti prostora na kamionih in zniževanju stroškov na enoto prepeljanega blaga.
V raziskavi se omejujemo:
- na proces postanka izbranega trgovskega podjetja, ki se ukvarja s prodajo tehničnega blaga, in na poslovne partnerje izbranega trgovskega podjetja,
- na proučevanje percepcije udeležencev postanka, - na oskrbni kanal pravnim osebam,
- proučevana skupina zaposleni v trgovskem podjetju se omejuje na ocenjevanje oskrbne poti dobavitelj–trgovsko podjetje,
- na proučevanje odgovorov, ki imajo pri posameznem analiziranem preizkusu opredeljen odgovor na vseh spremenljivkah.
1.5 Predstavitev raziskovalnih metod za doseganje ciljev naloge
V nalogi smo uporabili različne metode raziskovanja, in sicer tudi v medsebojnih kombinacijah, s katerimi se zagotavljata objektivnost in sistematičnost raziskovanja.
Uporabili smo naslednje metode:
- metoda deskripcije za enostavno teoretično opisovanje izhodišč, - metoda anketiranja,
- metoda analiziranja zbranih podatkov, - komparativna metoda,
- metoda dedukcije za pridobitev splošnih zaključkov na osnovi zbranih podatkov.
V teoretičnem delu smo prebrali literaturo, ki govori o postanku in njegovi problematiki. Na osnovi proučitve literature smo v nalogi opredelili distribucijske kanale, strukturo stroškov v logistiki ter proces postanka z različnih vidikov. Ugotovitve smo med avtorji primerjali.
Dejavnike učinkovitega postanka ter vpletenost treh skupin udeležencev (dobavitelji, zaposleni v trgovskem podjetju in kupci) smo proučili tudi na študiji primera.
V empiričnem delu smo podatke zbrali s pomočjo vprašalnikov, ki smo jih posredovali v izpolnjevanje po elektronski pošti. Na osnovi proučitve literature in dejavnikov postanka na študiji primera smo sestavili vprašalnik. Anketiranci so svoja mnenja označili na sedemstopenjski Likertovi lestvici. Zbrane podatke smo uporabili pri analizi in interpretaciji percepcije proučevanih skupin ter pri ugotavljanju možnosti izboljševanja učinkovitosti procesa. Proces oskrbne verige izbranega primera smo proučili s stališča percepcije naslednjih skupin:
- zaposleni v trgovskem podjetju, - kupci trgovskega podjetja, - dobavitelji trgovskega podjetja.
Triangulacija proučevanih skupin prispeva k večji kredibilnosti raziskovalnega dela in zmanjšuje vpliv subjektivnosti. V raziskavi smo za izbiranje enot uporabili vzorčenje. V vzorec smo vključili skupaj 320 anketirancev, in sicer 120 dobaviteljev, 80 zaposlenih izbranega trgovskega podjetja in 120 kupcev. Pričakujemo 30 odstotkov odgovorov dobaviteljev, enak delež kupcev ter 50 odstotkov odgovorov zaposlenih v trgovskem podjetju.
Temeljni del raziskave smo izvedli s kvantitativno metodologijo raziskave. S kvantitativnim preverjanjem hipotez smo raziskali podrobnosti in razlike med percepcijo treh analiziranih skupin. Pri preverjanju hipotez smo uporabili:
- postopek analize variance oziroma F-preizkus,
- postopek preizkusa skupin oziroma preizkus domneve o razliki med aritmetičnima sredinama za neodvisna vzorca.
Z analizo variance preverimo veljavnost prve hipoteze. V postopku preverimo domnevo o enakosti aritmetičnih sredin iz več skupin. Izračunali smo F-preizkus, stopnjo značilnosti.
Preverili smo značilnost razlike ter sprejeli ustrezen sklep glede razlikovanja aritmetičnih sredin iz več skupin. Veljavnost druge, tretje, četrte in pete hipoteze, preverimo s preizkusom skupin oziroma s preizkusom domneve o razliki med aritmetičnima sredinama za neodvisna vzorca. Veljavnost posamezne hipoteze preverimo z enostranskim t-preizkusom. Najprej izvedemo preizkus enakosti varianc, ki pove, ali preizkus skupin izvedemo pod predpostavko enakosti varianc ali pod predpostavko različnosti varianc. Izračunamo t-preizkus, stopnjo značilnosti. Nadalje preverimo značilnost razlike in sprejmemo ustrezen sklep glede veljavnosti hipoteze.
Analizirane podatke prikažemo opisno s primerjavo percepcije med proučevanimi skupinami.
V preglednicah prikažemo izračunane povprečne vrednosti ocen, ločeno po proučevanih skupinah. Splošne podatke o anketirancih prikažemo v grafikonih.
7
2 DISTRIBUCIJSKI KANALI IN STRUKTURA STROŠKOV
V poglavju predstavimo tri temeljne distribucijske kanale, preko katerih trgovsko podjetje dostavlja blago do kupcev, ter strukturo stroškov, ki so povezani z logistiko in izbiro distribucijskih kanalov.
2.1 Opredelitev distribucijskih kanalov
Z namenom razumevanja problematike v nadaljevanju predstavimo tri temeljne distribucijske kanale, in sicer so to:
- neposredna distribucija blaga od dobavitelja do kupca, - dostava preko postanka,
- dostava iz skladišča.
2.1.1 Neposredna distribucija blaga od dobavitelja do kupca
V neposredni distribuciji je blago dostavljeno neposredno od dobavitelja h kupcem.
Dobavitelj pripravi blago v skladu z naročilom kupca in oblikuje ustrezno logistično enoto.
Prednost neposredne distribucije je, da je blago kupcem dostavljeno hitro. Slabost navedenega distribucijskega kanala je, da je stroškovno učinkovit le pri dostavi polnega kamiona. Zaradi potrebe po hitrejši dostavi je blago kupcem pogosto dostavljeno z malimi pošiljkami in z nepolnimi kamioni, kar ponazarja slika 1. Posledično so prevozni stroški takšnih dostav visoki (Zhang 2009, 1). Kittithreerapronchai (2009, 3) navaja, da bi bila neposredna distribucija v podjetju Home Depot neracionalna, saj bi vodila v visoke transportne stroške, slabo izkoriščenost kamionov in veliko število prevozov. V trgovskih oskrbnih verigah je nosilec prevoznih stroškov pogosto dobavitelj. Prevozne stroške ta prenese na proizvod. Trgovsko podjetje zvišano ceno blaga praviloma prenese naprej kupcu. Zaradi visokih prevoznih stroškov je proizvod na trgu posledično dražji. Ob predpostavki popolne konkurence je prodajna cena na trgu določena, trgovsko podjetje v tem primeru povišane cene blaga ne more prenesti na kupca, zato je dobiček tega podjetja nižji.
Neposredna distribucija blaga je primerna za distribucijo proizvodov v večjem obsegu, ko je povpraševanje predvidljivo in se lahko planira. Polni kamioni se odpremijo neposredno iz tovarne do kupca.
Slika 1: Neposredna distribucija blaga Vir: Zhang 2009, 2.
2.1.2 Dostava preko procesa postanka
Dostava preko postanka se v zadnjih letih v svetu pospešeno razvija. Postanek nastopa kot vmesna točka med dobavitelji in kupci, kjer se blago pretovori iz enega na drug kamion in s polnim transportnim sredstvom dostavi kupcu. Prednost takšne oskrbe je v dejstvu, da se zaloga hrani le pri dobavitelju in ne pri ostalih udeležencih, kar omogoča precejšnje zniževanje stroškov. Z dostavo polnih kamionov kupcem iz zbirnega centra se znižujejo transportni stroški na enoto pripeljanega blaga. Temeljna slabost navedene oskrbe je, da zahteva daljši dobavni čas za premik blaga od dobaviteljev do kupcev. Shematski prikaz dostave skozi postanek kaže slika 2. Oskrbni kanal postanka nastopa v dveh temeljnih različicah, ki sta predstavljeni v poglavju 3.7.
Slika 2: Dostava skozi postanek Vir: Zhang 2009, 5.
2.1.3 Dostava iz skladišča
Distribucijski center skladišči blago, ki prispe od dobaviteljev. Ti so lahko locirani daleč proč od kupcev. Distribucijski center je praviloma postavljen v bližino svojih kupcev, kar omogoča hitro izvedbo storitve. V distribucijskem centru se blago skladišči, komisionira, zbira v večje transportne enote, etiketira in odpremi do kupca. Zaznati je trend zmanjševanja velikosti kupčevih naročil, povečuje se pogostost naročil. Navedeno prispeva k drobljenju blaga.
Posledično se transportne enote v distribucijskem centru razdirajo. Za kupca se praviloma oblikuje nova transportna enota, sestavljena iz različnih artiklov in pakirnih enot. Prednost navedenega oskrbnega kanala je, da je blago hitro dostavljeno kupcu. Pomembna prednost je, da z združevanjem naročil in odprem kupcem omogoča dostavo blaga s polnimi kamioni.
Posledično so prevozni stroški na enoto prepeljanega blaga nizki. Kot slabost tega oskrbnega kanala lahko navedemo, da omenjena distribucija zahteva zalogo in vezavo finančnih sredstev. Potrebno je skrbno tehtanje, ali je zaloga za posamezen artikel s stroškovnega vidika upravičena ali ne. Dostava iz skladišča je prikazana na sliki 3.
Zhangova (2009, 9) ugotavlja, da večji obseg zalog v skladišču upočasnjuje pretočnost.
Oskrbna veriga se upočasnjuje. Problematika pretočnosti je bolj pereča v regionalnih distribucijskih centrih, kjer se odpremljajo manjše količine blaga številnih proizvodov.
Celotni stroški so še posebej v neavtomatiziranem skladišču posledično visoki.
Slika 3: Dostava iz skladišča Vir: Zhang 2009, 4.
Oskrbna veriga si mora izmed zgoraj navedenih temeljnih distribucijskih kanalov za posamezen proizvod oblikovati ustrezno distribucijsko pot ali kombinacijo poti glede na značilnosti ponudbe, povpraševanja in proizvoda. Trgovska veriga naj bi še posebej za temeljne blagovne skupine, ki predstavljajo jedro prodaje podjetja, temeljito pretehtala, katera izmed zgoraj opredeljenih osnovnih distribucijskih poti je najprimernejša.
2.2 Struktura stroškov v logistiki
V nadaljevanju obravnavamo strukturo stroškov, ki je povezana z distribucijo blaga. Struktura ter obseg stroškov je temelj, ki podjetja vodi v izboljševanje učinkovitosti oskrbnih kanalov ter oskrbne verige kot celote.
2.2.1 Celotni stroški logistike
Logistični stroški v industrijskih podjetjih se gibljejo od 5 do 15 odstotkov celotnih stroškov.
Logistični stroški v trgovini na drobno se gibljejo od 5 do 25 odstotkov prometa. Ko dodamo še ugotovitve raziskav, da stroški logistike segajo do 50 odstotkov bruto pribitka, lahko podamo zaključek, da v trgovini področje logistike pomembno vpliva na uspešnost podjetja.
Navedena ugotovitev je povod, da številni trgovci prenavljajo in optimirajo nabavno logistiko (Gudehus in Kotzab 2009, 782). Zaposleni se morajo namesto s prodajo velik del delovnega časa ukvarjati z logističnimi aktivnostmi. To povečuje stroške logistike. Rešitev je smiselno iskati v standardizaciji aktivnosti in blaga.
2.2.2 Stroški v distribucijskem centru
Iz slike 4 je razbrati, da največji delež stroškov distribucijskega centra predstavljajo stroški rokovanja in priprave pošiljke, in sicer do 50 odstotkov vseh stroškov skladišča (Zhang 2009, 10). Struktura stroškov je odvisna od načina skladiščenja in obsega blaga. Med stroške rokovanja in priprave pošiljke sodijo stroški, povezani s premikom blaga, komisioniranjem in pripravo pošiljke blaga. Stroški odpreme ter nalaganja blaga predstavljajo 18 odstotkov vseh stroškov skladišča, stroški prevzemanja blaga pa 17 odstotkov omenjenih stroškov. Med te stroške vključujemo aktivnosti planiranja kamionov, razkladanja blaga iz kamionov, registriranja prispelega blaga (Zhang 2009, 10). Stroški skladiščenja predstavljajo 15 odstotkov vseh stroškov skladišča.
Slika 4: Struktura stroškov skladišča Vir: Zhang 2009, 10.
Povzamemo lahko, da je največji delež stroškov povezan s skladiščenjem in aktivnostmi, ki so povezane z vnosom in iznosom blaga iz skladišča (skupaj 65 odstotkov). Tem stroškom se
podjetja lahko izognejo z izločitvijo aktivnosti skladiščenja blaga oziroma z uporabljanjem oskrbnega kanala postanka blaga v skladišču (Zhang 2009, 10).
2.2.3 Stroški distribucijskih kanalov
Med temeljnimi distribucijskimi kanali so zaradi različnih načinov dostave od dobaviteljev do kupcev razlike tudi v obsegu in sestavi stroškov. V nadaljevanju primerjamo distribucijske poti med seboj na osnovi stroškov zalog, stroškov rokovanja in prevoznih stroškov.
Slika 5: Primerjava stroškov med oskrbnimi kanali Vir: Gue 2007, 128.
Stroški zalog
Pri postanku so stroški zalog nizki (slika 5), saj podjetje posluje brez njih. Na razpolago je treba imeti ustrezen prostor, kjer se proces izvaja. Podobno so stroški zalog nizki tudi pri neposredni dostavi od dobavitelja h kupcu.
Distribucijski kanal dostave iz skladišča zahteva visoke stroške zalog. Usenik (2006, 119) navaja, da so stroški zalog pomembni in dosegajo do 30 in več odstotkov vrednosti blaga v letu. Dodaja, da je cilj vsakega podjetja te stroške čim bolj znižati. Trgovci držijo v zalogi pogosto preveč artiklov, kar posledično vpliva na višje stroške zalog. Ayers in Odegaard (2008, 18) navajata, da je treba izdelati strateško analizo za določitev širine in globine zalog ter ob tem upoštevati vpliv na stroške. Rastoče trgovsko podjetje Costco ima v svojem asortimentu le okoli 4000 artiklov, kar izboljšuje učinkovitost dela (Ayers in Odegaard 2008, 39). Dostava iz skladišča je ustrezna za distribucijo majhnih proizvodov v majhnem obsegu.
Stroški rokovanja
Pri distribucijskem kanalu postanka in pri neposredni dostavi blaga kupcem so stroški rokovanja srednje visoki. Dodatno pri neposredni dostavi v trgovske centre nastajajo stroški prevzema zaradi dostav številnih dobaviteljev. Visoki stroški rokovanja nastajajo pri dostavi iz skladišča. Blago je treba pripraviti, oblikovati transportno enoto ter to ustrezno označiti.
Prevozni stroški
Distribucijska pot postanka v primerjavi z neposredno dostavo znižuje prevozne stroške (Saxena 2007, 24). V zbirnem centru se izvaja združevanje majhnih pošiljk, s ciljem zagotovitve polne izkoriščenosti volumna kamionov. Nepolni kamioni in dolge poti so pri neposredni dostavi blaga od dobaviteljev do kupcev razlog za nastanek visokih prevoznih stroškov.
Trgovsko podjetje naj bi z namenom zniževanja distribucijskih stroškov pretehtalo, katera kombinacija distribucijskih kanalov je za podjetje najustreznejša in naj bi oblikovalo lastno sestavo distribucijskih poti. Iz slike 5 je razvidno, da je visoke stroške zalog ali rokovanja v skladiščih mogoče zniževati s preusmeritvijo oskrbe v oskrbni kanal postanka. Transportne stroške je mogoče znižati s preusmeritvijo slabo izkoriščenih kamionov direktne dostave v dostavo iz skladišča ali preko postanka. Večje količine blaga je najceneje oskrbovati z neposredno dostavo blaga od dobaviteljev.
13
3 OPREDELITEV POSTANKA V DISTRIBUCIJSKEM CENTRU
V poglavju proučujemo vsebino, ki nam bo v pomoč pri razumevanju procesa postanka v distribucijskem centru. Nerazumevanje ali delno poznavanje vsebine področja je tudi vzrok, da podjetjem v svojih oskrbnih verigah ne uspe v celoti implementirati učinkovitega procesa.
3.1 Zgodovinski razvoj postanka
Postanek v distribucijskem centru je relativno nov distribucijski kanal, ki pospešeno pridobiva na pomenu. Pionir uvajanja postanka je ameriška multinacionalka Wal-Mart, ki je dosegala skoraj 25-odstotno letno stopnjo rasti (Stalk, Evans in Shulman 1992, 57). Prav zaradi procesa postanka se podjetju pripisujeta odlično upravljanje logistike in uspešnost (Ma idr. 2011, 64;
Bartholdi in Gue 2004, 235). Glede na dejstvo, da je podjetje vse od svojega nastanka močno širilo prodajno mrežo, je vzporedno gradilo tudi skladišča. Širitev skladišč je pomenila tudi večje zaloge, kar je zahtevalo velika finančna sredstva, ki so bila vezana v zalogah. Podjetje je dodatno zaposlovalo delavce v skladiščih, ki so bili potrebni za pripravo blaga za kupce. V iskanju inovativnih rešitev, kako optimirati distribucijske poti, znižati obseg zalog ter stroške logistike so ugotoviti, da lahko določene aktivnosti v oskrbni poti prevzamejo dobavitelji.
Ohranili so funkcijo združevanja pošiljk, ne da bi bilo v skladiščih treba držati zalogo blaga. S postankom so uspeli izrazito znižati stroške zalog; posledično je imelo podjetje prostor za povečevanje profita ali zniževanje prodajnih cen proizvodov (Gue 2007, 126). Podjetje 85 odstotkov blaga na trg dostavi preko postanka. Konkurent Kmart preko postanka dostavi 50 odstotkov blaga. Stroške prodaje je podjetje Wal-Mart v primerjavi s povprečjem panoge znižalo od 2 do 3 odstotke (Stalk, Evans in Shulman 1992, 58). Globalnemu trgovcu je uvedba postanka omogočila povečanje koeficienta obračanja zalog iz 4,1 v letu 1990 na 7,7 v letu 2003 (Schonberger 2005, 29). Podjetje je s svojim uspehom pritegnilo pozornost konkurentov in raziskovalcev.
3.2 Pojem postanka
Your Dictionary (2012) opredeli besedo postanek z razlago, da gre za razkladanje blaga iz prevoznega sredstva, sortiranje ter hitro natovarjanje blaga na drugo prevozno sredstvo. Pri tem postopku se izloči aktivnost skladiščenja blaga.
Gue (2007, 123) opredeli postanek z razlago, da gre pri tem postopku za neposreden prenos pošiljke iz prispelega na odpremno prevozno sredstvo. Aktivnost skladiščenja je kratka ali se povsem izloči. Pri izvedbi postanka se blago v idealnem primeru niti ne dotakne tal skladišča.
Podobno drugi avtorji razložijo, da je postanek blaga postopek, s katerim se prispelo blago raztovori iz prevoznega sredstva, se brez vmesnega skladiščenja posreduje na odpremno mesto skladišča in se skupaj z ostalim blagom natovori na odpremna prevozna sredstva
(Fernie in Sparks 1998, 116; Blanchard 2010, 94). Shakeri, Low in Li (2008, 857) razložijo enako in dodajajo, da gre za postopek dostave »ob pravem času« v logistiki. Spanglerjeva (2013, 10) označuje postanek kot strategijo, pri kateri se blago za kratek čas ustavi v distribucijskem centru, ali celo brez čakanja nadaljuje pot do kupca. İlker in Nursel (2014, 1180) označita pojem kot učinkoviti postopek v oskrbni verigi, ki zmanjšuje transportne stroške ter zadovoljuje potrebe kupcev.
Zhangova (2009, 13) opredeli postanek z razlago, da gre za proces fizičnega rokovanja, pri katerem se proizvodi iz prispelih kamionov hitro preusmerijo na odpremna vozila. Aktivnost skladiščenja se izloči, ali se izvede le krajše skladiščenje znotraj 24 ur ali celo znotraj ene ure (Holla 2015, 15).
Pojem postanek bi lahko razložili z neposrednim prehodom blaga skozi posamezen distribucijski center. Pošiljka se poenostavljeno in hitro usmerja od pošiljatelja do končnega kupca, brez odvečnih manipulacij, in sicer skozi eno ali več točk pretovarjanja. O postanku govorimo, ko velja naslednje (Očko in Bohinc 2009, 3):
- blago se na točki pretovarjanja praviloma ne skladišči,
- pošiljka je ob postanku, ob pretovarjanju, v kratkem času odpremljena do kupca, - kupec je običajno znan že pred posredovanjem naročila dobavitelju.
V strokovni javnosti se za proces neposrednega prehoda blaga skozi distribucijski center najpogosteje uporablja izraz »crossdocking«. V našem delu uporabljamo izraz »postanek«.
Gudehus in Kotzab (2009, 731) omenjata izraz »transshipment station« kot točko, kjer naj bi se izvajal proces postanka. Kittithreerapronchai (2009, 5) omenja izraza »hub« in »hub and spoke«. Navedeni poimenovanji lahko prevedemo kot pretovorna postaja oziroma v zadnjem primeru gre za več zaporednih točk pretovarjanja. Glede na to, da se na postanku zbirajo pošiljke iz različnih destinacij in se nato oblikuje nova odprema za določeno transportno pot, lahko govorimo o zbirnem centru pošiljk.
Slika 6: Paletni postanek v Sam's Club Vir: Gue 2007, 127.
Primer paletnega postanka v ameriški trgovski verigi Sam`s Club multinacionalke Wal-Mart kaže slika 6. Primer je pomemben, ker gre za podjetje, ki je pionir uvajanja procesa postanka.
Proces je podjetju več let predstavljal glavno konkurenčno prednost pred tekmeci in mu omogočil hitro rast. Razvoj Wal-Marta so številna trgovska podjetja pričela spremljati in tudi posnemati.
Čas odpreme pošiljk na postanku skladišča je običajno veliko krajši kot 24 ur (Gudehus in Kotzab 2009, 731). Drugi avtorji navajajo, da se postanek običajno izvaja od enega do treh dni (Higginson in Bookbinder 2005, 73). Prispela pošiljka od dobavitelja se v celoti odpremi naprej do kupcev. Preostanka zaloge blaga v distribucijskem centru po odpremi ni.
Postanek temelji na tehniki zmanjševanja stroškov procesa.2 Z namenom izboljševanja učinkovitosti procesa oziroma neprestanega zmanjševanja stroškov je treba implementirati krog nenehnega napredovanja, ki ga sestavljajo aktivnosti načrtovanja, izvajanja procesa, analiziranja in izboljševanja procesa.
Slika 7: Povezane kategorije postanka Vir: Očko in Bohinc 2009, 3.
Postanek je strategija, ki omogoča realizacijo učinkovite distribucije. Pomembno je dejstvo, da implementacija procesa postanka brez realizacije ostalih inovativnih pristopov posledično vodi v neuspeh. Poleg samega procesa je treba implementirati še druge inovativnosti in podrobnosti odnosa z dobavitelji, kot na primer izboljševati hitrost procesa, izvajati nadzor nad stroški, poenostavljati proces, uvajati standardizacijo dela, izboljševati sledljivost, kar kaže slika 7. Hkratno razvijanje navedenih kategorij je pomembno z vidika doseganja ciljev procesa. Apte in Viswanathan (2000, 292) navajata, da je trgovska veriga Wal-Mart ob uvajanju postanka sočasno implementirala učinkovito prodajno mrežo, strategijo nizkih cen, stroškovno učinkovito distribucijo in hitro odzivnost na potrebe kupcev, kar je vodilo do konkurenčnih prednosti in do hitre rasti podjetja.
2 V angleškem govornem področju se za tehniko izboljševanja stroškovne učinkovitosti uporablja izraz
»cost cutting«.
3.3 Vloga in pomen postanka
Postanek se je v distribuciji razvil, kot racionalizacija blagovnih tokov tako, da posameznih pošiljk ni treba odvečno manipulirati, dodelovati, sortirati, komisionirati, pakirati. Gre za proces, ki zagotavlja hiter pretok pošiljke skozi distribucijski sistem. Ključna značilnost procesa je, da so pošiljke pripravljene za namembnega prejemnika že pri dobavitelju, v distribucijskem centru se pretovorijo v ustrezne zbirne enote in v kratkem času posredujejo kupcu (Očko in Bohinc 2009, 3).
Raziskava GS 1 organizacije (2007) kaže, da podjetja načrtujejo pospeševati proces postanka.
Iz slike 8 je razvidno, da evropska podjetja v letu 2007 manj kot četrtino naročil prejmejo preko postanka in pričakujejo, da bodo v kratkem času več kot polovico naročil izvršila skozi postanek (Gue 2007, 126). Navedeno dejstvo kaže, da podjetja v omenjenem oskrbnem kanalu vidijo priložnosti po izboljševanju učinkovitosti distribucije.
Raziskava, ki je bila izvedena v Veliki Britaniji (2008), kaže, da 80 odstotkov skladišč posreduje preko postanka le 10 odstotkov ali manj vsega blaga (Baker in Perotti 2009, 27).
Podatek kaže, da imajo podjetja v procesu postanka večje priložnosti.
Slika 8: Pričakovanja evropskih podjetij glede razvoja oskrbnih kanalov Vir: Gue 2007, 126.
Postanek vodi do večje hitrosti procesa in do zniževanja stroškov. Pan in soavtorji (2013, 1812) navajajo, da je postanek učinkovit način, ki vodi do zmanjševanja stroškov v logistiki. Navedena dejstva so vzrok pospeševanja postanka v svetu. Trgovska veriga Belk iz Združenih držav Amerike v svoje trgovske centre 90 odstotkov blaga dostavi preko postanka.
Pred uvedbo tega procesa so potrebovali povprečno 21 dni, da so blago prepeljali od dobavitelja do svojih prodajaln. Po uvedeni spremembi so potrebovali za enak premik blaga le 8 dni (Zhang 2009, 13).
Podjetja se z namenom učinkovite distribucije medsebojno povezujejo. Podobno naj bi trgovsko podjetje s postankom preseglo okvir svojega podjetja in pričelo vzpostavljati tesnejše povezave z dobavitelji. Gudehus in Kotzab (2009, 800, 801) navajata, da se podjetja z namenom vzpostavljanja učinkovite oskrbne verige povezujejo po logistični verigi navzgor z dobavitelji in navzdol s svojimi kupci. Povezovanje je še posebej značilno za podjetja z velikim tržnim deležem v avtomobilski, kemični industriji in v proizvodnji blaga za splošno porabo. Potencialne koristi je mogoče izkoristiti le, če udeleženci medsebojno sodelujejo in se povezujejo.
Postanek blaga je smiseln, če prihranki presegajo stroške. S postankom blaga trgovsko podjetje znižuje stroške prepeljanega blaga, in sicer s polnimi kamioni v dohodu in odhodu iz distribucijskega centra. To je temeljni razlog, zakaj je smiselno postanek izvajati. Transportni stroški predstavljajo velik del skupnih stroškov podjetja in racionalizacija transportnega problema pomembno vpliva na prihranke oziroma na uspešnost podjetja. Na drugi strani nastajajo stroški postanka, med katere lahko štejemo stroške manipulacije in stroške prostora, kjer se proces postanka izvaja.
Spremembe se uvajajo z namenom izboljševanja zadovoljstva in lojalnosti kupca (Carr 1990, 210). Uvajanje procesa postanka mora prav tako zagotavljati dodano vrednost za kupca, povečevati zadovoljstvo in lojalnost kupca. Hale (1999, 6) predstavi postanek kot logistični izziv in priložnost, ki bi lahko predstavljal rešitev problematike vedno večjega drobljenja naročil kupcev.
Slika 9: Primer nemškega trgovca – postanek v distribucijskih centrih Vir: Gudehus in Kotzab 2009, 778.
Primer distribucijske mreže nemškega trgovca prikazuje slika 9. Lokalni dobavitelji s polnimi kamioni dostavljajo blago v regionalni center, kjer se blago uskladišči ali preko postanka s polnimi kamioni posreduje kupcem. Rezultat uvajanja postanka je manjše število prevoženih kilometrov ter tako nižji transportni stroški na enoto prepeljanega blaga. Poudariti velja, da
naj bi bil distribucijski center postavljen v bližino dobaviteljev in kupcev, kar omogoča manjše število prevoženih kilometrov ter zniževanje stroškov prevoza blaga.
3.4 Cilji, izhodišča, značilnosti, vzroki in pogoji postanka
Z namenom razumevanja učinkovitosti procesa, nas v poglavju zanimajo cilji, izhodišča, značilnosti, vzroki, pogoji postanka ter vpetost dobaviteljev in kupcev v sam proces postanka.
3.4.1 Cilji postanka
Več avtorjev poudarja, da sta cilja postanka predvsem naslednja (Miao 2006, 2; Rodrigue 2006, 520, 521; Saxena 2007, 24; Yu in Egbelu 2008, 378; Maknoon in Baptiste 2009, 250):
- izločanje zalog iz distribucijskega sistema in/ali, - hitrejša oskrba kupcev.
Neekonomično zalogo lahko s postankom izločimo iz distribucijskega sistema, kar pomeni znižanje stroškov zalog. Hitrejša oskrba kupcev je v današnjem času pomembna, saj kupci ne želijo držati visokih varnostnih zalog. Hitrost oskrbe je dodatno pomembna pri urgentnih naročilih. İlker in Nursel (2014, 1180) navajata podobno, da postanek skoraj v celoti izloči stroške skladiščenja ter povečuje hitrost pretoka blaga. Temeljnima ciljema, ki jih navajajo avtorji, bi lahko dodali še:
- znižanje obsega manipulacij v distribucijskem sistemu,
- zagotavljanje kakovosti na blagovni skupini hitro pokvarljivega blaga.
Hompel in Schmidt (2007, 60) med cilji postanka blaga v distribucijskem centru navajata:
- zmanjšanje zalog oskrbne verige,
- poenostavitev procesa in povečevanje učinkovitosti procesa,
- skrajševanje skupnega časa, ki je potreben, da blago preko oskrbne verige doseže kupca, - izboljševanje odzivnosti na povpraševanje in s tem dvigovanje ravni kakovosti storitve do
kupcev,
- učinkovito razvrščanje blaga glede na namembni kraj.
Zhangova (2009, ii) med cilji postanka poudarja pretočnost blaga v distribucijskem sistemu in proučevanje časovnega planiranja dohodnih in odhodnih kamionov. Upoštevati je treba naslednje cilje, ki narekujejo, da je treba skrajševati:
- čas razkladanja dohodnih kamionov,
- razdalje premika palet znotraj distribucijskega centra, - skupni čas, potreben za odhod kamionov.
Navedeni cilji so še posebej pomembni v distribucijskih centrih, kjer je obseg dohodnih in odhodnih kamionov velik. V takšnih primerih se v ospredje postavljata učinkovito upravljanje internega transporta ter učinkovito časovno usklajevanje prispelih in odpremnih kamionov.
3.4.2 Izhodišča učinkovitega postanka
Gue (2007, 131, 132) navaja tri upravljavska izhodišča, ki jih je treba izvajati za učinkovit postanek:
- z namenom pospeševanja postanka je izrednega pomena nadzor nad rokovanjem blaga, - temeljito analiziranje stroškov,
- potrebno je tesno sodelovanje z dobavitelji, da bodo ti prispevali k ciljem procesa.
Bistvenega pomena za uspešno izvajanje postanka je aktivnost rokovanja z blagom. Pri rokovanju nastajajo stroški, ki lahko v skrajnih primerih celo presežejo prihranke iz naslova prevoznih stroškov. V stroške rokovanja je treba vključevati tudi poškodbe blaga ter zamude, ki izvirajo iz neustrezne priprave blaga.
V osnovi je proces postanka metoda zniževanja stroškov. Z analizo stroškov se izvaja nadzor nad upravičenostjo izvajanja procesa. Podjetje Home Depot s ciljem ugotovitve ustrezne kakovosti dobaviteljev izvaja stalen nadzor nad stroški posameznega dobavitelja. Sodeluje z dobavitelji, ki zagotavljajo visoko raven kakovosti. Neustrezne dobavitelje izloča iz procesa postanka (Gue 2007, 132). Z vidika učinkovitosti procesa je pomembno, da podjetja v proces postanka vključujejo kakovostne dobavitelje in blago, ki je primerno za navedeni način distribucije.
Podjetje, ki izvaja proces postanka, naj bi se z izbranimi dobavitelji dogovorilo o podrobnostih izvedbe procesa. Vnaprej opredeljen način izvajanja procesa omogoča učinkovit pretok blaga. Povezati kaže informacijski sistem, opredeliti je treba zahteve za etiketiranje in pripravo pošiljke, dostave blaga naj bi bile časovno opredeljene ipd. (Gue 2007, 132).
3.4.3 Značilnosti postanka
Med značilnostmi postanka lahko navedemo, da je namembni kraj pošiljke poznan vnaprej ali najkasneje po prispetju blaga v skladišče, za razliko od skladiščenja, pri katerem kupci vnaprej niso poznani (Gue 2007, 127). Nadalje je čas dostave blaga v postanku v primerjavi z dostavo blaga iz zaloge daljši (Gue 2007, 128). Postanek v primerjavi z neposredno dostavo blaga od dobavitelja h kupcem znižuje transportne stroške. Stroški so nižji še posebej v primerih, ko je treba dostaviti manjše količine blaga številnim kupcem. Z izločanjem zaloge iz skladišča se trgovsko podjetje pri postanku delno odreka nadzoru nad zalogo.
Med ostalimi značilnostmi lahko navedemo:
- Prispela pošiljka za določenega kupca je iz distribucijskega centra v celoti odpremljena.
Lokacija v skladišču se po odpremi v celoti izprazni.
- Pošiljko za namembnega prejemnika praviloma sestavi in pakira dobavitelj.
- Dobavitelj jamči za vsebino in točnost pripravljene pošiljke.
- Pošiljka blaga je pripravljena v skladu s standardi pakiranja in označevanja.
- Število kamionskih dohodov kupcem se z uvedbo postanka zmanjša, kar je posledica združevanja blaga v distribucijskem centru. Količina dobave se posledično poveča.
- Pri strategiji izvedbe postanka, ki ga vodi povpraševanje, so med kupci lahko specializirani poslovni partnerji, ki želijo »projektno oskrbo«.
Temeljna značilnost procesa postanka je, da se iz oskrbne verige izločajo zaloge oziroma gre za prenos zalog od trgovskega podjetja k dobaviteljem. Oskrbna veriga kot celota postane učinkovitejša.
3.4.4 Vzroki postanka
Anketa 547 strokovnjakov, ki se ukvarjajo s področjem oskrbne verige, kaže najpogostejše vzroke za postanek. Med vzroki za izvedbo procesa postanka strokovnjaki navajajo izboljšanje kakovostne storitve za kupce, zmanjšanje transportnih stroškov, zmanjšanje potreb po skladiščnem prostoru in združevanje pošiljk, namenjenih kupcem. Rezultati anketiranja so prikazani v preglednici 1.
Preglednica 1: Najpogostejši vzroki za postanek blaga
Vzroki za uporabo postanka Delež v %
Izboljšana storitev 23
Zmanjševanje transportnih stroškov 17
Zmanjševanje potrebe po skladiščnem prostoru 14
Združevanje pošiljk do kupcev 11
Zmanjševanje stroškov hranjenja zalog 9
Hitrejša oskrba kupcev 5
Učinkovito upravljanje zalog 5
Zmanjševanje stroškov dela 5
Povečano povpraševanje za oskrbo ob pravem času 3
Rast podjetja 2
Ostali vzroki 6
Skupaj 100
Vir: Zhang 2009, 14.
Zhangova (2009, 27) navaja naslednje vzroke za uporabo postanka:
- proces izloča zalogo in s tem stroške zalog, - proces zmanjšuje stroške rokovanja blaga,
- omogoča doseganje ekonomije obsega prepeljanega blaga, in sicer v dostavi in odpremi, - polni kamioni omogočajo zniževanje prevoznih stroškov.
3.4.5 Pogoji učinkovitega postanka
Proces nudi številne prednosti, vendar moramo upoštevati določene pogoje, ki jih je treba izpolniti, da bi bil proces hiter in učinkovit. Zagotoviti je treba:
- standard pakiranja in označevanja, ki zagotavlja racionalizacijo dela, - ustrezno informacijsko rešitev, ki bo vodila v hiter in pretočen sistem, - natančno opredelitev časa dostave (Gue 2007, 132),
- uporabo procesa za proizvode, ki so primerni za ta način distribucije in visoko raven kakovosti dobaviteljev,
- spremljanje stroškov in sprejemanje ustreznih odločitev za doseganje ciljev procesa.
Analiziranje omogoča proučevanje ekonomskih prednosti procesa v primerjavi z ostalimi oskrbnimi kanali. Gue (2007, 132) navaja, da bolj kot podjetje proučuje in razume stroške procesa, večja je možnost, da bodo v proces vključeni pravi proizvodi in pravi dobavitelji.
Učinkovitost postanka je tesno povezana z intenzivnostjo sodelovanja z dobavitelji. Z dobavitelji je smiselno razvijati tesnejše sodelovanje ter dogovoriti poslovna pravila izvajanja procesa. Vogt (2010, 99) poudarja, da je proces postanka mogoče vpeljati le ob sodelovanju udeležencev v oskrbni verigi. Koristi uvedenega procesa je treba s strani trgovskega podjetja deliti med udeležence procesa (Langnau 2004, 53), v dobro konkurenčnosti oskrbne verige kot celote.
Proces je uporaben za številna trgovska podjetja, vendar je treba omeniti, da ta ne pomeni prave rešitve za vsako podjetje. Pomembna je višina stroškov posameznih aktivnosti, poslovni model in značilnost proizvodov, kar vpliva na učinkovitost procesa (Gue 2007, 132).
3.5 Prednosti in slabosti postanka
Uporaba distribucijskega kanala postanka zahteva poznavanje prednosti in slabosti. Oba vidika obravnavamo v naslednjih dveh podtočkah.
3.5.1 Prednosti postanka
Prednosti postanka blaga izvirajo iz ciljev procesa, med katerimi lahko navedemo:
- s poenostavitvijo poslovanja se zmanjšajo stroški rokovanja blaga,
- znižajo se transportni stroški v primerjavi z neposredno oskrbo številnih kupcev, - izboljša se hitrost oskrbne verige,
- izboljša se sledljivost pošiljk, - poveča se zadovoljstvo kupcev, - izloča se aktivnost skladiščenja blaga, - uvaja se planiranje procesa,
- odpravlja se potreba po velikih skladiščnih površinah.
Gue (2007, 126) navaja naslednje prednosti postanka:
- znižuje stroške zalog,
- povečuje dobiček ali nudi priložnost za zniževanje prodajnih cen,
- z dostavljanjem polnih kamionov in zmanjševanjem števila dostav končnim kupcem znižuje transportne stroške.
Madani (2013, 2) med prednostmi procesa navede podobno, in sicer zmanjšuje zaloge ter povečuje učinkovitost transporta. Dodamo lahko še nizke stroške rokovanja blaga v zbirnem centru. Izločeni sta aktivnosti sestavljanja in pakiranja, ki sta vključeni pri pripravi pošiljk iz zaloge skladišča. Zhangova (2009, 13) navaja, da postanek proizvodom stabilizira ceno.
Obseg prodaje je tako lažje predvidljiv. Apte in Viswanathan (2000, 301) kot stalno nalogo pri postanku navajata skrb za dostavo in odpremo s polnimi kamioni, kar posledično zmanjšuje transportne stroške. Higginson in Bookbinder (2005, 73) med prednostmi dodajata še hitrejši tok blaga, izboljšano storitev do kupcev ter nižje stroške, ki so posledica izločenih aktivnosti, izločanja zalog ter manjših potreb po investicijah v opremo. Kupec v navedenem oskrbnem kanalu sprejme manjše število kamionov z večjim obsegom blaga, kar je pri velikem obsegu dobav lahko pomembna prednost. Galbreth, Hill in Handley (2008, 225) poudarjajo izredno veliko uporabnost procesa zaradi izločitve stroškov komisioniranja in skladiščenja, ki sta sicer najdražji aktivnosti v klasičnem skladišču.
Slika 10: Paletni postanek v podjetju Costco Vir: Gue 2009, 131.
Trgovsko podjetje z uvedbo postanka zniža transportne stroške dobaviteljem, zato so ti v zameno pripravljeni prilagoditi osnovno ceno proizvodom. Primer urejenega paletnega postanka kaže slika 10. Zhangova (2009, 15) navaja številne koristi postanka, ki so prikazane v preglednici 2. Med neposrednimi koristmi navaja transport s polnimi kamioni, in sicer tako v dostavi kot v odpremi blaga iz skladišča. Dobra izkoriščenost kamionov se kaže v nižjih transportnih stroških. Stroški zalog se v procesu postanka izločijo. Z uvedbo novega procesa se obseg zalog na rednem skladišču lahko zmanjša. Stroški rokovanja in priprave blaga se prav tako zmanjšajo. Proces postanka prispeva k večji pretočnosti in hitrosti blaga na oskrbni poti. Fernie in Sparks (1998, 117) kot bistveno prednost novega procesa navajata, da se z uvedbo sprostijo predhodno zasedene skladiščne površine. Trgovsko podjetje lahko s preprosto spremembo bistveno poveča zmogljivost pretoka blaga, in sicer brez dodatnih investicij v zgradbe in opremo.
Izkušnje podjetij kažejo, da uveden proces postanka zmanjša število aktivnosti z blagom, zmanjša potrebo po skladiščnem prostoru in tudi zalogo, a je treba zagotoviti ustrezen informacijski sistem (Bond 2013, 39).
Preglednica 2: Koristi postanka
Neposredne koristi Omogoča prevoz s polnimi kamioni (z združevanjem blaga).
Nižji stroški prevoza blaga na enoto (prednost ekonomije obsega).
Odpravlja stroške zalog (zmanjšuje hranjenje blaga).
Zmanjšuje stroške rokovanja in operativnih aktivnosti (z zmanjševanjem rokovanja).
Pospešuje čas dostave.
Podpira storitev dostave ob pravem času (JIT), (z zmanjševanjem čakanja blaga).
Posredne koristi Izloča stroške dela povezane z zalogo.
Omogoča povečanje prodajnega prostora (z zmanjševanjem prostora namenjenega zalogi).
Trgovcem omogoča izboljšanje pretočnosti oskrbne verige (z izločitvijo aktivnosti skladiščenja in rokovanja blaga).
Zadovoljuje kupčeve potrebe in zmanjšuje stroške.
Vir: Zhang 2009, 15.
Distribucijski kanal postanka prinaša prednosti tudi dobaviteljem. Ti izkoristijo izgrajeno distribucijsko mrežo trgovskega podjetja, zato jim ni treba zagotavljati drage in razvejane distribucije, ki pogosto pomeni slabo izkoriščenost kamionov. Dostava blaga se izvaja le na eno razkladalno točko, v distribucijski center, kjer se transportne enote usmerijo v nove distribucijske proge. Učinkovitost oskrbne verige se izboljša, saj je trgovsko podjetje zaradi kombiniranja oskrbnega kanala postanka in zaloge skladišča sposobno zagotavljati boljšo izkoriščenost kamionov ter nižje stroške transporta. Prihranki iz naslova transportnih stroškov
se kažejo v večji profitabilnosti oskrbne verige. Udeleženci v procesu lahko prihranke pretvorijo v nižje cene proizvodov in tako izboljšajo svojo konkurenčnost.
Dobro sodelovanje z dobavitelji vodi v večjo skupno prodajo, k odličnosti oskrbne verige.
Posledično so vsi partnerji oskrbne verige deležni koristi iz naslova večje prodaje. Prednosti oskrbnega kanala postanka za dobavitelje lahko strnemo v naslednjih točkah:
- dobaviteljem ni treba dostavljati blaga neposredno kupcem, prav tako jim ni treba organizirati razvejane distribucijske mreže,
- dobaviteljem se z uporabo distribucijskega kanala postanka znižajo transportni stroški, ob pogoju, da so nosilci aktivnosti prevoza,
- omogoča večjo prodajo dobaviteljem,
- le preko oskrbnega kanala postanka je določen asortiment, ki ga dobavitelji ponujajo, racionalen za prodajo. Oskrbni kanal postanka je smiselno uporabiti izključno v primeru, da zagotavlja najnižje stroške distribucije.
3.5.2 Slabosti postanka
Gue (2007, 128) navaja naslednje slabosti postanka:
- Čas izvedbe od naročila do dostave kupcu je daljši v primerjavi z odpremo neposredno iz skladišča. Kupci naj bi za takšne artikle držali povišano varnostno zalogo.
- V primerjavi z neposredno dostavo do kupca mora trgovec pri postanku razpolagati z ustreznim prostorom, kjer se bo proces izvajal.
- Proces postanka zahteva vzpostavitev tesne koordinacije z dobavitelji, včasih z napornimi usklajevanji o podrobnostih izvedbe posla.
Nadalje Gue (2007, 128, 131) poudarja pomen pravilne uvedbe postanka. Če proces ni pravilno uveden, lahko povzroči večje težave in večje stroške kot koristi. Visoki stroški rokovanja in ne planiran proces sta lahko razlog celo za neučinkovitost. Trgovsko podjetje se odpove delu kontrole nad zalogo. Prav ta sicer v skladiščih opravlja vlogo blažitve razlike med povpraševanjem in dobavo (Usenik 2006, 119) in posledično zmanjšuje tveganje nekakovostne storitve.
Sprememba za dobavitelje pomeni, da zagotavljajo oskrbo v krajšem dobavnem roku, izvajajo dnevni pregled naročil, planirajo dobave z namenom zadovoljitve potreb trgovcev in zagotavljajo zanesljivo servisno storitev (Fernie in Sparks 1998, 117).
3.6 Uporabnost postanka
Oskrbni kanal postanek prinaša koristi, vendar ne more v celoti nadomestiti oskrbnega kanala prodaje iz zaloge skladišča. Podobno navaja Gue (2007, 131, 159), da se podjetja ne bodo
mogla kar odreči skladiščenju blaga. Temeljite analize naj bodo osnova odločitvi, kdaj in kako izvajati postanek. Avtor zaključi, naj postanek ne bo preprosto edina usmeritev, temveč naj oskrbni kanal poleg ostalih tehnik in metod sestavlja strategijo za doseganje konkurenčnih prednosti podjetja.
Gue (2007, 128, 129) navaja naslednje uporabnosti postanka:
- Primeren je za dostavo proizvodov z velikim, stabilnim povpraševanjem.
- Primeren je za dostavo proizvodov, pri katerih so kupci pripravljeni na proizvod čakati nekaj dni. Zaradi diferenciranih proizvodov pomanjkanje zaloge ne pomeni izgubo posla.
- Primeren je za distribucijo, v kateri podjetje potiska blago do kupcev. Proizvodi so kupljeni s popustom in preko procesa postanka dostavljeni v trgovske centre. Kupci pričakujejo, da takšnih proizvodov lahko hitro zmanjka. Gre za večje količine cenovno zelo ugodnih proizvodov. Velike diskontne verige pospešeno uporabljajo prav distribucijo skozi postanek.
- Dvostopenjski postanek znižuje stroške zalog. Enostopenjski postanek dodatno znižuje še stroške rokovanja (slika 12).
Uporabnost procesa postanka lahko razširimo:
- Oskrbni kanal postanka je primerno uporabiti, ko dobavitelj ne razpolaga z ustrezno distribucijsko mrežo, ki bi pokrila določeno tržno področje.
- Proces je uporaben za artikle, ki jih zaradi nizkega koeficienta obračanja ne bi bilo smiselno držati v zalogi skladišča.
- Proces postanka je uporaben za oskrbo trga z blagom, ki zaradi svojih funkcionalnih lastnosti ni primerno za oskrbo preko ostalih distribucijskih poti.
Slika 11 kaže vodila za uporabo postanka ali oskrbne poti iz zaloge. Kriterija za izbiro poti sta stabilnost povpraševanja po proizvodu ter strošek razprodane zaloge. Vodila za izbiro oskrbne poti so (Apte in Viswanathan 2000, 297):
- Postanek se prioritetno uporablja za oskrbo proizvodov, ki imajo nespremenljivo in stabilno povpraševanje. Stroški razprodanosti takšnih proizvodov so nizki. Morebitna zaloga, ki bi jo držali v skladišču, bi za navedene proizvode pomenila previsoke stroške.
Držanje varnostnih zalog ne bi bilo racionalno.
- Pri stabilnem povpraševanju po proizvodih in visokih stroških razprodane zaloge je smiselno planiranje povpraševanja na osnovi preteklih podatkov prodaje. Zaloga, katere namen je odpraviti tveganje povečanega obsega povpraševanja, v tem primeru ni potrebna. Z izvajanjem aktivnosti planiranja se takšni proizvodi oskrbujejo skozi postanek ali iz zaloge skladišča. Planiranje povpraševanja zmanjšuje možnost, da bi zaloga pošla.
