UNIVERZA V LJUBLJANI ZDRAVSTVENA FAKULTETA ZDRAVSTVENA NEGA, 1. STOPNJA
Katarina Urbanc Munda
POGLEDI NA POMEN PLACENTE V SODOBNEM ČASU
diplomsko delo
ASPECTS ON PLACENTA IN MODERN TIME
diploma work
Mentorica: viš. pred. dr. Darja Thaler Somentor: asist. Nastja Pavel
Recenzentka: viš. pred. dr. Suzana Mlinar
Ljubljana, 2020
ZAHVALA
Zahvaljujem se svoji mentorici viš. pred. dr. Darji Thaler, za vodenje, usmerjanje in vso pomoč pri izdelavi diplomske naloge. Vaša skrbnost in življenjski nasveti mi bodo ostali v lepem spominu.
Najlepša hvala tudi somentorici asist. Nastji Pavel, dipl. babici, za ves trud, posvečen čas in strokovno pomoč.
Rada bi se zahvalila tudi svoji razširjeni družini, ki me je skrbno spremljala na študijski poti, mi nudila pomoč in podporo. Posebna zahvala gre možu Nejcu za potrpežljivost, zaupanje vame, spodbudne besede in tehnično pomoč, ko sem to potrebovala. Tvoja ljubeča podpora je neprecenljiva. Hvala tudi mojima otrokoma Jonatanu in Lili, da sta potrpežljivo prenašala moje odsotnosti in me z otroško razigranostjo spodbujala in navdihovala.
Hvala tudi vsem prijateljem, ki ste mi kakorkoli pomagali na poti do cilja.
Katarina Urbanc Munda
IZVLEČEK
Uvod: Izraz placentofagja pomeni, da mati po porodu zaužije placento/posteljico. V živalskem svetu je placentofagija od nekdaj prisotna pri večini sesalcev, pri ljudeh so po uradnih zapisih pojav zaznali šele v letu 1970 v severni Ameriki. V zadnjih desetih letih se trend uživanja posteljice povečuje, predvsem v razvitem svetu. Ženske se za uživanje placente odločajo zaradi motivacije domnevnih pozitivnih učinkov. S povečanim trendom uživanja placente, pa se pojavljajo vprašanja, glede varnosti, saj naj bi placenta lahko vsebovala nekatere potencialno patogene bakterije, težke kovine v sledovih pod pragom strupenosti in morebitna akumulirana zdravila – antibiotike in anestetike. Nove raziskave potrjujejo tudi vsebnost mikroplastike v placenti. Večinoma placentofagijo povezujemo z naravnim porodom in porodom na domu, vendar se zanjo odloča vedno več žensk, ki so rodile v porodnišnici. Te matere lahko imajo težavo dobiti svojo placento, saj v bolnišničnem okolju placenta sodi med kužne odpadke in je porodnišnice ne dovolijo odnesti domov. Poleg tega matere velikokrat naletijo na neodobravanje zdravstvenih delavcev glede placentofagije. Namen: Namen diplomskega dela je bil predstaviti pozitivne učinke in morebitne nevarnosti placentofagije za mater in otroka. Želeli smo pridobiti vpogled in proučiti dosedanje znanstvene raziskave na tem področju. Cilj diplomskega dela je bil omogočiti zdravstvenim delavcem in materam, ki si želijo zaužiti placento, poglobiti znanje glede placentofagije in oblikovati strokovno mnenje. Metode dela: V diplomskem delu smo uporabili deskriptivno metodo dela s kvalitativno analizo podatkov. Pri pregledu literature smo uporabili tujo in domačo literatura, ki smo jo našli na iskalnih bazah: CINAHL, PubMed, Medscape, DiKUL. Rezultati: V sodobnem času obstaja veliko načinov uporabe placente po porodu. Vedno pogostejša je placentofagija, kjer prevladuje uživanje enkapsulirane placente. Placenta vsebuje veliko beljakovin, holesterola, železa, kalcija in selena. Potencialno toksični elementi so močno pod nivojem škodljivosti. Toplotna obdelava placente zmanjša vsebnost hormonov in možnost kontaminacije z bakterijami. Študije na področju placentofagije imajo različne ugotovitve. Pri nekaterih večina žensk, ki so zaužile placento poroča o izboljšanju razpoloženja, več energije in povečani laktaciji. V drugih študijah ni dokazov, da bi uživanje placente pozitivno ali negativno vplivalo na poporodno razpoloženje, povečanje energije, nivo železa v krvi in izboljšanje laktacije. Razprava in zaključek: Na področju placentofagije in uporabe placente po porodu je narejenih zelo malo raziskav, dosedanje raziskave pa imajo majne vzorce. Po pregledu dosedanjih raziskav ne moremo z gotovostjo dokazati pozitivnih ali negativnih vplivov na zdravstveno v primeru uživanja placente.
Ključne besede: placenta, uživanje placente, placentofagija.
ABSTRACT
Introduction: The term placentophagy means that the mother ingests the placenta after giving birth. In the animal kingdom, placentophagy has always been present in most mammals. In humans, according to official records, the phenomenon was detected in 1970 in North America. In the last ten years, the trend of ingesting the placenta has been increasing, especially in the developed world. Women choose to use the placenta for the supposed benefits. With the increasing trend of placental use, however, safety questions arise, as the placenta may contain some potentially pathogenic bacteria, heavy trace metals below the toxicity threshold, and accumulated medications - antibiotics and anesthetics. New research also confirms presence of microplastic in the placenta. Placentophagy is mostly associated with natural childbirth and home birth movement, but more and more women who give birth in hospitals are chosing it. These mothers may have difficulty getting their placenta from hospitals. In hospital environment, the placenta is classified as infectious waste and because of that, they do not allow it to be taken home. In addition, mothers often encounter disapproval from healthcare professionals regarding placentophagy. Purpose: The purpose of the thesis was to present the positive effects and potential dangers of placentophagy for mother and child. We wanted to gain insight and study the current scientific research in this field. The aim of the diploma work was to enable healthcare professionals and mothers who want to ingest the placenta, to deepen their knowledge about placentophagy and to form an expert opinion. Methods: In the diploma work we used a descriptive method with qualitative data analysis. In reviewing the literature, we used foreign and domestic literature found on search databases: CINAHL, PubMed, Medscape, DiKUL. Results: In modern times, there are many ways to use the placenta after childbirth. Increasingly common is placentophagy, where the consumption of encapsulated placenta predominates. The placenta is high in protein, cholesterol, iron, calcium and selenium. Potentially toxic elements are well below the level of harmfulness. Heat treatment of the placenta reduces the content of hormones and the possibility of bacterial contamination. Studies in the field of placentophagy have different findings. In some, most women who have ingested the placenta report improved mood, more energy, and increased lactation. In other studies, there is no evidence that ingestion of the placenta has a positive or negative effect on postpartum mood, increased energy, blood iron levels, and improved lactation. Discussion and conclusion: In the field of placentophagy and the use of the placenta after childbirth, very little research has been done, and the research to date has small samples. After reviewing previous research, we cannot prove with certainty the positive or negative health effects in the case of placental ingestion.
Key words: placenta, placental intake, placentophagy.
KAZALO VSEBINE
1 UVOD ... 1
1.1 Teoretična izhodišča ... 2
1.2 Razširjenost placentofagije po svetu ... 3
1.3 Pozitvni učinki placentofagije ... 4
1.4 Nevarnosti placentofagije ... 6
1.5 Etične dileme v povezavi s placentofagijo... 7
2 NAMEN ... 9
3 METODE DELA ... 10
4 REZULTATI ... 12
4.1 Raziskovanje snovi prisotnih v človeški placenti ... 12
4.2 Raziskovanje učinkov placentofagije ... 16
5 RAZPRAVA ... 20
6 ZAKLJUČEK ... 24
7 LITERATURA ... 25
KAZALO SLIK
Slika 1: Povprečna hranilna vrednost placente ... 14
KAZALO TABEL
Tabela 1: Moč dokazov po štiristopenjski lestvici ... 11 Tabela 2: Prikaz raziskav povezanih z vsebnostjo placente. ... 12 Tabela 3: Prikaz raziskav povezanih z učinki placentofagije ... 16
SEZNAM UPORABLJENIH KRATIC IN OKRAJŠAV
EFSA Evropska agencija za varnost hrane (European Food Safety Authority) EPDS Edinburška lestvica poporodne depresije (Edinburgh Postnatal
Depression Scale)
FSMS Sistem varne hrane (Food Safety Management System) HPL Humani Placentni Laktogen
HACCP Analiza tveganja in ugotavljanja kritičnih kontrolnih točk (Hazard Analysis Critical Control Points)
KME Komisija za Medicinsko Etiko PDV Priporočen Dnevni Vnos
SZO Svetovna Zdravstvena Organizacija
SWAI Spalno-budnostna lestvica aktivnosti (Sleep-Wake Activity Inventory) TKM Tradicionalna Kitajska Medicina
ZDA Združene Države Amerike
1
1 UVOD
V mnogih kulturah je placenta pomemben organ v poporodnem obdobju. Predstavlja vez med materjo in otrokom, zato jo starši uporabljajo na različne načine, kot pripomoček za lažjo vzpostavitev navezanosti med starši in otrokom. Načinov uporabe placente je veliko, napogostejši pa so: pokop placente, odtisi placente in popkovine na platno, sušenje placente v posebne oblike in uživanje placente kot dodatek k prehrani. Prav uživanje placente je v zadnjih letih doživelo velik zanimanja in ob enem pogosto vzbuja mešane občutke pri posameznikih. Najpogostejša čustva sta gnus in ponos, pri ženskah, ki so placento zaužile (Stenzel, 2015).
Obstajajo teorije, ki jih opisujejo matere in babice, ki podpirajo placentofagijo (Beacock, 2012) in obljubljajo preprečevanje poporodne depresije, boljšo povezanost z otrokom, hitrejšo vzpostavitev laktacije in dobro počutje (Young et al., 2018a). Študij na tem področju primanjkuje, dokazi pa so omejeni in subjektivni.
Poznamo več oblik uživanja placente po porodu. Uživanje surove placente, tinkture, poparkov, mazila, najpogostejša oblika pa je uživanje pripravljene dehidrirane placente v kapsulah (Benyshek et al., 2018).
V zadnjih desetih letih se trend uživanja posteljice predvsem v razvitem svetu povečuje.
Ženske se za uživanje placente odločajo zaradi motivacije domnevnih pozitivnih učinkov na dojenje in laktacijo, preprečevanje poporodne depresije, preprečevanju poporodne krvavitve, izboljšanje razpoloženja in ravni energije v poporodnem obdobju (Johnson et al., 2018b).
Večinoma placentofagijo povezujemo z naravnim porodom in porodom na domu, vendar se zanjo odloča tudi vedno več žensk, ki so rodile v porodnišnicah. Te matere pa imajo lahko težavo dobiti svojo placento, saj v bolnišničnem okolju placenta sodi med biološke odpadke in je porodnišnice ne dovolijo odnesti domov. Poleg tega matere velikokrat naletijo na neodobravanje zdravstvenih delavcev glede placentofagije (Schuette et al., 2017).
S povečanim trendom uživanja placente, se pojavljajo vprašanja glede varnosti, saj lahko placenta vsebuje nekatere potencialno patogene bakterije, težke kovine v sledovih pod pragom strupenosti in morebitna akumulirana zdravila – antibiotike in anestetike. Placenta vsebuje tudi veliko holesterola in višje vrednosti beljakovin, železa in selena (Chang et al.,
2
2017). Za uporabo se največkrat uporablja na pari kuhana in nato posušena placenta v kapsulah. Tako pripravljena placenta pa bi lahko izgubila nekatere hranilne vrednosti (Johnson et al., 2018a).
Na področju placentofagije je bilo narejenih malo raziskav, na slovenskem prostoru še nobena. Obstoječe raziskave iz tega področja se osredotočajo na splošno razširjenost placentofagije, potrditev prisotnosti različnih snovi v pripravljeni enkapsulirani placenti, potrjevanje pozitivnih in negativnih učinkov uživanja placente in možne nevarnosti v povezavi z uživanjem placente.
1.1 Teoretična izhodišča
Placenta ali posteljica je začasni organ, ki med nosečnostjo nastane v maternici in povezuje mater in plod. Placenta omogoča, da se brez mešanja izmenjujejo snovi med materjo in plodom. S tem deluje kot endokrina žleza, varuje plod ter prevzema vlogo dihal in izločal (Dolinar et al., 2015). Je zelo zanimiv in kompleksen organ, ki se ves čas spreminja in prilagaja potrebam zarodka in plodu, zato se placente med seboj razlikujejo (Burton, Jauniaux, 2015).
Povprečna placenta tehta približno 450 g in vsebuje 234 Kcal, 4 g maščobe, 2 g ogljikovih hidratov, 48 g beljakovin, 899 mg holesterola in 513 mg natrija. Pomembne sestavine placente so tudi mikroelementi: kalcij, ki predstavlja 55 % priporočenega dnevnega vnosa (PDV), železo 149 % PDV in selen 127 % PDV (Chang et al., 2017), hormoni:
deoksikortizol, kortizol, estradiol, estriol, melatonin, progesteron, testosteron (Young, 2016b) in vitamini: B6 in B12 (Maraccini, Gorman, 2015).
Placento se lahko pripravi za uživanje na različne načine. Najpogostejši način je enkapsulacija. To pomeni, da je placenta skuhana na sopari do središčne temperature 71 °C, sušena 8-10 ur v sušilniku hrane in nato zmleta v prah, ki se napolni v prazne kapsule.
Pomembno je, da se placento obdela v najkrajšem možnem času po rojstvu, ali pa se jo shrani v hladilniku ali zamrzovalniku (Gryder et al., 2017). Tako pripravljena placenta je pripravljena na uživanje po potrebah in presoji matere, saj potrjene smernice s strani zdravstvenih organizacij zaenkrat ne obstajajo. Drugi načini uživanja placente so na primer zaužitje surove placente takoj po rojstvu, obroki ki vsebujejo placento – juhe, smoothiji ter tinkture in kreme (Enning, 2007).
3
Za varno uživanje placente je pomemben ustrezen transport in shranjevanje. Placento je potrebno primerno obdelati v najkrajšem možnem času, da bi v njej preprečili razmnoževanje mikroorganizmov. V Sloveniji Komisija za medicinsko etiko (KME) pravi, da je želja odnesti posteljico iz porodnišnice v naši kulturi nenavadna, ter ima pomisleke glede higieničnosti in etičnih standardov. Stališče KME je, da se z vsemi deli telesa, ki niso namenjeni za raziskave v medicinske namene ravna kot z biološkim odpadkom, torej jih je potrebno ustrezno odstraniti s sežigom (Komisija za medicinsko etiko, 2019). Kljub temu je po pripovedih žensk, ki so rojevale v slovenskih porodnišnicah in so zaradi različnih motivov želele svojo placento odnesti domov to v nekaterih porodnišnicah mogoče storiti. Uradnega zapisa o možnostih in ravnanjem s placento na spletnih straneh porodnišnic ni.
1.2 Razširjenost placentofagije po svetu
Medtem ko je placentofagija po porodu prisotna pri skoraj vseh sesalcih, vključno z rastlinojedci in primati (Young, Benishek, 2010), zgodovina uživanja placente pri ljudeh ni znana. V povezavi s placentofagijo obstaja veliko kulturnih tabujev. Te se tičejo predvsem kanibalizma, uživanja mrhovine in kontakta z menstruacijskim in poporodnim izcedkom, kar je lahko vplivalo na odsotnost tega pojava pri ljudeh. Seveda je mogoče, da so zaradi kulturnih tabujev ženske uživanje placente skrivale pred drugimi (Cremers, Graff Low, 2014).
Največ znanja o placentofagiji je prišlo iz raziskovanja živali, še posebej podgan. Zakaj živali zaužijejo svojo placento ni popolnoma jasno, obstaja pa več možnih razlag.
Najverjetnejše med njimi so teorije o hranilnem doprinosu kot dodatek hrani, hormonski terapiji placente in o odvračanju plenilcev, ki bi lahko zavohali kri (Beacock, 2012).
Pomembna ugotovitev na tem področju je bila študija na podganah, ki je pokazala, da če mati zaužije svojo placento ali amnijsko tekočino, to sproži morfiju podoben protibolečinski učinek. Kristal in sodelavci (2012) so tako na živalih ugotavljali prednosti placentofagije.
Ugotovili so, da bodo odrasle podgane prej navezale stik z mladičem, na katerem so porodni sokovi. Zato predvidevajo, da bi lahko uživanje amnijske tekočine poskrbelo za hitrejše povezovanje med materjo in otrokom. V amnijski tekočini in placenti so našli tudi snov, ki so jo poimenovali POEF (placental opioid enhancing factor), ki pripomore k lajšanju bolečin. Zanimivo je, da so pri podganah z uživanjem placente ali amnijske tekočine ugotovili manjšo reakcijo na bolečino pri obeh spolih.
4
Ženske se za placentofagijo odločajo iz različnih razlogov, predvsem zaradi želje po pozitivnih učinkih na poporodno obdobje. Ker placentofagija pri človeku ni naraven pojav, so njeni začetki verjetno izhajali iz posnemanja živalskega sveta ali pa so povezani z religioznimi običaji in rituali. V današnjem času se ženske odločajo za placentofagijo zaradi vpliva medijev, sorodnikov, babic, še posebno v skupnostih, ki stremijo k naravnemu pristopu do poroda. V raziskavi v ZDA je leta 2014 66 % odstotkov anketiranih potrdilo, da so že slišali za placentofagijo, od tega je placento zaužilo 3,3 % anketirancev (Cremers, Graff Low, 2014). V drugi študiji v ZDA in Kanadi so odkrili, da je placento zaužilo 24,9 % anketiranih. Zanimiva je bila ugotovljena povezava med uživanjem placente in višjo stopnjo izobrazbe in življenjem v večjih mestih. Prav tako se je višji odstotek žensk, ki so zaužile placento, za to odločilo pri drugem porodu (Stanley et al., 2019).
Poleg zaužitja placente obstaja tudi veliko drugih ritualov povezanih s placento. Te rituali temeljijo na povezavi med tem, kaj se fizično zgodi z organom in prepričanjem, da bo to vplivalo na otroka ali mater. Young in Benyshek (2010) sta v raziskavi 179 različnih kultur odkrila, da je najpogostejša metoda zakop placente v zemljo. Pri tem je v nekaterih kulturah zelo pomemben kraj, kamor organ zakopljejo - na primer za hišo, na kraju rojstva ipd. Drugi načini ravnanja s placento so manj pogosti: obešanje placente na drevo, odlaganje v jezera, nekatere kulture jo zavijejo v tkanino in obesijo za materino posteljo. Neka vrsta zaužitja placente je bila prisotna le pri 1,8% raziskovanih tradicij. V teh tradicijah pa je placenta uporabljena večinoma kot oblika zdravila in je ne zaužije neposredno mama po porodu. Sem sodijo pripravki iz placente, ki se uporabljajo v tradicionalni kitajski medicini (TKM), v delih Afrike uporabljajo sušeno ovčjo placento kot metodo sprožitve poroda, v Sino- Vietnamski medicini pa so ponekod uporabljali placento za zdravljenje tuberkuloze. Kljub temu, da v določenih kulturah posamezniki uživajo placento, v večini placentofagija ni promovirana ali celo ni dovoljena.
1.3 Pozitvni učinki placentofagije
V različnih družbah lahko slišimo zelo veliko pozitivnih učinkov uživanja placente. Ti učinki so zaenkrat znanstveno zelo malo raziskani in dokazani (Hayes, 2016). Najpogosteje se ženske odločajo za placentofagijo zaradi sledečih teorij:
5
Preprečevanje poporodne otožnosti in poporodne depresije: v poporodnem obdobju pri materi naravno pride do nenadnega upada spolnih hormonov, kar lahko povzroči hormonsko neravnovesje (Skubic, 2018). Ker v placenti lahko zasledimo manjše količine progesterona, bi morebiti lahko z njenim uživanjem uravnavali ravni spolnih hormonov in s tem razpoloženje. Pri tem se poraja vprašanje, koliko progesterona se ohrani v placentnem pripravku po toplotni obdelavi. Prav tako je vprašljiva absorbcija progesterona, saj se steroidni hormoni, ob zaužitju per os slabo absorbirajo (Johnson et al., 2018a). V placenti lahko najdemo tudi vitamine B skupine.
Pomanjkanje vitamina B12 in folata se povezuje z motnjami razpoloženja, zato bi lahko vnos vitaminov skupine B, ki se nahajajo v placenti vplivalo na preprečevanje poporodne otožnosti in depresije (Maraccini, Gorman, 2015).
Hitrejša laktogeneza po porodu in povečana laktacija: v placenti skozi celotno nosečnost nastaja hormon HPL (humani placentni laktogen). Ta hormon se v placenti s tedni gestacije povišuje in ga v veliki količini najdemo tudi v placenti po porodu.
HPL ima v nosečnosti več vlog, med drugim tudi spodbuja nastajanje in povečuje produkcijo materinega mleka (Johnson et al., 2018a). Prisotnost HPL v placenti pripravljeni za uživanje bi lahko pomagalo materam po porodu, da bi se mleko začelo po porodu hitreje proizvajati. Tudi v TKM se placentni pripravki uporabljajo pri ženskah, ki imajo težavo s pomanjkanjem mleka (Beacock, 2012). V placenti najdemo tudi hormona prolaktin in oksitocin. Oksitocin skupaj s sesanjem povzroči izločanje mleka iz dojke (Johnson et al., 2018b). Ponovno pa se pojavlja vprašanje, koliko zaužitih hormonov iz placente se absorbira skozi prebavni sistem.
Zmanjšanje poporodnih krvavitev: da lahko rečemo, da gre za poporodno krvavitev mora ženska med porodom in v prvih 24h urah po porodu izgubiti več kot 500 ml krvi (Brun et al., 2019, ZDAJ, 2020). Oksitocin in faktorji strjevanja krvi (fibrinogen), ki so prisotni v placenti lahko v tretji porodni dobi pomagajo preprečiti ali ustaviti poporodno krvavitev. Obstajajo zgodbe, kjer babice poročajo hitrem zmanjšanju krvavitve po tem, ko je mati med dlesnijo in licem zaužila košček svoje placente. Pri takšnem dejanju je zelo pomembno, da babica prej dobro pregleda placento, jo po možnosti fotografira, saj je po vsakem porodu potrebno določiti ali je placenta nepoškodovana in da v maternici ni ostal del placentnega tkiva (Moyer, 2015).
6
Povišan nivo energije in hitrejše okrevanje po porodu: med samim porodom ženska izgubi povprečno 400ml krvi (Brun et al, 2019). Izguba krvi lahko povzroči nižji nivo železa v krvi, kar povzroča utrujenost in slabo počutje. V zahodnih državah je pomanjkanje železa prisotno pri kar 25 % do 40% žensk med nosečnostjo in od 14%
do 24% žensk v poporodnem obdobju (Gryder et al., 2017). Ker je placenta bogata z železom, lahko napolni nizke zaloge zaloge železa in s tem pripomore k povečanju energije in okrevanju telesa po porodu (Yi Pan et al., 2017).
Analgezija in povezovanje z otrokom: pri živalih je bila dokazana povezava med placentofagijo in hitrejšim povezovanjem matere z mladiči ter lajšanjem bolečine.
Pojava povezujejo s snovjo POEF, ki se nahaja tudi v človeški placenti in amniotski tekočini. Pri človeku analgezija ali hitrejša čustvena navezanost z otrokom še nista bili raziskani (Kristal et al., 2012).
Drugi pozitivni učinki: zagovorniki placentofagije in podjetja, ki se ukvarjajo z enkapsulacijo placente, poročajo še o nekaterih pozitivnih učinkih uživanja placente.
Le ta naj bi zboljšala rast las, obnavljala kožo in nohte, ohranjala vitalnost, krepila imunski sistem in poskrbela za prijetnejše poporodno obdobje (Yi Pan et al., 2017).
1.4 Nevarnosti placentofagije
Ker je uživanje placente dokaj nov in neraziskan pojav, se predvidevajo določeni negativni vplivi placentofagije na zdravje matere ali otroka. Kot najpogostejše morebitne nevarnosti uživanja placente lahko zasledimo:
Vsebnost toksičnih elementov v sledovih in težkih kovin: placenta v nosečnosti deluje kot prenašalec različnih snovi do otroka. Ob enem pa deluje kot bariera, ki nekatere snovi zadrži, da ne vstopijo v plodov krvni obtok. S tem se v placenti lahko akumulirajo potencialno toksične snovi, predvsem težke kovine in mikroelementi – arzen, svinec, živo srebro in kadmij (Young et al., 2016a). Kajenje v nosečnosti povzroča višje količine kadmija akumuliranega v placenti (Johnson et al., 2018a).
Ob zaužitju placente bi torej lahko zaužili nekatere potencialno toksične snovi, ki bi lahko vplivale na naše zdravje.
7
Vsebnost patogenih bakterij v placenti: čeprav je dolgo časa veljalo prepričanje, da je placenta sterilna, ima le ta svoj lasten mikrobiom. Po sestavi se ne more primerjati z nobenim organom v našem telesu, najbolj podoben pa je mikrobiomu ustne votline (Aagaard et al., 2014). Ker placenta ni sterilna, ne moremo izključiti potencialno patogenih mikroorganizmov. Termična obdelava nad 54 °C pa znatno zmanjša prisotnost mikrobioloških vrst in uniči kvasovko Candido Albicans (Johnson et al., 2018a). Obstaja tudi nevarnost vnosa mikroorganizmov zaradi nepravilnega ravnanja s placento in nepravilne priprave za uživanje (Hayes, 2016).
Akumulacija zdravil v placenti: med porodom se v sedanjem času uporablja več različnih zdravil. Najpogosteje so uporabljeni anestetiki in antibiotiki, ki prehajajo skozi placento. Carski rez v splošni anesteziji je kontraindikacija za uživanje placente, saj se v njej lahko zadržujejo opioidi (Johnson et al., 2018a).
Vsebnost mikroplastike v placenti: Nove ugotovitve so potrdile prisotnost mikroplastike v tkivu placente na materini in otrokovi strani. Mikroplastika lahko preko dihalnega ali gastrointestinalnega sistema preide v kri in s tem tudi v placento.
Zaenkrat ni mogoče potrditi, ali mikroplastika prehaja v otrokov krvni obtok ali ne.
Z uživanjem placente pa bi zaužili tudi te delce (Ragusa et al., 2020).
1.5 Etične dileme v povezavi s placentofagijo
Ker je človeška placentofagija tako slabo raziskana je potrebno področje raziskati tudi iz etičnih in pravnih vidikov. Brez nadaljnjih raziskav na tem področju stroka ne more z gotovostjo trditi, katere kemične snovi v placenti ostajajo bioaktivne po določenem času ali obdelavi. Zato bi bilo potrebno raziskati in določiti etično pripravo placente na temeljih verodostojnosti in dobronamernosti, ki sta glavni načeli zdravstvene etike (Cole, 2014). Po svetu se pojavljajo posamezniki in podjetja, ki pripravljajo placento za uživanje. Prav tako obstajajo internacionalne organizacije, ki ponujajo izobraževanja na področju pravilne priprave placente. Po opravljenem tečaju oseba prejme certifikat in naziv: specialist za enkapsulacijo placente. Organizacije, ki se ukvarjajo z enkapsulacijo placente trdijo, da se držijo načel zdravstvenih smernic in zakonov in da delujejo v skladu s smernicami za varno
8
pripravo hrane (APPA, 2020). Ob enem pa je pomemben podatek, da ti programi in certifikati niso akreditirani s strani vladne organizacije (Hayes, 2016).
Leta 2014 je Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) predlagala uvrstitev placente na seznam »nove hrane«, kar pomeni, da bi bila uporaba placente v izdelkih namenjenih za uživanje strogo regulirana. S tem bi onemogočili podjetjem, ki se ukvarjajo z enkapsulacijo placente izvajanje njihovih storitev. Organizacija IPEN (Independent Placenta Encapsulation Network) je nato sprožila peticijo proti klasifikaciji placente kot nove hrane in zaenkrat odložila uvrstitev na omenjen seznam. Organizacija IPEN je s pomočjo strokovnjakov iz področja varnosti hrane in mikrobiologi ustvarila Food Safety Management System (FSMS), ki je podoben poznanemu sistemu HACCP (Hazard Analysis Critical Control Points) za pripravo hrane v živilski industriji. FSMS je sistem za varno pripravo 5 različnih pripravkov iz placente, ki so namenjeni materam za uživanje po porodu (IPEN, 2020).
Ženske, ki rodijo v porodnišnicah imajo lahko težavo po porodu pridobiti svojo placento. V večini držav, med drugimi tudi v Sloveniji, kaj se po porodu zgodi s placento ni zakonsko urejeno. Ker primanjkuje jasnih navodil, večina porodnišnic ravna po načelu: »kar ni izrecno prepovedano, je dovoljeno« (Farr et al., 2018). Pri tem se poraja vprašanje čigava lastnina je placenta? Pravno mnenje v Nemčiji je, da ločen organ ali del telesa ostane v lasti človeka, od kogar je bil vzet, kar pomeni, da placenta pripada materi in otroku. Starši lahko zato od porodnišnice zahtevajo predajo placente (Johnson et al., 2018b). Na slovenskih tleh je po pogovoru s porodnicami, ki so po porodu uspele pridobiti placento iz porodnišnice, to mogoče le v nekaterih porodnišnicah. Na spletnih straneh slovenskih porodnišnic podatkov o možnostih in ravnanju s placentami ni zaslediti.
9
2 NAMEN
Namen diplomskega dela je pregledati tujo in domačo literaturo o placentofagiji in drugih oblikah uporabe placente po porodu. Ker tudi v Sloveniji trend uživanja placente narašča, nas zanimajo raziskave, ki potrjujejo možne pozitivne učinke in morebitne nevarnosti tega dejanja za mater in otroka. To bo omogočilo zdravstvenim delavcem bolje razumeti matere, ki si želijo zaužiti placento, poglobiti znanje glede problema in oblikovati strokovno mnenje.
Želimo pridobiti vpogled in proučiti znanstvene raziskave o pozitivnih učinkih uživanja placente in znanstvene raziskave o morebitnih nevarnostih uživanja placente.
Cilji diplomskega dela so:
Pregledati domačo in tujo literaturo, ki opisuje pomen placente v sodobnem času.
Zbrati literaturo in vire, ki opisujejo uporabo placente v poporodnem obdobju, predvsem raziskave o pozitivnih in negativnih vplivih placentofagije. Želimo ustvariti pregled literature na podlagi dosedanjih raziskav, ki bo v pomoč materam in zdravstvenim delavcem pri odločanju o placentofagiji.
10
3 METODE DELA
V diplomskem delu je bila uporabljena deskriptivna metoda dela s pregledom strokovne znanstvene literature. Pregledana je bila tuja in domača literatura iz področja placentofagije, ki smo jo zbirali med majem in oktobrom 2020. Literaturo smo pridobili s pomočjo oddaljenega dostopa digitalne knjižnjice Univerze v Ljubljani – DiKUL, Google Učenjaka in mednarodnih iskalnih baz: PubMed, Science Direct in Cinahl.
Za iskanje po podatkovnih bazah so bile uporabljene naslednje ključne besede in besedne zveze: V slovenskem jeziku: placentofagija, uživanje placente po porodu, naravni porod, enkapsulacija placente, placenta, posteljica, lotusov porod, posteljica po porodu. V angleškem jeziku: placenta, human placenta, placentophagy, placentophagy benefits, placentophagy risks, placentophagy and postpartum depression, placenta encapsulation, eating placenta, natural birth, placenta rituals.
Na ključne besede smo dobili različno število zadetkov, ki so bili skladni s področjem uživanja placente po porodu. Za vključitev v pregled literature smo upoštevali naslednje kriterije:
besedilo v slovenskem ali angleškem jeziku,
objava v letih 2010-2020,
dostopnost celotnega besedila ali povzetka besedila,
tema s področja problema – placentofagija,
raziskovalni članek ali pregledni znanstveni članek,
recenzirano besedilo.
Pri pisanju diplomskega dela smo uporabili 35 enot tuje literature, 5 domačih in 5 tujih spletnih virov ter 2 knjigi. Opravljena je bila kvalitativna analiza podatkov. Izbrane raziskave smo ovrednotili po štiristopenjski lestvici glede na moč dokazov (Eccles, Mason, 2001), ki je prikazana v tabeli 1.
11
Tabela 1: Moč dokazov po štiristopenjski lestvici (Eccles, Mason, 2001) Kategorija Metodološka značilnost raziskave
I
Dokazi, dobljeni s sistematičnim pregledom metaanaliz iz randomiziranih kontrolnih raziskav ali vsaj ene randomizirane kontrolne raziskave.
II
Dokazi, dobljeni iz vsaj ene kontrolne raziskave brez randomizacije ali vsaj ene kvazieksperimentalne raziskave drugačnega tipa.
III
Dokazi, dobljeni s pomočjo neeksperimentalnih, opisnih oz.
deskriptivnih raziskav, kot so primerjalne raziskave, študije primera in korelacijske raziskave.
IV Dokazi, dobljeni iz poročil ekspertnih skupin, oz. mnenje in/ali klinična izkušnja spoštovane avtoritete.
12
4 REZULTATI
V prvi fazi analize smo s pomočjo štiristopenjske lestvice moči dokazov (Eccles, Mason, 2001) ovrednotili raziskave. Raziskave smo razdelili glede na vsebino v dve kategoriji in jih predstavili v dveh tabelah. Tabela 2 prikazuje raziskave v katerih so analizirane placente in njihova vsebnost različnih snovi. V tabeli 3 pa so predstavljene raziskave, ki preučujejo učinke uživanja placente na matere in otroke.
4.1 Raziskovanje snovi prisotnih v človeški placenti
Tabela 2: Prikaz raziskav povezanih z vsebnostjo placente.
Avtor, letnica
Število udeleženih v raziskavi Namen Zaključki
Young SM et al., 2016.
Vzorec 28 placent procesiranih za enkapsulacijo.
II Priporočen dnevni odmerek
placentnih kapsul vsebuje povprečno 24% PDV železa, 7,1% PDV selena, 1,5% PDV cinka in 1,4% PDV bakra.
Potencialno škodljivih elementov (arzen, kadmij, svinec, živo srebro, uran) so močno pod nivojem toksičnosti.
Chang S, Lodico L, Williams Z, 2017.
Vzorec 10 zamrznjenih placent. II Avtorji so ustvarili predlog sheme prehranske vrednosti surove človeške placente. V človeški placenti so potrdili višje vrednosti holesterola, beljakovin, železa in selena. Kadmija, arzena in živega srebra niso zaznali.
Johnson SK et al., 2018.
Vzorec 9 placent. Od tega so jih uporabili 8 za mikrobiološko raziskavo in 6 za raziskavo vsebnosti hormonov in elementov v sledovih.
II Pogosto uporabljeni načini za pripravo placente (kuhanje na sopari in sušenje) zmanjšajo vsebnost hormonov in možnost kontaminacije z bakterijami.
Aagaard K et al., 2014.
Vzorec 48 delčkov placent (1cm x 1 cm x 1cm), odvzetih takoj po porodu s sterilno tehniko.
I V placentnem tkivu so odkrili edinstven nepatogen mikrobiom, ki ga sestavljajo družine bakterij Firmicutes, Tenericutes,
Proteobacteria, Bacteroidetes, in Fusobacteria phyla.
13
Ker ženske, ki se odločajo za placentofagio največkrat posegajo po enkapsulirani placenti, je Younga in sodelavce (Young et al., 2016) zanimalo, kako termična obdelava vpliva na vsebnosti mineralov in elementov. Takšne raziskave na enkapsulirani placenti namreč do sedaj še ni bilo. V raziskavi so uporabili 28 vzorcev placent, ki so jih pridobili od zdravih žensk, ki so se predčasno odločile, da placento po porodu zaužijejo v obliki kapsul. Pri zbiranju vzorcev so upoštevali starost nosečnic med 20 in 38 letom, nosečnice niso smele kaditi in so se zdravo prehranjevale. Vzorci placente so bili nato pripravljeni po postopku TKM za enkapsulacijo placente: Skuhane do središčne temperature 160F (71°C), nato popolnoma posušene v dehidratorju (8-10 ur) in zmlete v prah z namiznim mešalnikom. Od vsake pripravljene placente so nato odvzeli vzorec 500mg, ki so ga analizirali s pomočjo spektometrije plazemske mase. Analiza je pokazala zaznane vrednosti arzena, kadmija, kobalta, bakra, železa, svinca, mangana, živega srebra, molibdena, rubidija, selena, stroncija, urana in cinka. Rezutati nakazujejo, da je lahko PDV enkapsulirane placente (3300 mg), manjši prehranski vir the elementov.
Chang, Lodico in Williams (2017) so raziskovali prehransko vrednost placente. Zbrali so 10 placent, katerih matere so bile zdrave in so rodile med 39 in 40 6/7 tednom gestacije. Vsaki placenti so odvzeli 35g vzorec, ki so ga zamrznili na -80°C. Za raziskavo so vse zamrznjene vzorce zmleli v homogeno zmes, ki so jo nato z različnimi metodami pregledali in določili povprečne prehranske vrednosti. Da bi bralcu približali rezultate, so ustvarili tabelo, podobno označbam hranilne vrednosti na embalažah hrane (slika1).
14
Slika 1: Povprečna hranilna vrednost placente (Chang et al., 2017)
Podobno kot v prvi raziskavi, ki smo jo omenili, so Johnson in sodelavci (2018a) v svoji raziskavi želeli pokazati vpliv termične obdelave na placento. Pri tej raziskavi so se osredotočili na vsebnost hormonov in mikroorganizmov po pripravi za enkapsulacijo.
Pregledali so 9 placent, ki so jih pridobili od naključnih spontanih porodov, brez intervencij.
Izključitveni kriteriji za placente so bili: porod s carskim rezom, bolezni v nosečnosti, uporaba sintetičnega oksitocina med prodom in infekcija pri materi ali novorojencu. Vsako placento so nato razdelili na tri dele in jih pripravili na tri različne načine, ki so najpogosteje uporabljeni v placentofagiji: surova placenta, skuhana in posušena placenta in zgolj posušena placenta. Pri različno pripravljenih vzorcih so nato analizirali vsebnost hormonov, beljakovin, elementov v sledovih in mikrobiološko sliko. V surovi placenti so zaznali vsebnosti hormonov: Kortikoberin (177.88 ng/g), HPL (17.99 mg/g), oksiocin (85.10 pg/g), adenokortikotropni hormon (2.07 ng/g), estrogenu enakovredne aktivne substance (46.95 ng/g) in gestagenu enakovredne aktivne substance (2.12 μg/g). Ugotovili so, da so bili vsi hormoni občutljivi na kuhanje in sušenje, saj so se njihove koncentracije znatno znižale. Na placenti so zaznali predvsem mikroorganizme vaginalne flore, ki pa so po sušenju skoraj popolnoma izginili. V raziskavi so ponovno potrdili tudi, da so bili potencialno toksični elementi pod nivojem dovoljenih vrednosti za prehrano v Evropski Uniji.
Aagaard in sodelovci (2014) so raziskovali mikrobiom placente. V raziskavi so uporabili vzorce placentnega tkiva, ki so bili po sterilnem postopku odvzeti takoj po porodu. V
15
naključno izbranih 48 vzorcih placente zdravih porodnic so s pomočjo sistema Meta Genome Rapid Annotation Subsystem Technology (MG-RAST) določili mikrobiološko sliko.
Ugotovili so, da ima placenta poseben mikrobiom, ki ni prisoten nikjer drugje v telesu. Po strukturi je najbolj podoben flori ustne votline, saj vsebuje nekatere vrste bakterij, ki so prisotne v ustni sluznici. Od posameznih bakterij pa po številu najbolj izstopa Escherichia Coli.
16
4.2 Raziskovanje učinkov placentofagije
Tabela 3: Prikaz raziskav povezanih z učinki placentofagije Avtor Nivo
kakovosti
Število udeleženih v raziskavi
Pomembne ugotovitve
Selander J črke imen et al., 2013
III Vzorec 189 žensk, ki so po porodu zaužile svojo placento.
Večina žensk, ki je zaužila placento poroča o pozitivnih učinkih in bi se tega dejanja poslužila tudi v prihodnje. Glavni pozitivni učinki o katerih poročajo so izboljšanje razpoloženja, povečanje energije in izboljšana laktacija.
Young SM et al., 2018
I Vzorec 27 žensk, ki so zaužile
enkapsulirano placento, od tega jih je 15 prejelo placebo.
Iz vidika poporodnega razpoloženja,
vzpostavitve navezanosti na otroka in utrujenosti ni bilo znatnih razlik med testno in placebo skupino. Manjše časovno pogojene razlike v razpoloženju in utrujenosti med skupinama bi bilo potrebno dodatno raziskati.
Young SM et al., 2016
I Vzorec 27 žensk, ki so zaužile
enkapsulirano placento, od tega jih je 15 prejelo placebo.
Nekateri hormoni prisotni v enkapsulirani placenti so vodili do razlik v hormonskem profilu žensk, ki so jemale ta pripravek, v primerjavi s placebo skupino.
Gryder LK et al., 2016
I Vzorec 23 žensk, ki so uživale
enkapsulirano placento.
Enkapsulirana placenta kot prehranski dodatek nima pozitivnega ali negativnega vpliva na nivo železa v krvi mater po porodu.
Morris et al., 2019
II Kohortna skupina 28 žensk in primerjalna skupina 110 žensk.
Pri materah z zgodovino psihiatričnih obolenj ni dokazano, da poporodna placentofagija
izboljšuje razpoloženje, povečuje energijo in izboljšuje laktacijo ali vpliva na nivo vitamina B12 v plazmi.
Young SM et al., 2019
I Vzorec 27 žensk, ki so zaužile
enkapsulirano placento, od tega jih je 15 prejelo placebo.
Uživanje enkapsulirane placente ne vpliva na nivo prolaktina v krvni plazmi in na pridobivanje teže novorojenca.
17
Selander in sodelavci (2013), so v svoji raziskavi želeli ugotoviti, zakaj se ženske odločajo za placentofagijo in kakšne so njihove izkušnje. Preko socialnih omrežij so posredovali vprašalnik, na katerega so odgovarjale ženske, ki so se že vsaj enkrat odločile za placentofagijo. 80% jih je zaužilo placento v obliki kapsul. Sodelovalo je 189 žensk iz severne Amerike, povprečne starosti 31 let. Raziskava je pokazala, da so bili glavni razlogi za uživanje placente: želja po izboljšanju razpoloženja (34%) in splošnem dobrem počutju (12%), priporočila pristašev placentofagije (10%), uravnoteženje hormonov (8%), izboljšana laktacija (7%) in lažje okrevanje po porodu (7%). Pri pregledu izkušenj s placentofagijo pa so ugotovili da so ženske poročale o izboljšanju razpoloženja (pri 40%
udeleženk), več energije (26%), povečani laktaciji (15%), zmanjšanju krvavitev (7%) in drugih pozitivnih učinkih (preprečevanje anemije, izguba telesne teže, preprečevanje glavobolov ipd.). 69% udeleženk je zanikalo negativne vidike in učinke placentofagije, najpogostejša omenjena negativna učinka sta bila neprijeten okus ali vonj (7%) in glavobol (4%). Ostali negativni vidiki placentofagije so bili: pozabljanje jemanja kapsul, omejena zaloga, vaginalne krvavitve, krči v maternici, zahtevnost priprave placente, socialna stigma, oblivi vročice ipd. Avtorji se zavedajo, da je raziskava lahko pristranska, saj predstavlja zgolj vzorec žensk, ki so že izkusile placentofagijo in v večini podpirajo prakso. Poleg tega so opisane izkušnje subjektivne narave.
Young in sodelavci (2018a,b) so opravili dve paralelni dvojno slepi študiji, v katerih je sodelovalo 27 žensk, ki so se predhodno odločile, da zaužijejo svojo placento v obliki kapsul.
Sodelujoče so naključno razdelili v testno skupino (N=12) in kontrolno placebo skupino (N=25). Po porodu so matere prejele kapsule v katerih je bila njihova posušena placenta ali placebo nadomestek. Placenta je bila pripravljena s strani organizacije Placenta Benefits Ltd., ki je tudi priporočila dnevni odmerek enkapsulirane placente. Udeleženkam je bilo naročeno zaužitje dveh 550mg kapsul 3x dnevno prve 4 dni raziskave. Nato so od 5 do 12 dneva raziskave zaužile dve 550 mg kapsuli 2x dnevno in nato dve 550mg kapsuli 1x dnevno do konca študije (20 dni). Udeleženke so se med raziskavo 4x srečale z dvema članoma raziskovalnega tima. Na srečanjih so oddale vzorec sline in izpolnile različne psihometrične vprašalnike, določene s strani raziskovalcev. Podatki iz vprašalnikov so bili nato statistično analizirani, prav tako pa so analizirali tudi prisotnost 17 hormonov v slini. Ta metoda je bila izbrana zaradi ne-invazivnosti in je enakovredna metoda za določanje prisotnosti steroidnih hormonov v telesu. Primerjava je pokazala prisotnost 16 hormonov v vzorcu sline pri obeh skupinah. Višja koncentracija steroidnih hormonov v placentnih kapsulah je vplivala na višjo
18
koncentracijo hormonov v slini. Pri pregledu vprašalnikov niso ugotovili večjih statističnih razlik med skupinama v povezavi z razpoloženjem mater, čustvenim povezovanjem z novorojencem in utrujenostjo. Opazili pa so manjše razlike med skupinama, povezane s časovnimi intervali v poporodnem obdobju. Pri testni skupini so našli nekaj dokazov o zmanjšanju depresivnih simptomov in utrujenosti na koncu študije. Del te študije je bila tudi manjša raziskava (Young et al., 2019) na istem vzorcu udeleženk, v kateri so avtorji raziskovali področje laktacije v poporodnem obdobju. Pri obeh skupinah so izmerili nivo hormona prolaktina v krvi in beležili telesno težo novorojenčka. Prolaktin je namreč nujno potreben za nastajanje materinega mleka, zato povečane koncetracije tega hormona lahko privedejo do izboljšane laktacije. Ponovno med skupinama ni bilo pomembnih razlik v nivojih prolaktina v krvni plazmi in med telesnimi težami novorojencev.
Gryder (2017) in sodelavci so v svoji naključni dvojno slepi študiji študiji raziskovali vpliv enkapsuliranega placentnega pripravka na nivo železa žensk po porodu. Ker se v času nosečnosti in dojenja potrebe po železu povišajo, v tem obdobju materam medicinsko osebje pogosto svetuje jemanje prehranskega dodatka železa. Anemija zaradi pomanjkanja železa lahko vodi v čustveno nestabilnost, zmanjša kognitivne sposobnosti in poveča tveganje za poporodno depresijo. Matere, ki so sodelovale v študiji (N=23) so se predhodno odločile zaužiti enkapsulirano placento. Z vsako je bilo opravljeno 1 srečanje pred porodom in 3 v poporodnem obdobju, na katerih so jim odvzeli vzorec krvi. Udeleženke raziskave so naključno razdelili v dve skupini. Testna skupina (N=10), je prejela svojo placento v obliki kapsul, kontrolna skupina (N=13) pa placebo nadomestek. Raziskovalci so nato v odvzetih vzorcih krvi merili vrednosti hemoglobina, transferina in feritina. Pri vseh udeleženkah so se omenjene vrednosti spreminjale na podoben način, tako da večjih razlik med skupinama niso zaznali. Študija nakazuje, da uživanje enkapsulirane placente nima vpliva na nivo železa v poporodnem obdobju. Ugotovitev je še posebno pomembna za ženske, pri katerih je ugotovljeno pomanjkanje železa in bi kot prehranski nadomestek želele uživati le placento, saj ob pomanjkanju železa to ne zadošča.
Morris in sodelavci (2019) so izvedli kohortno študijo. V raziskavi so opazovali vzorec žensk z zgodovino psihiatričnih bolezni (N=365). Iz vzorca so izbrali kohortno skupino (N=28) žensk, ki so po porodu zaužile svojo placento in jih primerjali s kontrolno skupino (N=110). Z udeleženkami so raziskovalci opravili 3 srečanja (v 1-2 tednu po porodu, 1-2 mesecu po porodu in 3-4 mesecu po porodu). Na srečanjih so izpolnili vprašalnike in odvzeta
19
jim je bila kri za določanje nivoja vitamina B12 v plazmi. Za raziskavo sta bili uporabiljeni lestvici: Edinburška lestvica poporodne depresije (EPDS) in Sleep-Wake Activity Inventory (SWAI). Raziskovalce so zanimale razlike med skupinama pri simptomih depresije, ravni energije, uporabi zdravil za povečanje laktacije in nivoju vitamina B12. Na nobenem od omenjenih področij niso odkrili pomembnih večjih razlik med skupinama.
Pri iskanju literature, smo našli tudi dve študiji primera, ki se navezujeta na učinke placentofagije. V prvem primeru gre za dojenčka, katerega mama je uživala enkapsulirano placento. Pri dojenčku je v 3 mesecu starosti prišlo do (Stambough, et al., 2019) vaginalne krvavitve in brstenja dojk. Deklica je bila sicer že od rojstva obravnavana v kliniki za spolno medicino zaradi dvoumnih genitalij. Ker je bila deklica izključno dojena, so predvidevali, da bi simptomi lahko nastali zaradi prevelike koncentracije estrogena v materinem mleku.
Po prenehanju uživanja placente so simptomi izveneli (Stambough et al., 2018).
V drugem primeru, gre za novorojenčka, pri katerem so se kmalu po porodu začele respiratorne težave. Ugotovili so, da ima okužbo s Streptokokom B. Po zaključenem 11 dnevnem zdravljenju z ampicilinom je bil novorojenček odpuščen domov. Po 5 dneh so se simptomi spet poslabšali in ponovno so odkrili okužbo s Streptokokom B. Po ugotovitvi, da je njegova mati uživala enkapsulirano placento, so kapsule testirali in s sekvenciranjem genoma ugotovili, da vsebujejo isto vrsto streptokoka B. Novorjončka so nato pozdravili s terapijo ampicilina in gentamicina in je bil odpuščen v 6 dneh. Po pregledu spletne strani podjetja, ki je enkapsuliralo placento v tem primeru, so našli podatek, da placento termično obdelajo na 46°C–71°C. Ker ni uveljavljenih standardov za pripravo placente, avtorji zaradi možnosti okužbe odsvetujejo uživanje takšnih pripravkov zaradi možnosti okužbe (Buser et al., 2017).
20
5 RAZPRAVA
V sodobnem času je predvsem pri materah, ki se odločajo za naravni način poroda posteljica postala del različnih poporodnih ritualov. Nekatere matere si želijo placento zakopati, druge placento odtisniti na platno ali papir in ustvariti sliko, vedno več pa se jih odloča za zaužitje placente. Zato smo se v diplomskem delu osredotočili prav na to tematiko. Ker se medicinska sestra na vseh ravneh zdravstvenega sistema srečuje z nosečnicami in otročnicami, se nam zdi pomembno, da je izobražena tudi na področju ravnanja s placento in pozna različne prakse na tem področju. Le tako lahko namreč nosečnici svetuje in ji poda z dokazi podprto mnenje o placentofagiji in drugih ritualih ter kako ta dejanja vplivajo na mater in otroka.
Eden izmed ritualov povezanih s placento je tako imenovani lotusov porod. Gre za način ravnanja s placento in popkovino po porodu placente. Lotusov porod temelji na nenasilnem, nežnem načinu prihoda na svet. Zato popkovina ni kot po navadi prerezana, temveč se počaka da se posuši in odpade sama od sebe (Cugmas, 2016). V nekaterih običajih se na placento polaga tudi zelišča in sol in zavije v blago. Ta proces traja približno teden dni. Poleg nenasilnega prehoda v življenje je domnevni pozitivni učinek lotusovega poroda tudi povečana zaloga hemoglobina pri novorojencu. Prav zaradi tega razloga se v porodništvu uporablja zakasneli prerez popkovine, to pomeni, da se popkovnico prereže šele ko le ta preneha utripati in vsa kri preide k novorojencu (ZDAJ, 2020). Med tem, ko so raziskave dokazale pozitivne učinke zakasnelega prereza popkovine na zaloge hemoglobina pri novorojencu, za dodatne pozitivne učinke pri lotusovemu porodu še ni raziskav. Prav tako niso znane nevarnosti lotusovega poroda, zato je pri njem potrebno skrbno spremljanje in opazovanje novorojenca (Hayes, 2019).
V svoji raziskavi so Selander in sodelavci (Selander et al., 2013) ugotovili značilni profil žensk, ki so posegale po placenti. To so bile večinoma poročene belke, srednjega ekonomskega razreda z univerzitetno izobrazbo in veliko izmed njih se je odločilo za porod na domu. Najpogostejši motiv za njihovo uživanje placente je bil uravnavanje poporodnega razpoloženja in splošnega počutja. Zanimiv je podatek, da so ženske posegle po placenti najpogosteje po drugem porodu v upanju na izboljšanje poporodne otožnosti ali depresije, kar nakazuje na samoiniciativno iskanje rešitev za individualne težave v poporodnem obdobju. V raziskavi je nato kar 75% udeleženk ocenilo uživanje placente kot zelo pozitivno izkušnjo in 20% kot pozitivno izkušnjo.
21
V zadnjih letih je uživanje placente v različnih oblikah postala priljubljena praksa žensk po porodu. K temu so pripomogli mediji, ki poročajo o znanih osebah, ki so se poslužile placentofagije in različne promocije zagovornic (Coyle et al., 2015). V ZDA so se za placentofagijo najpogosteje odločajo ženske, ki so rodile doma (Benyshek et al., 2018).
Trend uživanja placente narašča tudi v Sloveniji, predvsem v skupinah in posameznicah, ki si želijo roditi na naravni način, to pomeni predvsem brez uporabe medikametozne terapije za lajšanje bolečine. Zato je tudi v porodnišnicah vedno več povpraševanja, da bi ženske po porodu placento lahko odnesle domov. Pri tem pa lahko naletijo na težave, saj v nekaterih porodnišnicah to ni mogoče. V Mariborski porodnišnici so se leta 2010 prvič srečali z željo porodnice, da bi placento odnesla domov. Njihova Pravna služba je nato podala mnenje in sicer: »V tem primeru gre za izvrševanje osebnostne pravice posameznika, da znotraj pravno in moralno- etično dopustnih okvirov odloča o usodi svojih organov ali trupla. Gotovo pa je po našem mnenju nedopustno razpolaganje v tem smislu, da bi organe in dele telesa odnašali domov, saj nas na drugi strani zavezujejo predpisi v zvezi z infekcijami in njihovim obvladovanjem in v povezavi zvezi s tem s predpisi, ki določajo ravnanje z odpadki.« (Franc, 2018). Po preiskovanju spletnih strani slovenskih porodnišnic uradnih podatkov o ravnanju s placento nismo našli. Zato se nam zdi pomembno, da se porodnica ki ima željo pridobiti svojo posteljico, pred porodom v izbrani porodnišnici pozanima o tej možnosti. Prav tako v slovenskem prostoru nismo našli priporočil ali odsvetovanja s strani zdravstvene organizacije glede uživanja placente. Ob težavi pri pridobitvi placente je na mestu tudi vprašanje, čigava lastnina je pravzaprav placenta? Glede na to, da pri porodu na domu placenta ostane porodnici, je vprašljivo preprečevanje dostopa do placente v bolnišničnem okolju. V Nemški zakonodaji je odtujen kos telesa še vedno lastnina tistega, komur je del telesa pripadal. Torej je placenta delno materina in delno otrokova, zato lahko starša odločata kaj se bo zgodilo z organom (Johnson et al., 2018b).
Da ima ženska pozitivno porodno izkušnjo, je pomembno da ima v porodnem obdobju občutek nadzora nad svojim telesom. To pomeni, da sodeluje v odločitvah glede intervencij, kamor spada tudi porod posteljice in ravnanje z njo po porodu. Smernice SZO (Svetovne zdravstvene organizacije) za preprečevanje poporodne krvavitve svetujejo aktivno vodeno tretjo porodno dobo, kamor sodi tudi uporaba uterotoničnih zdravil in kontroliran vlek za popkovnico (WHO, 2018). Večina žensk povezuje spontan porod posteljice z naravnim potekom poroda. Aktivno vodeno tretjo porodno dobo pa uvrščajo med porodno intervencijo, ki je potrebna ob pojavu zapletov med porodom (Reed et al., 2019). Ženska se
22
na podlagi svojih prepričanj in želja lahko odloči za drugačno oskrbo, ki jo zdravstveni delavci morajo upoštevati in spoštovati. V sodobnem času ženske preko številnih virov iščejo informacije, ki vplivajo na njihove želje in odločitve v porodnem in poporodnem obdobju. Na žalost je veliko informacij iz nezanesljivih virov in brez znanstvenih dokazov.
V raziskavi o odločitvah žensk glede poroda posteljice so Reed in sodelavci (2019) ugotovili, da so na njihove odločitve najpogosteje vplivali internetni viri in pretekle izkušnje. Redke so se odločile za posvet z zdravstvenim osebjem. Materam je veliko pomenilo, če jim je bilo omogočeno videti placento ali jo odnesti domov. V modelu Hildegard Peplau ima med drugim medicinska sestra vlogo svetovalke, podajalke informacij in učiteljice. Zato se nam zdi pomembno, da lahko porodnica prejme informacije, ki jih želi in potrebuje od zdravstvenega osebja, ki ima znanje o prednostih in slabostih določenih intervencij ali ritualov. V študiji Schuette in sodelavcev (2017) so raziskovali poznavanje področja uporabe placente med zdravstvenimi delavci in pacienti. Ugotovili so, da je za placentofagijo že kdaj slišalo 87% zdravstvenih delavcev, med njimi pa je le 17,5% poznalo raziskave na tem področju. Prav tako 66,7% anketiranih ne pozna domnevnih pozitivnih učinkov placentofagije na poporodno obdobje in domnevnih nevarnosti za mater in otroka. Zato je tudi 71,2% anketiranih zdravstvenih delavcev neopredeljenega mnenja o placentofagiji. Iz te raziskave lahko sklepamo, da je poznavanje področja uporabe placente med zdravstvenimi delavci slabo. Menimo, da je na področju placentofagije potrebna obširnejša raziskava, ki bi bila lahko podlaga za izobraževanje zdravstvenega osebja na tem področju in na podlagi katere se lahko ustvarijo smernice za svetovanje in zdravstveno vzgojo bodočih porodnic.
Matere se placentofagije poslužujejo zaradi številnih domnevnih pozitivnih učinkov. Učinki placentofagije so še vedno slabo raziskani. Raziskav iz tega področja je zelo malo, dosedanje študije so narejene na majhnih vzorcih, kar ne pokaže celostne in zadostne slike glede uživanja placente po porodu.. Glede na pregledane in opisane študije v tem diplomskem delu lahko opazimo, da raziskave, ki temeljijo na subjektivnih ocenah nakazujejo pozitiven vpliv placentofagije na zdravstveno stanje po porodu (Selander et al., 2013). Dvojno slepe, kontrolirane študije pa večinoma ne dokazujejo nobenih znatnih pozitivnih kot negativnih učinkov. Glede na dosedanje raziskave na tem področju menimo, da je pri ravnanju in ritualih s posteljico potrebno podpirati matere pri svojih odločitvah. Ob tem pa jih mora medicinska sestra ali babica spodbujati k raziskovanju in podpreti z informacijami in dokazi na področju placentofagije, ki so trenutno na voljo in usmerjati v dobrobit zdravja matere in otroka. Pomembno se nam zdi ustvariti pozitivno okolje in zaupanje med medicinsko sestro
23
ali babico ter porodnico, da bo le ta lahko sprejela informirano odločitev in imela podporo s strani zdravstvenega osebja.
24
6 ZAKLJUČEK
V sodobnem času poznamo različne načine uporabe človeške placente. Rituali povezani s posteljico se po svetu in v različnih kulturah razlikujejo. Mnogi izmed njih pripomorejo k čustvenemu sprejemanju prehoda v materinstvo ali so povezani z verskimi in kulturnimi običaji, ki se prenašajo iz roda v rod. V razvitem svetu se vse pogosteje pojavlja placentofagija, najpogosteje v obliki enkapsulirane placente. Mnoge ženske poročajo o pozitivnih učinkih uživanja placente na poprodno razpoloženje in počutje, dojenje, uravnavanje hormonov, splošno okrevanje in še mnogo drugih. Negativni učinki placentofagije so zelo redki. Raziskav na tem področju primanjkuje, še posebej večjih raziskav, ki bi dokazale pozitivne učinke placentofagije ali placebo učinka. Prav tako je pomanjkljivo znanje zdravstvenih delavcev na tem področju in zdravstvenih smernic glede uživanja placente.
Medicinska sestra ima pomembno vlogo pri zdravstveni vzgoji, kamor sodi tudi zdravstveno varstvo žensk v rodnem obdobju (Železnik, 2008). Ker se srečujemo z različnimi ženskami, ki imajo različne želje glede ravnanja s placento, je pomembno z njimi najprej vzpostaviti zaupljiv odnos. Z zaupanjem in sprejemanjem bomo lahko ustvarili okolje, kjer bodo nosečnice in matere iskale odgovore na vprašanja pri zdravstvenih delavcih raje kot na spletnih straneh. Zato je izobraževanje vseh, ki prihajajo v stik z ženskami v času nosečnosti in poroda tudi na tem področju zelo pomembno.
25
7 LITERATURA
Aagaard K, Ma J, Antony KM et al. (2014). The placenta harbors a unique microbiome.
Sci Transl Med 237(6): 237-65. doi:10.1126/scitranslmed.3008599.
Association of Placenta Preparation Arts (APPA), LLC Dostopno na: https://placentaassociation.com/ <9.10.2020>.
Baergen RN, Thaker HM, Heller DS (2013). Placental release or disposal? Experiences of perinatal pathologists. Pediatr Dev Pathol 16(5): 327–30. doi: 10.2350/13-05-1338-OA.1.
Beacock M (2012). Does eating placenta offer postpartum health benefits? Br J Midwifery 20(7): 464–9. doi: 10.12968/bjom.2012.20.7.464.
Benyshek DC, Cheyney M, Brown J, Bovbjerg ML (2018). Placentophagy among women planning community births in the United States: frequency, rationale, and associated neonatal outcomes. Birth 45(4): 459–68. doi: 10.1111/birt.12354.
Brun R, Spoerri E, Schäffer L et al. (2019). Induction of labor and postpartum blood loss.
BMC Pregnancy Childbirth 19: 265. doi: 10.1186/s12884-019-2410-8.
Burton JG, Jauniaux E (2015). What is the placenta? Ajog 213(4):S3-5.
doi: 10.1016/j.ajog.2015.07.050.
Buser GL, Mató S, Zhang AY et al. (2017). Notes from the field: late-onset infant group B streptococcus infection associated with maternal consumption of capsules containing dehydrated placenta – Oregon, 2016. MMWR Morb Mortal Wkly Rep 66(25): 677–
8. doi: 10.15585/mmwr.mm6625a4.
Chang S, Lodico L, Williams Z (2017). Nutritional composition and heavy metal content of the human placenta. Placenta 60: 100–2. doi: 10.1016/j.placenta.2017.07.013.
Cole M (2014).Placenta medicine as a galactogogue: tradition or trend? Clin Lact 5(4):
116–22. doi: 10.1891/2158-0782.5.4.116.
Coyle CW, Hulse KE, Wisner KL, Driscoll KE, Clark CT (2015). Placentophagy:
therapeutic miracle or myth? Arch Womens Ment Health 18(5): 673–
80. doi:10.1007/s00737-015-0538-8.
Cremers GE, Graff Low K (2014). Attitudes toward placentophagy: a brief report. Health Care Women Int 35(2): 113–9. doi: 10.1080/07399332.2013.798325.
Cugmas E (2016). Lotusov porod. Diplomsko delo. Ljubljana: Zdravstvena fakulteta.
Dolinar M, Tarman - Šmit I, Cunk MV (2017). Anatomija in fiziologija človeka.
Ljubljana: Pipinova Knjiga, 347-9.
Eccles M, Mason J (2001). How to developed cost-conscious guidelines. Health technol assess. 5(16): 14–26. Dostopno na:
26
https://www.researchgate.net/publication/11913865_How_to_develop_cost- conscious_guidelines <9.10.2020>.
Enning C (2007). Placenta: The gift of life. Eugene: Motherbaby Press, 6-72.
Farr A, Chervenak FA, McCullough LB, Baergen RN, Grünebaum A (2018). Human placentophagy: a review. Am J Obstet Gynecol 218(4): 401–11.
doi:10.1016/j.ajog.2017.08.016.
Franc R (2018). Babiška obravnava in nasveti po porodu doma. In: Takač I, Kozar N, eds.
Obravnava ženske pred in po porodu doma v ginekološki dispanzerski ambulanti: zbornik.
Učna delavnica za zdravnike specializante in specialiste ginekologije in porodništva, specializante in specialiste družinske medicine, specializante in specialiste urgentne medicine, zdravnike pripravnike, medicinske sestre, medicinske sestre babice, reševalce in zdravstvene administratorje, Maribor, Slovenija 19. 1. 2018. Maribor: Medicinska fakulteta Univerze v Mariboru, 108.
Gryder LK, Young SM, Zava D, Norris W, Cross CL, Benyshek DC (2017). Effects of human maternal placentophagy on maternal postpartum iron status: a randomized, double blind, placebo-controlled pilot study. J Midwifery Women’s Health 62(1): 68–79.
doi:10.1111/jmwh.12549.
Hayes EH (2016). Consumption of the placenta in the postpartum period. J Obstet Gynecol Neonatal Nurs 45(1): 78–89. doi: 10.1016/j.jogn.2015.10.008.
Independent Placenta Encapsulation Network (IPEN) Dostopno na:
https://www.placentanetwork.com/about-ipen-placenta-network/ <9.10.2020>.
Johnson SK, Groten T, Pastuschek J, Rödel J, Sammer U, Markert UR (2018a). Human placentophagy: effects of dehydration and steaming on hormones, metals and bacteria in placental tissue. Placenta 67(5): 8–14. doi: 10.1016/j.placenta.2018.05.006.
Johnson SK, Pastuschek J, Rödel J, Markert UR, Groten T (2018b). Placenta - worth trying? Human maternal placentophagy: possible benefit and potential risks. Geburtshilfe Frauenheilkd 78(9): 846–52. doi: 10.1055/a-0674-6275.
Komisija za medicinsko etiko (2019). Stališče Komisije za medicinsko etiko o placentofagiji. Ljubljana: Republika Slovenija ministrstvo za zdravje. Dostopno na:
http://www.kme-nmec.si/files/2019/01/KME-placentofagia.pdf <1.10.2020>.
Kristal MB, DiPirro JM, Thompson AC (2012). Placentophagia in humans and nonhuman mammals: causes and consequences. Ecol Food Nutr 51(3): 177–97.
doi:10.1080/03670244.2012.661325.
Marraccini ME, Gorman KS (2015). Exploring placentophagy in humans: problems and recommendations. J Midwifery Women’s Health 60(4): 371–9. doi: 10.1111/jmwh.12309.
Morris E, Slomp C, Hippman C et al. (2019). A matched cohort study of postpartum placentophagy in women with a history of mood disorders: No evidence for impact on
27
mood, energy, vitamin B12 levels, or lactation. J Obstet Gynaecol Can 41(9): 1330-7. doi:
10.1016/j.jogc.2019.02.004.
Moyer HS (2015). The Power of Placenta for Hemorrhage Control. Midwifery Today, 112. Dostopno na: https://midwiferytoday.com/mt-articles/the-power-of-
placenta/#:~:text=Midwives%20are%20increasingly%20using%20placental,(Tritten%202 010%2F2011). <9.10.2020>
Muñoz Balbontín Y, Stewart D, Shetty A, Fitton CA, McLay JS (2019). Herbal medicinal product use during pregnancy and the postnatal period: a systematic review. Obstet Gynecol 133(5): 920–32. doi: 10.1097/AOG.0000000000003217.
Skubic M (2018). Poporodno obdobje pri ženski. In: Drglin Z, Pucelj V, Barbara Mihevc Ponikvar et al., eds. Priprava na porod in starševstvo. Ljubljana: Nacionalni inštitut za javno zdravje.
Ragusa A, Svelato A, Santacroce C et al. (2020) Plasticenta: First evidence of microplastics in human placenta. Environ Int. Jan;146:106274.
doi:10.1016/j.envint.2020.106274.
Reed R., Gabriel L, Kearney L (2019). Birthing the placenta: women’s decisions and experiences. BMC Pregnancy Childbirth 19, 140. doi:10.1186/s12884-019-2288-5.
Schuette SA, Brown KM, Cuthbert DA et al. (2017). Perspectives from patients and healthcare providers on the practice of maternal placentophagy. J Altern Complement Med 23(1): 60–7. doi:10.1089/acm.2016.0147.
Selander J, Cantor A, Young SM, Benyshek DC (2013). Human maternal placentophagy: a survey of self-reported motivations and experiences associated with placenta consumption.
Ecol Food Nutr 52(2): 93–115. doi: 10.1080/03670244.2012.719356.
Stambough K, Hernandez A, Gunn S, Adeyemi-Fowode O (2019). Maternal
placentophagy as a possible cause of breast budding and vaginal bleeding in a breast-fed 3- month-old infant. J Pediatr Adolesc Gynecol 32(1):78-9. doi: 10.1016/j.jpag.2018.09.005.
Stanley C, Baillargeon A, Selk A (2019). Understanding placentophagy. J Obstet Gynecol Neonatal Nurs 48(1): 37–49. doi:10.1016/j.jogn.2018.10.002.
Stenzel A (2015). To eat or not to eat: A nuanced analysis of the placenta question.
Midwifery Today Int Midwife Autumn(115):59-62.
WHO- World Health Organization. Dostopno na:
https://www.who.int/reproductivehealth/help-health-workers-prevent-pph/en/ <5.6.2021>.
Yi Pan S, K.S. Chan M, B. F. Wong M, Klokol D, Chernykh V (2017). Placental therapy:
an insight to their biological and therapeutic properties. J Med Ther 1(4): 1–6.
doi:10.15761/jmt.1000118.
28
Young SM, Benyshek DC (2010). In search of human placentophagy: a cross-cultural survey of human placenta consumption, disposal practices, and cultural beliefs. Ecol Food Nutr 49(6): 467–84. doi: 10.1080/03670244.2010.524106.
Young SM, Gryder LK, Cross C, Zava D, Kimball DW, Benyshek DC (2018a).
Placentophagy’s effects on mood, bonding, and fatigue: a pilot trial, part 2. Women Birth 31(4): 258–71. doi: 10.1016/j.wombi.2017.11.004.
Young SM, Gryder LK, Cross C, Zava D, Kimball DW, Benyshek DC (2018b). Effects of placentophagy on maternal salivary hormones: a pilot trial, part 1. Women Birth 31(4):
245–57. doi: 10.1016/j.wombi.2017.09.023.
Young SM, Gryder LK, Cross C, Zava D, Norris W, Benyshek DC (2019). Ingestion of Steamed and Dehydrated Placenta Capsules Does Not Affect Postpartum Plasma Prolactin Levels or Neonatal Weight Gain: Results from a Randomized, Double-Bind, Placebo- Controlled Pilot Study. J Midwifery Womens Health 64(4): 443–50.
doi: 10.1111/jmwh.12955.
Young SM, Gryder LK, David WB, Teng Y, Gerstenberger S, Benyshek DC (2016a).
Human placenta processed for encapsulation contains modest concentrations of 14 trace minerals and elements. Nutr Res 36(8): 872–8. doi: 10.1016/j.nutres.2016.04.005.
Young SM, Gryder LK, Zava D, Kimball DW, Benyshek DC (2016b). Presence and concentration of 17 hormones in human placenta processed for encapsulation and consumption. Placenta 43: 86–9. doi: 10.1016/j.placenta.2016.05.005.
ZDAJ - Zdravje danes za jutri. Dostopno na: https://zdaj.net/porod/posegi-in-postopki- pred-ali-med-porodom/ <5.6.2021>.
Železnik D, eds. (2008). Poklicne aktivnosti in kompetence v zdravstveni in babiški negi.
Ljubljana: Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije – Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije, 17−8.
