242
MARIJA jURIC PAHOR: CHRISTOPH CORNELIBEN, LUTZ KLINKHAMMER
INWOLFGANG SCHWENTKER (IZD.):
ERINNERUNGSKUlTUREN. DEUTSCHLAND, ITALIEN UND JAPAN SEIT 1945.
KUlTURE SPOMINJANJA. NEMCIJA, ITAllJA IN jAPONSKA PO
lETU1945.
FISCHER TASCHENBUCH,
FRANKfURT AM MAIN 2003, 368 STR., ISBN: 3·596-15219-4
Druga svetovna vojna ter faSisticna in se posebej nacionalsocialistiena politika preganjanja in unicevanja sta v javni zavesti zapustili globoke sledove, kar se kale v tako imenovanem "boomu memorije"l ali "memory-boom". Zdi se, da postaja Auschwitz, ki se ga ne obravnava vee zgolj kot simbol unicenjaJudov, ampak tudi drugih sku pin in skupnosti, negativna referencna toeka v samorazumevanju tega, kar naj bi sestavljalo evropsko ali zapadno identiteteto. Taksna globalizacija inter- pretacijskih modelov "preteklosti" pa prikriva, da je veeina teh studij najbrl ujeta v nacionalne diskurze, ali gledano pozitivno: cas globalnih in mednarodnih primer- jalnih studij 0 temah, kot so spomin, spominjanje, memorija, se je sele price!.
Knjiga Erinnerungskulturen. Deutschland, Italien und Japan seit 1945, ki je iula proti koncu lela 2003, je s svojim nastavkom kot primerjalna studija pomem- bna izjema. Izdajatelji knjige so zbrali 23 prispevkov, ki obravnavajo politicno- drulbene okvire nacionalnih reprezentacij memorativnih kultur in praks. Po krat- ki primerjalni predstavitvi teh praks in sistemov "vojnih rdimov 20. stoletja", torej Nemcije, Italije in Japonske, ki jo podajajo izdajatelji publikacije ter Wolfgang Schieder, dobijo bralei najprej vpogled v tematske ski ope omenjenih reprezentacij: procesi proti vojnim zlocincem, "odcaranje vladnih figur", demili- tarizacija, politicne ali spontane "cistke". Sledi poglavje, ki se nanasa na odnos zgodovinarjev do preteklosti ter izbor javnih debat v povojnih drulbah nekoc med seboj "liiranih" drlav. Posebno poglavje je posveceno transgeneracijski transmisiji nacionalne memorije.
Ceprav prispevki v knjigi ne prinasajo bistvenih novih spoznanj, ker so namer- no preglednega znaeaja, bralea vendar spodbujajo, da se v smislu komparativne analize bolj precizno saoca z raznimi problemskimi konsteiacijami, ki se nanasa- jo na povojno realnost Nemcije, Italije in Japonske. Pri tern pa bralec, ki je podrobneje seznanjen z zgodovino te ali druge drZave, nujno naleti tudi na "slepe pege", ki tovrstno primerjavo delno lahko celo izkrivijo ali popadjo.
* * *
1 0 distinkciji med "(kolektivno) memorijo" in "(individualnim) spominom" glej spremno besedo Taje Kramberger v; Maurice Halbwachs, Kolektivni sporn!n. Ljubljana 2001, Studia humanitatis, 215-221.
Razprave in 9radivo liub~anq 2005 sl. 46 243
Naj zacnemo pri pojmu "obracunavanje", ki ga avtorji uporabljajo v sirsem pomenu besede, saj vkljucuje tako direktno in pogosto nasilno "kaznovanje"
poraieneev kot tudi "politicne Cistke" in sod no kaznovanje nasilja in terorja. Pri primerjavi omenjenih drzav izstopa, da je bil obseg nasilnega obracunavanja, na primer v obliki "divjih" cistk ali spektakularnih lineanj, v pogojih zasedbe zavezniskih sil v Nemciji in naJaponskem znatno manjsi kot v Italiji, ki je leta 1943 izstopila iz "Hitlerjeve koalieije" in nato vodila protifasisticni boj proti nemskemu okllpatorju in fasisticnemu kolaboratorju znotraj lastne driave. Hans Woller nadalje ugotavlja - ne da bi pri tern uposteval odlocilni doprinos Sioveneev in Hrvatov v boju proti italijanskemu fasizmu ter naci-fazizmu, kaj sele "prvi antifasizem v Evropi" (Miliea Kacin Wohinz), ki se je v Italiji pricel ze v dvajsetih letih, ne pa, kot meni avtor, preteino sele po letu 1943 - da se je nasilno obracu- navanje v !taliji v roku nekaj let prelevilo v val rehabilitacij "fasisticnih posameznikov, ne pa fasizma kot takega". Hans Woller ne pozabi pripomniti, da se driava Italija v nasprotju z Nemcijo ni prizadevala za to, da bi zajela in obsodi- la fasisticne vel jake, ki so bili odgovorni za "vojne zloCine zunaj Italije", za kar pa je manjkal tudi in zlasti mednarodni pritisk. In to ne Ie s strani zavezniskih sil, ampak denimo tudi s "strani Beograda in Aten": "Italija je bila s svojo preteklostjo prepuscena sarna sebi, Nemci pa ne." Z njegovimi ugatovitvami se ujema Alessandro Cami s svojo analizo vsaj za nemskega opazovalca preeej iritabilnih memorativnih praks, ki so italijanskega "dueeja" in njegov druibeni ugled po vojni sieer od-carale, vendar ne potlacile.
Z obema temama se ukvarja tudi Lutz Klinkhammer, znanstveni sodelavec Nemskega zgodovinskega instituta v Rimu in gostujoCi profesor na raznih itali- janskih univerzah. Ta podaja razClenjeno podobo 0 drugi svetovni vojni v Italiji v luCi transgeneracijske memorije. Ze kar v uvadu berema: "Na katero vajna misli italijanska javnost, ko govori 0 drugi svetovni vojni' Odgovor je lahek: Gre skora- ida izkljucno za nacianalsocialisticno vajna znotraj Evrope in za cas nemske zasedbe !talije od septembra 1943 do konea vojne. Memorija se koneentrira geografsko na !talijo v mejah 1945, ne na Italijo v mejah 1941" (izp. L. K.). Medtem ko so v javni zavesti prisotna tudi bombardiranja italijanskih mest s strani zavezniskih sil predvsem v letih 1943/43, se zdi vojna, ki jo je fasisticna Italija vodi- la v Etiopiji in Abesiniji, in potem na strani nacisticne NemCije v Franciji in v Sovjetski zvezi, v Grciji in nekdanji JlIgoslaviji, skorajda pozabljena. To po Klinkhammerju preseneca tem bolj, ker je bila Italija najpomembnejSi zavezniski partner nacisticne NemCije in ker zaveznisko-politiCne etape obeh "sil osi"
opozarjajo na veliko sovpadanje v sprejemanju paralelne agresijske politike, ki naj bi unicila "oblastnopoliticni status quo" Evrope. Klinkhammer opozarja, da so bila iz italijanske kolektivne memorije izbrisana tudi "taborisca" (za katere ne uporablja nazi va "koneentraeijska", kot je to predvideval eelo fasisticni uradni
244 Mariia luric Pahor: Kulture spominjonja. NemCijo Itolijo in laponska po letu 1945
kanon), ki so se vecinoma nahajala na italijanskem polotoku, tef "masivna dena- cionalizacijska politika" V anektirani Sloveniji (0 tej V Italiji ne spregovori). To selektivno upostevanje preteklosti se kaze tudi V usmeritvi kolektivne memorije
na antifasisticni octpor, kar avtor Jepa ponazori s podnaslovom: "Popularizacija
rezistence kot izguba spomina?" Tudi ljudje, ki nikoli niso sodelovali z odporom, so se po koncu vojne solidarizirali z njim; pozitivna izkusnja tega je dala Italiji nekaksen alibi za nazaj. Sele V sedemdesetih letih prejsnjega stoletja naj bi po Klinkhammerju polagoma prislo do generacijsko pogojene menjave, ki je inavgurirala prelom s "paradigmo odpora". Partizan ski in osvobodilni boj sta se zacela umikati zavesti, da Italija med drugo svetovno vajna nikakor oi bila zdruzena v protifasisticnem konsenzu, temvec obratno: bila je globoko razceplje-
na. Presenetljivo je, da to spoznanje oi sproiilo procesa kriticnega soocanja s stOf- jenirni fasisricnimi zloCini ref s pojavom storilstva, prej obratno, saj Niethammer
za ItaIijo beldi predvsem politicne tabore presegajoco identifikacijo z vlogo pretezno nedolzne zrtve, nekako takole: mi nismo storilci, storilci so drugi.
Brunella Mantelli ta pojav ze v naslovu svoje razprave poimenuje s termini
"revizionizem skozi 'spravo''', v nadaljevanju pa govori tudi
°
'''normalizaciji'fazizma", ki sovpada s protifasisticno in protikomunisticno drzo. Qba pojava naj bi se po Mantelliju - in V tem se ujema s spoznanji Lutza KIinkhammerja - uvel- javila z druzbenopoIiticnim obratom v zadnji polovici devetdesetih let, ko se je vprasanje fasizma potopilo v omalovazevanje in molk. Iz njegovih izvajanj pa bi lahko sklepaIi: Tisti, ki bi se lahko skIicevaIi na protifasisticno izrocilo, so se ji
mnozicno, presenetljivo hitro in potihoma odrekli. Tisti pa, ki bi imeli vso pravi-
co, da si prikIicejo v spomin fasisticno izrocilo, se raje trkajo po prsih z antiko- munizmom. (Pojav, ki ga Rastko Mocnik v svoji knjigi Extravagantia Il. Kolika JaSizma?", ki je leta 1995 izsla pri Studia humanitatis, ugotavlja tudi za Slovenijo:
"Kakor sramni pas nad vprasanjem fasizma visi puhIica antikomunizma./ / Kdor bi hotel storiti kaj proti fasizmu, se zdi, da bi se kompromitiral za komunista.
Kakor da bi bil komunizem edina protifasisticna pozicija.")
] aponska se zdi na prvi pogled manj zaznamovana s politiCnimi prelomi, ki se nanasajo na povojno preteklost. Tako Wolfgang Schwentner v svojem prispevku prikazuje, kako je]aponski po atomskem bombardiranju Hirosime in Nagasakija, kapitulaciji in tribunalu proti japonskim vojnim zlocincem uspelo, da se s konti- nuiteto cesarske vlade, ki jo je predstavljal po letu 1945 sicer razbozanjeni tena Hirohito, ponovno vzpostavi in utrdi kot enotna "nacionalna bit" (kokutai).
Splosno, tudi na ]aponskem precej razsirjeno predpostavko 0 pomanjkanju "pre- del ave preteklosti" diferencira Sebastian Conrad, ko poudarja, cia so se japonski zgodovinarji v prvih letih po vojni dosti bolj temeljito in kritiCno soocaIi z izkusn- jo fazizma in vojne kot njihovi zapadnonemski kolegi. Poseben vpliv naj bi pri
tern imele na zgodovinski evidenci zasnovane socioloske studije Maxa Webra, ki
Rozprove in ~radivQ Ljubljana 2005 sl. 46 245
se ukvarjajo z genezo moderne druzbe. Fasizem je med japonskimi historiografi veljal kot kriza moderne, ki je napotovala na obsezno sekularizaeijsko razvojno stranpot drzave in druibe. Fasizem zato japonski zgodovinopisci niso - kakor tedanji zapadnonemski kolegi nacizem - smatrali kot zgodovinski "unieum" ali
"izjemo", temvec kat manifestni in latentni potencial, ki je prisoten v sleherni moderni druzbi. To sistemskokriticno perspektivo (med drugimi jo je zastopal vplivni intelektualec Maruyama), ki se je osredotocala izkljucno na strukturna vprasanja fasisticnega gospostva, je spremljalo manjkajoce javno soocanje z japonskimi vojnimi zloCini. Posebno drasticen primer za to je nankinski masaker ob koncu leta 1937, ki je terjal vee kot 200.000 zrtev. Podobno kot v Nemdji je bil ta nad Kitajci izvrseni zloein med zasedbo zavezniskih sil se del kolektivne mem- orije, vendar se je nato umaknil etabliranju diskurza, ki je to unicevalno dimenzi- jo zatrl; sele v sedemdesetih letih je postala znova predmet razprav in knjiznih publikacij. Slediia je se vrsta vse do danes trajajocih javnih deb at, v okviru kater- ih vedno znova obravnavajo zanikan prikaz tega masakra, ki se ga je kanoniziralo predvsem v solskih uebenikih. Ne driava ne vlada se v tern sporu ne izkazeta kot motor kritienega sooeanja s preteklostjo, kar v posebnem prispevku prepricljivo poudarja Ishida Yuji.
Prispevki, zbrani v zborniku, predstavljajo pomemben in dobrodosel razisko- valni doprinos k razumevan;u procesualnosti same konstitucije memorije ter diferencialnih razmerij med posameznimi tradicijami spominjanj in "tkanj pozab", eeprav tej mestoma podlezejo sami (denimo z ignoriranjern vecetnicne in veckulturne stvarnosti v Italiji ter protifasisticnega upora primorskih Siovencev). Ceprav vedno znova posegajo tudi na podrocja, ki na odstrt ali zastrt naCin pretresajo tudi danaSnjo pozno moderno druzbo, se izrecnemu cilju zbornika, namrec "sistematicnemu primerjalnemu proucevanju nacionalnih kul- tur spominjanja", priblizujejo bolj ali manj Ie v nadobudnih nastavkih.
Sistematicen prikaz pa bi terjal elaborirano izdelavo primerjalnih kategorij, kar je tudi prvi in neobhodni pogoj za bolj diferencirano ali poglobljeno spoznavanje razlik in podobnosti v vsakokratnih nacionalnih "vokacijah" memorije - tudi v smislu naeftOVanja bolj globalnega "projekta prihodnosti".
