Vpogled v O varstvu predšolskih otrok na območju občine Ljubljana Vič-Rudnik

Aljeta Kaš i1', med. sestra Zdravstveni dam Ljubljana

o varstvu predšolskih otrok

na območju ob čine Ljubljana Vič-Rudnik

(Iz diplomskega dela na Višji šou za socialne delavce)

Neurejena Vai"stvootrok je postala živ in pereč družbeni problem, ki nanj opa- zarjamo sleherni dan in si obenem prizadevamo, da bi ga reševaH hitreje in bolje kakal' doslej. Večja skrb 'Občinskihskupščin in delovnih organizacij bi lahko pri- spevala k večjim uspehom pri urejanju atroškega varstva. Tudi izvršni svet za vzgoja in varstvo 'Otrok Jug'Oslavijeje opozoril na nerešena vprašanja o varstvu otrak tistih staršev, katerih ustanove prehajaja na nov delovničas, opozoril je z isto zavzetostja, kat že vsa leta opozarja na hitrejše reševanje otroškega Wl;rstva zaposlenih staršev. Važno je tudi dejstvo, da je v Slaveniji kar 40 odstotkav zapo- slenih žensk, zaradi česal' je narastel tudi problem atroškega varstva.

Karak naprej v prizadevanju za izboljšanje otraškega varstva je »Z'akono :skup- nostih otroškega 'varstva in financiranju nekaterih oblik otroškega varstva v SRS«

(Ul'.1. SRSšt. 43-335/67). Zakan sam še ne more rešiti vseh problemov otroškega varstva in vseh pamanjkljivih oblik družbene pomoči p:d vzreji in vzgoji otrak.

Daje nam sama nekaj možnosti, da bo :skrb 'za atroke balj organizirana, da se ba adprl nov vir materialnih sredstev ali da se bo že sedanj'i vir sredstev deliilne samo na fond za otroški dadatek, ampak tudi na skupna sredstvaza otroško varstvo.

Novosti, ki jihzakon uvaja v našo prakso, izvirajoiz potreb naše današnje družine.

Te potrebe 150 precej drugačne, kot '150 bile po vojni, ko je višina otroškega dodatka znašala eno četrtino povprečnega os,ebnega dohodka i!Il je bil tolikšen tudi odvod na osebne dohodke.

Sedaj pa otroški dodatek ne more ve'č reševati problemov natalnosti, kajti nobena mati se ne bo 'Odločilaše za enega aU še za na:slednjegaotroka samo zato, da bo dobivala z,anj otroški dodatek,ampak le, če bo zanj zagotovljeno varstvo, ko bo ana na delovnem mestu.

Zato je skrajui ,čas, da postane skrb za otroka in družino stvar družbenega interesa, se pravi, da je treba poskrbeti za hitrejši razvaj ustanov, za hitrejšo rast družbenega standarda za potrebe družine in 'Otrok. Znano je, da je na ženslm še zmeraj 'Vsebreme gospodinjskih del tel' vzreje ,in vzgoje otrok, kot 'je bilo prej, ko še ni bila vključena v družbeno proizV1odnjovtol1kšni meri in ko še ni sode1ovala pri samoupravljanju družbe. Vse prepičla družbena pomoč družini pri vzg'Ojiin vzrej.i otrok, neusklajenost dela š'Olin otmških ustanov z delovnim časom staršev, neurejena družbena pr,ehrana, zaostajanje živi1skeindustrije in drugo,to 150 težave, skate:r;imi se srečujejo tudi današnje mlade matere·g'Ospodinje.Rezultat pa nam je znan: ženske zaradi preobremenjenosti 1e s težavo in počasi napredujejo v po- kUcnem delu, v poUtičnem življenju ipd. Manjše je njihovo zanimanje za večjo strokovno il'iObrazbo,ki je za resmčno enalwpravnost žensk in 'VzgojootI1ok še posebnega pomena.

Slovendja dosega 'že vtsoko ,stopnjo proizvajalnih sil in naciona1nega dohodka, da1je pÍismenosti, vključitve žensk v družbeno delo, toda glede na števi10 otrok, za- jetih v otroških ustanovoo, glede obremenjenosti gospodinjstev z drobnimi deli ipd. pa znatno zaostaja za deželMI1irazličnih družbenih sistemov z istim nacional- nim dohodkom. Zato bo šla naša ol1ientacija bolj v smeri za tem, da bi bilo deležno družbenega varstva čim več otrok. Glede na to seveda je treba preostala sredstva usmeri1Jiv razvoj družbene baze za otroško varstvo, ki pa bi je morali biti deležni delavski in tudi kmečki otl1oci.

V razpravah se uveljavljajo zahteve po programih in hitrih .akcijahinpo tem, da bi I'azpoložljh~asredstva upombi1i predvsemza razvoj mreže otroških varstve- nih ustanov.

Skupnosti otroškega val1stvaimajo po novem zakonu vse možnosti, da siiurede takšno varstvo, kakršno jim je najbolj po1JI'ebno- vaI'stvo predšolskih otrok, celo- dnevno bivanje otrok v šolah aLiV1arstvenihustanovafr1,male šole za 'zadnje ohdobje predšolskih otrok oZÍmma '!1azneoblike otroškega varstva v rejniških dru:Sinahitd.

Na1oge, ki jih ima skupnost otroškega vaI'stva v ljubljanski regiji, opravlja namesto nje temeljna dzobmževalna skupnost. Ta ima v prihodnjem razvoju otro- škega varstva še pomembno vlogo, ker opravlja naloge, ki so sploŠllega !inskupnega pomena za napredek otroškega varstva. Pri svojem delu se v otroškem varstvu povezuje tudi z drugimi upravIJavci otroškega varstva.

Sočasno, ko se obračamo na družbo, pa mommo tudi državljani sami postati aktivnejši soustvarjalci baze in progl1ama družbene vzgoje in varstva, in to na delovnem mestuali pa v občinskih organih, ki s,o odgovorni za urejanje teh vpra- šanj. Otl1oškovarstvo nam pomeni obliko kompleksne skrbi za otroka naše družbe.

Tu nas zanima predvsem oblika dnevnega varstva otrok, ki ži:vijo na področju krajevne skupnosti LjublJ'ana-Trnovo, 'zlasti tis:tih otrok, kater'ih st'arši 8'0 zapo- slend. ŠLomi jezlasti ,za to, da ugotovim, kakšn:o je varstvo predšolskih otrok iz kl1ajevne skupnosti Trnovo, dalje, l~ateI'im slmpinam otrok je VG,rstvonaJjbolj potrebno, ter hkra1Jiprikamti mOŽllosti,kako izboljšati varstvo predšolskih 'Otrok na tem področju.

Kl1ajevna skupnost '11rnoV1oima 78 odstotkov z~oslenih staršev 'z otroki v sta- msti .od 0---15 let. Mnogo otl1ok je v neprimernem varstvu. Krajevna skupnost ima en sam vzgojno varstvenizavod, ki pa že presega 'svojo zmogljivost. Ker nima s\'ojih prostorov, gostuje v osnovni šoU T,rnocvo.Pl'oblem je tudi v tem, da na po- dročju krajevne skupnosti ni oddelka, ki bi imel na skrbi dnevno vamtvo dojenč- kov. Ravno tako niso deležni dnevnega varstva pretežno tisti otroci, ki še nimajo dveh let. Tudi ni na tem področju nobenega obrata družbene prehrane, ki bi zapo- sIeno ženo razbremeni1 gospodwrslcihdejavnosti tel' j.i dajal več možnosti za vzgojo in varstvo otrok. še hujše bodo pa posledice nezadostnega varstva v prihodnosti, saj otroci brez urejenega varstva hitreje zaidejo na asocialno stran.

Pri vzgojnih vidikih sem upoštevala vzgojne značilnosti, ki vplivajo na razvoj otl1okoveosebnosti.

P,ri zdravstvenih vidikih sem upoštevala razmere, ki vplivajo na zdravje otrok.

Pri socialnih vidikih pa sem upoštevala socia1ne lin ekonomske razmere, v kate-

m

Pri looa1iziso me vodile naslednje p:redpostavke:

- da je v proizvodnji zaposlenih rvečještevilo starŠ€v, ki za svoje otroke nimajo urejenega varstva;

- cla varstvo nekaterih otrok ni primerno;

- da je varstvo 'OtI1Okiz nepapo1Illihdružin urejena slabše lmkor iz papalnih dru~in;

- da je dalaoenaštevHa otrak brez ~akega varstva;

- da je vzgajna varstvenih ustanov na padračju krajevne skupnasti Trnava prema!a;

- da sa med otrakli.vzgojna 'varstvenih zavadav prehladna abalenja dakaj pa- gostna.

OTROŠKO VARSTVO NA PODROCJU OBCINE LJUBLJANA VIČ:-RUDNIK Zadnjilh deset let se je otr'Oška varstvo v viški občini nenehna raiZvdjala,vendar ne v skladu s patrebami, ta~a da zadevna stanje tad ni zadavaljiva.

Viška občina šteje60.000 prebivalcev, insicer 32.150žensk in 27.850maškli.h.

Kakšna je stanje otraškega v8Jrstva v tej abčini, nam pove podatek, da dma 'Občinav starosti od 0-15 let 14.335otmk, ad teh pa jih je v vzgojna varstveni usta, navi 1.020.oztrama 7 .odstotkov. Na abmačju ,občine Vič-Rudnik je 1.175dajenčlwv, tj. v celem 8,2 .odstatka otrok. V starosti 1-2 let je 2.221aziroma 15,6 adstatka atI1ok.V staI10stna !skupina ad 3-6 let prištevama 3.926'Otrak 'Omroma27,5'Odstat- ka, v skupini od 7-14 let pa 7.013ald 48,7 odst.otka atrak. Predšalskih otrok dma viška 'Občina7.322a1i 51,3 .odstotka, ,od teh pa je v vzgojna vairstvena us,[,an!Ova zajetih 714,tj. 9 odstatkov. Za prlimerjava navajam tudi šalske otrake v staJrastni skupini od 7-14 let, na katem jih odpade - ~ot že rečeno 48,7 odstotka. Podaljša- n!ObiV1anješolskihotrok v šoll !sev občlinirazvija prepočasi, Slajje v š'Olskihvrtcih na Viču vključenih lmmaj 40dstatke šalarjev.

V občini Viič-Rudnik je vars1tvuotrok namenjenih 11 ustanov, ki lahka sprej- meja v varstvu 577 .otrok, trenutno pa je v varstvu 1.020.otrak. Padatki adkrwajo silna prena:trpanostzavodov, saj 5'0meseea aprila letos bile zmogljivosti pl'esežene kar za 49,2odstatka. Najhuje je z varstvom dojenčkov in .otrok da dveh let sltaxa- sti, lm soželje zaposlenih mater za nemajkrat večje odzmagljiv,osti zavodov. Na abmočju viškeabčine Isprejemajo v varstvo dojenčke in male 'Otroke do dveh let star.osti sama tl'ije vrtci.

Otr.ok te [starasti je "'I V'arstvukomaj 5 adstotkov. Od tod tudi potreba po večji mrež'i vzgojno varstvenih ustanov v občini. Veliko potreb se je do sedaj pakril'Ona računšolskih pr'Ostorav. šale sa jih z razumevanjem odstapile za varstva predšaI- s~ih .otrok in se lotile patrebnih adaptacij.

Vse dosedanje investieijeza otI1oška varstva v viški .občini nis'Odasegle niti palavica 'toliko vrednosti, ,kla,likorznese ena sama na'la gmdnja. Ta primanjkl!jaj se kaže seveda t~o, dia danes v občini Vič-Rudnik msta sama ena ali dve kritični abmočji, ,ampak jih je 'm!lJrv;eč.Najbolj baleča primera sta Trnavain Krim-Rudnik, to pa Zlal'8dinajslabših možnosti za bivanje sedanjihgojencev, zaradi najbalj prese- ženihzmogljÍivOrstiin ker na teh podl'Očjih ni bilo še nič storjenega za va:r5tvo dojenčkav.

Za razvaj otraškega Vi8J:rstvav viški občini pragram še ni izdeloo. ,Svet za vzga- ja in izobraževanje je v letu 1967panovno 1menoval akcijski 'Odbor,ki naj bi pro- gramiral mreža atroškega varstva. Ta .odbar je zbral predvsem ustrezne podatke a patrebah pa varstvu in glede na te padatke predvidel možnosti Zlahit-ra in učinko- vita sanaeija .otraškega varstva. Odbor je iska! predvsem cenejše rešitve, ki bi pa- nekod lahka za leto a1i dve odložile zidava novih poslapij in amogačile hiter spre- jem atrak v letošnjem letu. Program predvideva tudi povečanje zmogljivalsti za

okr. 304 nova mesta, in ta~e v letu 1969, kar hi pa približnem ,računu abčinske skupščine ZlaJ1tevala990.000Nelin. Povečanje zmogljivosti se nanaša na 32 mest za dajenčke, 162mestza predšolske otrake 'in 110mest Zlasalarje.

Ker v pllaračunu občinske skupščine Vič ni darv:oljsredstev, sa občani tega pod·

llačja močna zavzeti za del sredstev, preostalih od atroškega dodatka za finaneiranje raz.nih oblik otrO'škega var;stva in namenjenih predvsem razširitvi omrežja in izbolj- sanju vtarstvenih razmer.

Z združenimi napolli občinske skupščine Vič-Rudnik in njenimi družbeno poli·

tičnimi orgaI1lÍZacijamitel' temeljne !izobmževalne skupnosti Ljubljana bi z načrt·

nim prizadevanjem laJ1lw v dveh dO'treh letih ublažili sedanji primanjkljaj in ne·

vzdržui prittsk na sedanji vzgojna varstvenizavod, katerega delovnazmogljivost je že presežena. V sezIliamih čakajočih pa je v nekaterih 'zaJvodihštevilo prijavljenih otrok poslwčilože na 150nujnih pI1imerov.

Stakšno skup no .akcijo si dru~ba obeta in pričakuje resníčne uspehe.

DEJAVNOST VZGOJNO VARSTVENEGA ZA VODA Dnevno varstvo otrok

Vamvanc.i sa v vzgojno varstvenemz.avodu čez dan deležni vaI1stva in vzgoje.

Z vzgajn1m delom je zajeta: telesna, umsko, moralnom estetsko oblilwvanje otroka.

Za uresničevanje 'vzgajnih smotrov uvelj,~wljazavod 'zlasti načela delovne vZlgoje,in :samostojnosti, zato rami:ja samoupravno samopostrežbo in delovne akcije. S telesna vzgoj'Ooblikuje zavod otI1Oka,tako da mu zag;otovi možnosti za telesno zdravje in llazvoj. V 'ta namen skrbijo, da se otrok davolj giblje na zraku, da ima zdravO'pre- hl1ana, pačitek, llazmjajO'tudi njegove telesne spretnasti ter ga navaj,ajo na samo·

stoj na telesna nego in htgiena.

Z umsko vzgoja 'zavod ,otroku Mri duševna abzorje in spoznanje, taka da ga seznanja 'z okolioa, z življenjem 'in delO'mljudi, na;vaj,aga na opazavanje in pravilno razumevanje predmetov in pajavav, zbuja muzanimanjeza nova spoznanja, navaja ga na logično mišljenje inmzvija mu govor.

K pozitivním čustvom navaja otmka moralnavzgoja, ki mu hkrati obl~kuje značaj. Zavod gaz vzgojO'na ta način po otroškem kolektivu postopama uvaja v družbo, muzbuja ljubezen do človeka linspoštovanje do dela.

Estetska vzgoj:av zavodu llazvija pri otroku zlasti jezikovno, glasbeno, ritmična in likovno rizražanje.

Zavod si pl'iZladeva,da v mejaJ1svojih možnasti ustva11Íokolje, ki najbolj ustre·

za otrokovemu telesnemu in duševnemu razvoju, njegovim težnjam in portrebam.

Skrb za zdravstveno stanje otrok

Zavod otroku za dalj ,časa nadomešča dom, zato mora zadostiti vsem njegavim potrebam za ZldravrHz'Voj.Otroci, ki živijo v kolektivu, so potrebni posebnih ukre·

pov, ker je riziko za zdrav ,mzvaj večji.

Potrebe ,otrokS'Oindiv:idualne, pač glede na starost, zdravstveno stanje in oko·

lje, iz katerega prihajajo. Možnost infekcij je v kolektivu večja .in duševno so otroci bolj zaposleni. V Zldravstvenem pogledu mUl1a vzgojno varstveni z;avod otroku zagortoviti biV'anje v Zldravemokolju. Žal, da vzgojno varstvenemuzavodu Trnova zdrav:stvena služba kakor 'tudí O'dgovornifaktarji nisa posvetili dovolj pozornosti za zdravstveno V'arstvootrok, s!aj vrtecza nega otrok nima nastavljenega strokovnega

zdra>čstvenegadelavca, ki bi vsekakor pripomogel, da se zmanjša širjenje otroških obolenj. Brav tako ni bilo poskrbljeno za načrtne zdravstvene preglede teh otrok.

Temeljna izobražeVlalna skupnost Ljubljana je uvrstila v svoj prog,ram tudi večjozdravs!tveno skrb na področju otvoškega varstva. Na priporočilo temeljne izobraževalne skupnosti Ljubljana je regionalni zdrav5tveni center v LjublJani izdelal minimalni pmgram za zdravstveno varstvo predšolskih in šolskih otrok v vzgojno v,arstvenih zavodih. Po tem pvagramu je obvezen zdravniški pregled atro- ka pred sp,rejemom v vrtec, dnevni triažni pregled, redni načrtni pregled 'Otrok v vrtcu, nadzor nad njdhov:oprehrano linprotiepidemični ukrepi.

P'Otem progvamu je obvezno, da sanitarno inšpekcijska služba glede na higieno vsaj enkrat na leto pregleda vzgojno vaIistveni zavod, prav tako obvezen je reden zdravniški pregled vsega stalno ali začasno zaposlenega osebja, vrh tega pa je enkrat na leto treba 'analizirati tudi :zidravstvenostanje varovancev in celotno stanje vrtcev.

Za zdrav,stveno v,arstvo v vrtcih sozavezani podI1očniotmški dispanzerji, 'zdrav- stveni kadrn, ki ,so rední delavci vzgojno varstvenega zavoda, in ses,trska patronažna služba zdravstvenega doma.

Vteh ustanovah S'Onajpog05tejša prehladna obolenja (50,5 adstotka) in otro- ške nalezljive bolezni (48,1 'odstotka), medtem ko so pl'ebavne motnjein druga obo- lenj a minimalna.

Pogostnim prehladnim boleznim v predšolskem oddelku 80 vzrok vsekakor oddalJenost otrok od vrtca, slabí pvostori vrtca 5amega in pa to, da je vrtec brez zdravstvenega delavca. Tudi pagostne nalezljive bolezni so nasledek slabe, nelstro- kovne triaže in slabih neustreznih prostorov samega vrtca, kjer je možnost infekcije večja.

Letovanja otrok

Letovanje ima polegl'Jdravstvene okrepitve otrok tudi številne vzgojne naloge.

LetoV!anjanajbolj potrebni 50 slabotni, bolehni, bolni in 800ialno og,roženi otroci.

Potrebna jim je sprememba okolja, podnebja in zagotov:itev ustreznih življenjskih razmer (prehvana, primeren počitek in toplo o!2:račjeokolja).

Vzgojno varstvenizaVlod pošilja otroke, ki so potrebni preventivne socialno- zdrav5tvene rehabilitacije, v naslednja mladinska zdravilišča: Rakitna, Debeli rtič, Šiljevica, Kraljevica, in sicer v pavprečju na 21-dnevno letovanje.

121podatkav apreventivni zdvavstveni rehabilitaciji atrok 2iaobmočje ljubljan- ske regije je razvidno, da sta izvršni odbar komunalne skupščine sQcialnega za:varo- vanja in svet regionalneg'azdravstvenega centra v Ljubljani spreje1a stal:išča, da skLad 'za l'Jdravstvenozavarovanje delavcev financira 1e medicinski de1, ne pa hotel- skega dela l'Jdraviliške'Oskrbe. Stroške za hatelski del oskrbe pa marajo kriti drugi plačniki (starši, občine, de10vne organizacije, družbene organizacije ,itd.), ka,rznaša po 20 Ndin za enega otro~a na dan. Glede na to S'Ozopet prÍ2iaďeti'Otroci socialno ogroženih družin in mater ,samahranilk. Vzgojno va.rstveni zavod bo za take otroke poiskal p~ispevke pri oboini, pri delovni !in družbenih organizacijah ter pri društvu prijate1jev mladine.

Mala šola

Otrok se posredno pripravlja na šalo v vsej predšolski dobL Vsi vzgojni in tudi drugivplivi na vsestransko oblikovanje njegove osebnosti prispevajo k zrelosti za vstop v šolo. Neposredno pred vstopom všol0 pa je smiselno, če na otroka vpliva- mo .intenzivneje predvsem glede tistihzahtev, kl jih postavlja šolski pouk. Za to de- javnost pa 50 'Organiziranemale šole.

Vzgajna varstveni zavad je pdčel 'z nova obli~a te deJavnasti že leta 1966pa na- VlodilihzaV'adaza prosvetna pedagoška služba. Mala šola deluje v okviru predšolske starejše skupine. Leta 1967je zajela v svaj pragram vseh 30 predšOIlskih otrok sta- rejše skupine v vrtcu, poletí pa tudi Viseotroke, rajene leta 1961.Pragram pri:rejaja dv,akrat na teden.

Mala šola je deležna IÍzredne podpore in pozornasti staršev. ObŘ1ancu leta je oddelek malešole priredil,razstaVia, na kateri je bila razvidna njegoViadela.

Za dela maHh 'šal sa polmzali starši in vzgojiteljli,z njimi vred pa tudí učitelji osnovnih šol zela veUka zanimanja, zato, mislim, da imaja male šole tega tipa še ba- gato prihodnost.

Prehrana predšolskega otroka

Sodobna, zdrava prehrana je teme1jna pravica slehernega otroka. Og-rožením otrolmm pa je prehrana cela zdra;vri1a.Zato, je razumljiva, da morajo zdravst,veni delavci v otroškem ",arstvu temeljita spremljati vsa znamenja nepraViilneprehrane in vključev,ati v svaje delovne pI10grame tudi skrb za sadabna prehrana otrak v vzgajna varstvenem zavadu.

V vrtcu imajo gajenci tri, pIli padaljš'anem bivanju pa pa štiri abmke na dan.

Dapoldanska in popoldanska tarpla malica pripmv1ja vrtec sam, opaldansld obrok pa pripravlja šolska kuhinja.

Jedilni~i v vrtcu kažejo na prav:ilna razporedítev biolaške Vlrednostiprehrane.

Za pripravo mlečnih malic vrtec nima primernega prostora; ves ta prostar meri 5 m', nima spredaj nabenega pripravlj:alnega prostora in shrambe, v njem pomivaja tudí posada ad opoldanskih obrakavza gajence vrtca, hkratí pa jim je ta pmstar še pralnica za potrebe vrtca. V takih razmerah se hranija atraci vrtca že od leta 1962.

Igrišča

19ra Je značilen element otrokoveaktivnostli v predšalski dobi in ima predvsem močno 'Vzgojnovrednost.

Vzgajno varstveni zaViodnima !SViajegaigrišča. UpoI1abljašolsko igrišče, ki pa je prilagajena samo šalskim atrokam. K!olektiv vzgajno varstvenega zaV1o,dase zaveda te pamanjkljivosti in si zato, še bolj prizadeva in pasveča še več pozarnosti .izpol- njevanju dnevnega programa S predmetnimi ,in skupinskimi igrami ter dnevnim sprehodam v naravo.

Financiranje vzgojno varstvenega zavoda

Kolektiv velika pričakuje od navega zakona a skupnastih atroškega varstva in financiranju nekaterih oblik otroškega varstva v sacialistični Sloveniji, kar je razumlj:iva glede na potrebe in razmere, v katerih deluje ta vzgajno varstvena ustanova.

Predšolski otroci prispevajo več 'Zlavzgojna sredstva in režijo, šolski pa vsč za kosila.

Vzgojno varstveni zavod uspešna deluje s starši svajih varovancev inima z nji- mi v ta namen mesečne posvete. Upošteva tudí probleme, s katerimi se dan za dnem sre.čujejo starši, zlasti pa zaposlene žene in matere samahranilke. Zato imaJo pri sprejemu v zavod prednost naslednji otroci: otraci mater samohranilk, zaposlenih staršev, otroci staršev, katerih delovna arganizacija pnspeva k delu zavocla, dalje tisti otroci, ki jih v zavod pošljezavad za sacialno delo ,ali kaka druga organizacija, in otroci, ki žive v slabih, neurejenih stanavanjskih in družÍnskih razmerah.

Ugotovitve analize otroškega varstva na področju krajevne skupnosti Trnovo Pa ugotovitva:l1,dO'lmterih sem rprišla zanalizo varstva predšolskih atrok na področju k1rajevne skupnosti Trnova, bam dob1jene rezultate skuša1a povezati v kratke skIepe in predloge.

Za pe,rspektivni razvaj otroškega 'V1arstvav abčini Ljub1jana Vič-Rudnik pro·

gram 'še ni izde1an, temveč 1e program za nova poslapja in adaptacije vzgojno var·

stvenih ustanov.

Stanje otroškega varstva v viški občiniše ni davo1j razvito. Vse premalo je vzgojno varstvenih ustanov. Pomanj:kanje se kaže v odde1kih za varstvo dOjenčkov, saj ima v ta namen občina Vič-Rudnik samo tri odde1ke. Občina ima enajst vzgo}

no vaI1stvenihzavodov in pti vseh jezmag1j:ivost prekoračena.

S področja ob čine Vdč-Rudnik je vteh zavodJih7 odstotkov otrak.

Krajevna skupnost Trnova na svojem področju nima obrataza družbeno pre- hrano. P,remajhno je tudi omrežje gospodinjskih servisov in ustreZinih objektov.

Na podl'Očju 'imenovane k1rajevne 8kupnosti je ena sama vzgajno varstvena ustanova, ki daje varstva predšo1skim in šb'lskim otrokom. V tej ustanovi jezaje- tih 18 odstotkov otrok, medtem ko 53 odstotlmv ,otrok nima primernega oZ'irama ustreznega varstva.

Zmag1jiv,ost te otI1Oškeustanave je presežena 'za 130 odstotkov, potrebe pa dnevnem varstvu naraščaja.

Vzgojno varstveni zavad nima organi~ranega 'varstva dojenókav k1jub veliki potrebi pa zadevnem v,arstvu.

V prostorih vzgojno varstvenegazav,oda pripl~av1jajo m1ečne malice, medtem ka opoldanske obrake priprav1jašolska kuhinja, ker je zavod brez nje.

Vzgojno varstveni Ziavodnima ,svojih pl'ostaI1ov,zatO'gostuje v prostorih osnov·

neša1eTrnova.

Vzgajno varstvena ustanova nima zapos1enega zdravstvenega de1avca. ki bi s svojim de1am pripomoge1, da se kaj pr!ida zmanjša števila prehladnih abolenj.

Ta obolenja namrečzavzemaja prva mesta med drugimi oba1enjř. Skrb za zdrav- stvena ,stanje otmk je pomanjk1jiva.

V krajevni skupnosti TmavlO jih je ad družin 65 odstotkov, l{jer sta zapos1ena aba rodite1ja.

Glede na varstva otrok delovničas ne ustreza vsem staršem. Največ jih je z dopoldans,kim in izmeničnim delovnim časom. Matere z izmeničnim turnusom so glede otl'Ok v starosbi od 0-2 let na prvem mestu.

Izobrazba staršev je razmel'Oma na nizki stapnji, saj jih ima 29,6 adstatka 1e asnavno šo1a, medtem ka 19,6 odstatka staršev nima osnovne ša1e. Možnasti za nada1jnje izobl'aževanj;enisa velike. Zaposlitev, abremenjenast z gospodinjstvom in slabO' ekonomslm stanje družine sa največje lOviredapalnilnegaštudija.

Največ staršev, tj. svojih 60,4 adstotka, je starih ad 23-30 let. Ta starostna skupina staršev je na prvem mestu tudi glede potrebe po organiziranju primernega varstva za njihove otroke. Predvsem gre tu Z!8;mla:de družine, ki imajo še majhne predšolske otroke. Družine v slabem ekanomskem stanju imaja tudi slabše urejena atl'aška varstva. Med družinami jih ima 35 adstotkov mesečni dohodeik,ki ne znaša čez 1.000Ndin, medtem ka nad paloV1ioadružin (56 odstotkav) še prejema otroški dodatek. SlabO'ekanamsko stanje je seveda tudi nasledek nizke izobrazbe oziroma kvalifikac.ije.

Zaradi premajhne zmog1jivosti vzgojna varstvenega za:vodaTrnavo morajo rodi·

telji za \'arstva svajih otl1ok iskati drugačne oblike. Med njimi so najbolj zastarpani

primeri: 15odstotkov družin, kjer starši izmenično vamjejo svoje otroke, 11 odstot·

~ov dmžin, k!llterim vMuje otroke tuj,a oseba zunaj doma, in 9 odstotkov družin, ki jim otroka vamjejo ,sorodniki zunaj doma.

PO'vsem tem domnevam, da je šreviLovzgojno varstvenih ustanov na podI1očju krajevne skupnosti Trnovo odločno premajlmo.

V krajevnd skupnosti Trnov:o je ena sama vzgojno varstvena ustanova, ki ima oddelekzašolske lÍn predšolske otroke. VarstV1aza dojenčke in male otroke dO' osemnaj8tega meseca starosti ustanova nima organiziranega. Kapaciteta te ustanove je za petdeselt predš'Úlskih otrak, presežena pa je za 130odstotkov. P'Úudari1abi še, da 35 odstotkov drUŽlÍnzaradi prezasedenosti vzg'Újnovarstvenega zav'Údaišče var·

stva za svoje utr'Úkedmgje.

Donmev'Ú,da S'Úmed otroki vzg'Újno varstvenegazavoda števi1na prehladna obolenja, utemeljujem z dejstv'Úm, da je nad polovtco 'Úziroma50,5 odst otka pre- hladnih obolenj med otroki, ki 'Úbiskujej'Úpredšolski ,oddelek vzgojno varstvenega zavada.

Damnev'Ú,da je večještevi10 roditelj'ev zapos1enih v proizv'Údnji lÍn da za svoje otr'Úkenima:j'Úurejenega var'stva, 'Úpiram na ug'Útovit8'v,da je zaposlenih 84 odstot- kov I1aditeljev, ,od teh pa 45,3 odstJoltkamoških in 38,7 ,odstotka žensk. Od 94 ob·

ravnavanih dmžin jih je 62,v katerihsta 'za;poslenaobaroditelja.

Domnev'Ú, da varstvo nekaterih 'Otrok ni primerno, opiram na podatke, da 22 odstotkov otrok nima ustrezneg,a varstva, 31 odstotkov otrok pa le delno ust- rezna v,arstv'Úv času, ko so roditeljlÍ na delu. Skupaj je torej brez pri.mernega rvarstva nad palovico 'Otrok.

Rredvideno domnevo, da je 'V'lliI1StvO'Otrok iz nepopalnih družlin urejena slabše kakor v popolnih družinah, opiram na ugotovitev, da je devet predšolskih otrok iz devetih nepopolnih dm~in. Od teh je en sam v vzg'Újnovarstvenem zavodu in še za 'tega pl'ačuje celotna oskrba zavad za Isocialno del0 Vič--Rudnik. Eden od teh otrok je brezv:arstva doma, dva Ivarujejo doma sorodniki, pet pa jih je v varstvu zunaj doma (pri s'Úsedihali s'ÚI1adnikih).Matere iz nepopolnih dmžin iščejaza:radi slabega ekonomskega stanja varstVloza svoje otr,oke tam, kjer je varstvo najcenejše.

DomneVlo,da je do1očenašteVli1o ótrok č'i:sta brez kakega varst'Vía,bi mogla dokazati le de1oma, ker 80' med 'zapasUtvij'Ústaršev docela brez varstva samo tI1ije otI1Oci,in sicer dva iz popolnih in eden iz nepopalne družine.

Nekaj drobnih smernic

P'Útrebe pa ureditvi in zboljšanju otmškega fVarstva na pOdročju občine Vlič~Rudnik ,sa velike. Ob sodelovanju občinske skupščine, delovnih organizacij, družbeno političnih organizacij in temeljna izobraževalne skupnasti se odpiraja možnosti, da bi v tej občini uredili nekatere pereče prableme iz otnoškega varstva.

PO'trebe pa varstvu pa narekujej'Ú takO'jšnjo izdelaV1aprograma in njegovo realiza- cij'Ú.V pI10gramu je treba dati poudarekzlasti preventJivni dejavnosti otroškega var·

stva.

Ker je v kraJevDi :skupnasti Trnova zaposlendh v proizvodnji večještevila oba·

jihroditeljev, ki za ,svoje otroke nimajo urejenega varstva, je patrebno na tem podračju poiskati al:i.zagotaviti več vzgojna varstvenih ustanav. !zhodišče iz te ,situ- acije je v navem poslopju 'za:vodaaH v organiziranju preproste oblike varstva v pro·

storih nanovO'sezidanih stanavanjskih zgmdb. Pri novem poslopju moramo upašte·

vati progI1llime,usklajene s potrebami., lakacijo v središču potrošnikorv vzgojno var- stvenegazavoda in preusmeritevšolarjev v šalska varstva.

Upoštevam ,je 'treba tudů pravilno razporeditev omrežja novili vzgojno vars,tve·

nih ustanov z ustreznimizmogljivostmi, pni čemer naj ne bodu ovira meje krajevnih skupnosti. Praksa kaže namreč, da vodijo starše pri izbiri vrt ca predvsem pra.ktičm motivi, kOltnpr., da je vrtec ob poti na službeno mesto, obenem pa 'v bližini šole, zaradi skupnega spremstva predšolskih in šolskih otrok .izene družine.

V okviru vzgojno varstvenega zavoda Trnovo je potrebno organizirati oddelek za varstvo dojenčkov. Prostori sedanjega vzgojno varstvenega zavoda so v šoli in

za ta oddelek neprimerni.

Ker je v krajevniskupnosti Trnovo zaposlenih 78 odstotkov prebivalstva, hi bilo na tem področju potrebno ustanoviti obrat družbene prehrane in servise za pomoč v gospodinjstvu.

Zaposlenoženo in mater bi takšna oblika pomoČlimočno razbremenila pri go- spodinjskem delu, matere pabi se v večjd meri lahko posvetile vzgoji in negi otrok.

Ohroki prehrane bi moral:i biti po primerni cem, da bi bili dos,egljivi tudů za občane z nizkim:idohodki.

Spričo dejstev, da je pri otrocih, ki obiskujejo vZglojnovarstveni zavod, mnogo prehladnih obolenj, predlagam, datemeljna izobraževalna skupnost angažira zdrav- stveno službo, ki naj bi v svoj program prevzela varstvo otrok, ki obiskujejo vzgoj- no varstveno ustanovo. Za nego otrok vtej ustanovi se mora sistemizirati delovno mesto zdravstvenega delavoa, ki bo vsekakor pripomogel, da se zmanjša in omeji širjenje obolenj.

Glede na slabo zdrav:stveno prosvetljenost nekruterih roditeljev menim, cla je za zdrav,stvenopI'Osvetnode10 na terenu samem nujno potrebno angažii!ra:tizdmvstveno službo, in to predvsem v smeni zdravega dn higienskega življenja. Vse to hi utrjevalo otroke, da ne bi bili v taki meri podvrženi raznim boleznim.

Z,a otI'Oke,ki so brez varstvaali pa nimajo urejenega ustreznega varstva, kOlt npr. otroci iz nepopolnih družin in družin ,sslabim ekonomskim stanjem, je potrob no najti ustrezno obliko sodelovanja oZLromapnispeva:nja k stroškom za oskrbo otrok v vzgojno varstvenÍ ustanovi. S tem sodelovanjem imamo v m:islih delovno

·organizacijo, občino, družbeno politične organizacije in zavod za socialno delo.

MALO ZA PREMISLEK

Zdravstvena delegacija neke tuje države je službeno obiskala republiško zdrav- stveno ustanovo Slovenije.

Ko jezdravnik te tričlanske delegaoije, v kateti je bila - mimogrede pove- dano - tudi medieinska sestra, vprašal zastopnika naše zdravstvene ustanove, ali imajo v republiškemzdravs1Jvenem organu organizirano tudi sestrsko službo, se je odgovor glasil približno talwle:

ll... ne, te pa že nekaj let nimamo več«.

V Sloveniji je v kumtivni in preventivni zdravstveni službi zaposlenih nad 2000 medieinskih sester, ki še kako zelo čutijo potrebo, da bi bil odgovor na zgoraj nave- deno vprašanje pozitiven.