SPOZNAVANJE RAZLI Č NIH VRST LESA IN IZDELAVA DIDAKTI Č NE IGRA Č E V VRTCU

UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA

EVA KREMPL

SPOZNAVANJE RAZLI Č NIH VRST LESA IN IZDELAVA DIDAKTI Č NE IGRA Č E V VRTCU

DIPLOMSKO DELO

LJUBLJANA, 2015

UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA

PREDŠOLSKA VZGOJA

EVA KREMPL

MENTOR: PRED., MATJAŽ JAKLIN

SPOZNAVANJE RAZLI Č NIH VRST LESA IN IZDELAVA DIDAKTI Č NE IGRA Č E V VRTCU

DIPLOMSKO DELO

LJUBLJANA, 2015

ZAHVALA

Zahvaljujem se otrokom za sodelovanje in sodelavki za pomoč pri izvajanju. Zahvaljujem se tudi mentorju, profesorju Matjažu Jaklinu, za usmerjanje in pomoč pri izdelavi diplomske naloge. Nazadnje se zahvaljujem vsem svojim bližnjim, mami in očetu za podporo in finančno pomoč in sestrama, ki sta me ves čas študija spodbujali in stali ob strani.

POVZETEK

V prvem delu diplomskega dela predstavim razvoj otrok v zgodnjem otroštvu. Skozi teorijo omenim kaj je igra in igrača, kako je otrok povezan s tehnično vzgojo, kaj je drevo in kaj je les, vrste in lastnosti dreves in lesa ter uporabnost lesa.

V drugem delu predstavim dejavnosti otrok, preko katerih smo spoznali pet različnih vrst dreves in lesa ter prišli do končnega izdelka.

Otroci so uživali v vseh pripravljenih dejavnostih, spoznavanju, igri, ustvarjanju in izdelovanju. Bili so zelo aktivni in ustvarjalni ter na koncu ponosni na svoj izdelek. Iz rezultatov lahko sklepam, da so otroci razvijali samostojnost, spoznali pet različnih vrst dreves in lesa ter jih med seboj razlikovali, se seznanili z varnostjo pri delu in s pravilno uporabo orodja.

Ključne besede: otrok, igra, drevo, les, okolje, orodje, izdelek

SUMMARY

In the first part of my diploma child's development in the early childhood is presented. In theory I mention what is a play, what a toy, how a child is connected with technical education, what is a tree and what is wood, sorts and characteristics of trees and, wood applicability.

In the second part activities are presented through which we learnt five different sorts of trees and wood, coming to an end product.

Children enjoyed all activities, learning, playing, creating and making. They were very active and creative and, consequently, very proud of their finished make. From the results I could only come to a conclusion that children developed independence, learnt five different sorts of trees and wood, drew a distinction between them, got acquainted with work safety as well as with correct use of tools.

Key words: child, play, tree, wood, environment, tool, product

KAZALO

1 UVOD ... 1

2 TEORETIČNI DEL ... 2

2.1 RAZVOJNE ZNAČILNOSTI V ZGODNJEM OTROŠTVU ... 2

2.1.1 ZAKONITOSTI O OTROKOVEM RAZVOJU ... 2

2.1.2 GIBALNI RAZVOJ ... 3

2.1.3 RAZVOJ GOVORA ... 4

2.1.4 ČUSTVENI RAZVOJ ... 4

2.1.5 SPOZNAVNI RAZVOJ ... 4

2.2 IGRA IN IGRAČA ... 5

2.2.1 IGRA ... 5

2.2.2 IGRALNI PROSTOR ... 6

2.2.3 PREDMETI V OTROKOVI IGRI ... 6

2.2.4 DIDAKTIČNA IGRAČA ... 7

2.3 SPOZNAVANJE LASTNOSTI STVARI ... 8

2.4 OTROK IN TEHNIČNA VZGOJA ... 9

2.4.1 CILJI TEHNIKE ... 9

2.5 DREVO IN LES ... 10

2.5.1 KAJ JE DREVO ... 10

2.5.2 KAJ JE LES ... 11

3 EMPIRIČNI DEL ... 12

3.1 PREDSTAVITEV VRTCA IN SKUPINE ... 12

3.2 CILJI ... 12

3.3 RAZISKOVALNA VPRAŠANJA ... 13

3.4 RAZISKOVALNA METODA ... 13

3.5 POSTOPEK DELA ... 13

3.5.1 SPOZNAVANJE RAZLIČNIH VRST DREVES ... 16

3.5.2 SPOZNAVANJE RAZLIČNIH VRST LESA ... 18

... 19

3.5.3 PREPOZNAVANJE IN RAZVRŠČANJE DREVES IN LESA ... 20

3.5.4 SEZNANJANJE S TEHNIKO OBDELAVE LESA IN IZDELAVA DIDAKTIČNE

IGRAČE ... 21

... 22

3.5.5 IGRA Z IZDELKOM ... 23

4 ANALIZA PRAKTIČNEGA DELA ... 24

5 ZAKLJUČEK ... 25

6 LITERATURA ... 26

KAZALO SLIK

Slika 1: Načrt, ki je bil obešen na oglasni deski ... 14

Slika 2: Sproščanje na terasi ... 15

Slika 3: Tako raste drevo ... 15

Slika 4: Lubje javorja je prijetno na dotik ... 16

Slika 5: Kakšno pa je smrekovo lubje? ... 16

Slika 6: Radiranke in risanje drevesnih listov ... 17

Slika 8: Opazovanje različnih vrst lesa ... 18

Slika 7: Kosi različnih vrst lesa ... 18

Slika 10: Kakšen vonj ima ta vrsta lesa? ... 18

Slika 9: Kakšen je kos lesa na otip? ... 18

Slika 11: Razvrščanje lesa po barvi in tehtanje ... 19

Slika 12: Zabijanje žebljev v mehak les ... 19

Slika 13: Zabijanje žebljev v trd les ... 19

Slika 14: Povezujemo kose lesa s slikami drevesa ... 20

Slika 16: Brušenje robov ... 21

Slika 15: Obris copata ... 21

Slika 17: Vrtanje v les ... 21

Slika 18: Čevelj dobiva novo podobo ... 22

Slika 19: Z lakiranjem zaščitimo novo igračo ... 22

Slika 21: Igra na različne načine ... 23

Slika 20: Izbiramo vezalke ... 23

Slika 22: Vaja dela mojstra ... 23

1 UVOD

Vrtec Mengeš leži v bližini drevoreda, gozdne poti, hriba in potoka Pšata … Otroci imajo tako možnost za prijetno doživljanje narave. Navajeni so neposrednega opazovanja narave, igre in gibanja v naravi ter spoznavanja naravnih procesov.

Otrokom želim predstaviti, da v okolici vrtca rastejo različne vrste dreves in da ima vsaka vrsta lesa svoje značilnosti. Upoštevajoč otrokovo starost in sposobnost dojemanja se bom osredotočila na prepoznavanje različnih vrst lesa glede na estetske (barva in vonj) in mehanske lastnosti (trdota).

Preko dejavnosti jim bom omogočila, da oblikujejo les z brušenjem, vrtanjem in s površinsko zaščito lesa. S tem bodo otroci spoznali, da si lahko tudi sami izdelamo didaktično igračo; v našem primeru bo to lesen čevelj z vezalko. Namen izdelave te igrače ni samo preizkušanje spretnosti, temveč tudi spodbujanje kreativnosti in samozavesti ob izdelavi igrače. Želim, da s tem pridobijo motivacijo za igro in uporabo didaktične igrače.

Pri raziskovanju bom uporabila deskriptivno raziskovalno metodo, za katero je značilno poučevanje na ravni opisovanja dejstev, odnosov, procesov brez vzorčnega razlaganja.

Dejavnosti bom izvajala v Vrtcu Mengeš v skupini Kresničke, v kateri je 21 otrok, 13 deklic in 8 dečkov, starih 5–6 let. Podatke bom zbirala z opazovanjem, zapisom in fotografiranjem.

»Igra je brezmejna (neskončna) in variira v celovitosti. Igra reprezentira otrokov kognitivni, socialni, emocionalni, gibalni razvoj ter povezave med vedeti in ne vedeti, aktualnim in možnim, verjetnim in neverjetnim. Je dialog med domišljijo in realnostjo, med preteklostjo, sedanjostjo in prihodnostjo, med logiko in absurdnostjo, med varnostjo in tveganjem.«

(Marjanovič Umek in Zupančič, 2006)

Otroke želim skozi njihov svet igre in igrač popeljati s pomočjo tehnične vzgoje s poudarkom na spoznavanju in občutenju dreves in lesa.

Tehnična vzgoja se v kurikulumu prepleta med vsemi področji, ni pa opredeljena kot samostojno področje. Otroci pri tehnični vzgoji spoznavajo različne materiale, orodje in pripomočke za delo z materiali, razvijajo motorične spretnosti, fino motoriko in samostojnost.

2 TEORETI Č NI DEL

2.1 RAZVOJNE ZNA Č ILNOSTI V ZGODNJEM OTROŠTVU

Poznavanje otrokovega razvoja predstavlja pomemben okvir za oblikovanje koncepta predšolske vzgoje v vrtcu, saj so strokovnjakom, ki se ukvarjajo s pripravo kurikula za predšolske otroke, pomembni odgovori na vprašanja, kot so: »Ali v kurikulu vidimo (prepoznamo) otroka?«, »Ali vidimo otroka kot aktivnega in kompetentnega v rasti, razvoju in učenju?« In seveda vprašanje, ki sledi: »Na kaj opreti poznavanje otrokovega razvoja? Ali obstaja ena sama stroka, teorija ali iz nje izpeljane smeri oz. šole, s pomočjo katerih lahko enako dobro razložimo razvoj vseh psihičnih proceso in njihovo vpetost v temeljna načela predšolske vzgoje v vrtcu?« (Kurikulum za vrtce, 1999)

2.1.1 ZAKONITOSTI O OTROKOVEM RAZVOJU

V Kurikulumu za vrtce (1999) so zapisane nekatere skupne zakonitosti o otrokovem razvoju:

- otrokov razvoj poteka skozi določene zaporedne stopnje, ki so opredeljene tako s kvantitativnimi kot kvalitativnimi spremembami (npr. intuitivna stopnja mišljenja sledi stopnji razumevanja samega sebe …);

- vsi psihični procesi (čustva, govor, mišljenje, socialna kognicija …) se razvijajo v vseh razvojnih obdobjih;

- posamezna področja razvoja so med seboj prepletena, saj gre za vzporednost in povezanost med različnimi psihičnimi funkcijami (npr. otrok zaznava, doživlja in spoznava sebe, svet okoli sebe, različne odnose s čustvenega, intuitivnega, socialnega, spoznavnega vidika);

- v otrokovem razvoju so obdobja, ki so najbolj primerna (t. i. kritična obdobja), da se otrok nekaj nauči, pridobi določeno spretnost na najbolj učinkovit način;

- individualne razlike v razvoju so med otroki velike, in sicer zlasti v prvih letih njihovega življenja, vendar ta različnost otrok ostaja znotraj razvojnih norm;

- gre za stalno povezavo med otrokovim razvojem (v ožjem pomenu besede), učenjem in poučevanjem, ki se kaže zlasti v razmerju med otrokovim aktualnim in potencialnim razvojem.

2.1.2 GIBALNI RAZVOJ

Motorika je kompleksna sposobnost, od katere je odvisno gibalno funkcioniranje organizma.

Vse otrokove aktivnosti so gibalnega značaja in iz organizma izhajajo na tri načine, in sicer kot: (Cemič, 1996)

- gibanje celotnega telesa, - gibanje posameznih sistemov, - ročna motorika.

Otroci, stari od 5 do 6 let, so v temeljni oz. fundamentalni gibalni fazi. V tej fazi si otroci pridobivajo spretnost gibanja po prostoru z različnimi gibalnimi vzorci, sposobnost vzdrževanja ravnotežja v različnih položajih ter ravnanja z objekti, še zlasti pa se naučijo, kako sprejeti in oddati silo objektu (lovljenje, metanje). Pri tej starosti postaja gibanje vse bolj prilagojeno, čeprav še ne povsem učinkovito. Otroci so aktivni raziskovalci svojih gibalnih zmožnosti, zato ne smemo spregledati, da poleg zorenja pomembno vpliva na razvoj temeljnih gibanj tudi okolje (ustrezne razmere, spodbude, učenje). Temeljna gibanja so tista, ki jih vsebuje vsaka človekova dejavnost. Visoko izdelane oblike temeljnih gibanj, ki se razvijejo in kombinirajo med seboj na višji ravni delovanja, predstavljajo sestavljene kombinacije gibanj v športih. Za otroke, stare 6 let, velja že večja usklajenost, učinkovitost in kontrola pri izvajanju gibalnih nalog. (Cemič, 1996)

2.1.3 RAZVOJ GOVORA

V zgodnjem otroštvu se govor razvija zelo hitro. Slovnična in sporazumevalna zmožnost govora se razvijata sočasno a neodvisno druga od druge. Govor se razvija v kontekstu razvoja čustev, socialnih interakcij, socialne kognicije, mišljenja in metakognicije. Otroci, stari od 5 do 6 let, imajo že zelo dobro razvit dialog in pogovor med otroki. (Marjanovič Umek in Fekonja, 2009)

2.1.4 Č USTVENI RAZVOJ

Otroci se z razvojem učijo čustva izražati na primeren način, prehod od enega do drugega pa je zelo hiter. Z razvojem nekatera čustva postanejo močnejša od drugih zaradi bioloških sprememb, otrokovega interesa in vrednot. (Kavčič in Fekonja, 2009)

Otrokom v zgodnjem otroštvu raste število dražljajev za vzbujanje čustva veselja. Izražajo ga s smehom, skakanjem, ploskanjem, z valjanjem po tleh, objemanjem, značilna je sprostitev celega telesa. Veselijo se predvsem sodelovanja z vrstniki ali drugimi ljudmi pri različnih dejavnostih. (Kavčič in Fekonja, 2009)

2.1.5 SPOZNAVNI RAZVOJ

Po Piagetu je otrok, star od 3 do 6 let, na predoperativni stopnji mišljenja, za katero je značilno simbolno mišljenje. Gre za razvoj in rabo simbolov pri igri, likovnem izražanju, … Na tej stopnji so po Piagetu otroci egocentrični, Piagetovi kritiki pa so ugotavljali, da tudi predšolski otroci že presežejo egocentričnost. Otroci, stari od 5 do 6 let, imajo že razvito empatijo. Za predoperativno stopnjo mišljenja je značilno tudi, da otrok lahko hkrati razmišlja le o enem vidiku problema. (Marjanovič Umek, 2009)

2.2 IGRA IN IGRA Č A

2.2.1 IGRA

Igra je otrokov svet in vanjo usmeri velik del svoje energije. Za odraslega je igra lep spomin na otroštvo, saj te ta dejavnost močno zaznamuje. Pri aktivni udeležbi v igri se odvija proces učenja in zato se k njej vračajo ne samo otroci temveč tudi odrasli. Material, odločitve, govor otrok in podpora odraslega je spodbudno okolje za igro z aktivnim učenjem. (Hohmann in Weikart, 2005)

Igra je dialog med domišljijo in realnostjo. Pri otroku igra podpira njegov gibalni, kognitivni, socialni in čustveni razvoj. V igri otroci pretiravajo s čustvi, uveljavljajo svoja pravila, presojajo, vrednotijo in rešujejo. (Marjanovič Umek in Zupančič, 2001)

V obdobju zgodnjega otroštva je igra še vedno prevladujoča dejavnost otroka. Razlika med igro malčka in starejšega otroka je v prevladujočih spoznavnih vrstah igre, predmetih, ki jih otrok rabi v igri ter v socialnih odnosih, v katere vstopa s svojimi soigralci. Tudi v igri starejšega otroka je opaziti igralna dejanja, ki so bolj značilna za igro dojenčka in malčka.

(Marjanovič Umek in Kavčič, 2001)

Najpogostejše vrste otroške igre so (Marjanovič Umek in Zupančič, 2001):

- funkcijska igra: otrok preizkuša zaznavno-gibalne sheme, vključuje tekanje, skakanje, podiranje, ponavljajoče gibe s predmeti ali brez njih;

- konstrukcijska igra: otrok gradi igračo, povezuje, sestavlja posamezne prvine;

- dojemalna igra: otrok poimenuje, sprašuje, sledi navodilom;

- simbolna igra: otrok iz realnega ali domišljijskega sveta reprezentira dejanje, predmet, pojav ali osebo;

- igra s pravili: otrok igra igre s pravili, ki so del kulture.

2.2.2 IGRALNI PROSTOR

Za otroke je ustrezen igralni prostor pomemben dejavnik pri igri, saj vpliva na njihovo izbiro igralne dejavnosti. Pogosto lahko opazimo otroke, kako hodijo po prostoru brez cilja. Vendar otroci imajo cilj raziskati prostor, tako iščejo možnost za igro. Igralne dejavnosti so lahko zelo kratke, saj si otroci vzamejo veliko časa za pripravo na igro. (Fekonja, 2009)

Tri vrste dejavnikov, ki vplivajo na otrokovo izbiro igralne dejavnosti po Brownu (1995), so:

- osebni: otrokova starost, spol, članstvo in status v vrstniški skupini, znanje in spretnosti,

- dejavniki okolja: igralni prostor, ki je na voljo, oprema, vreme, letni čas, nadzor nad otroki,

- kulturni dejavniki: razpon dejavnosti, značilnih za kulturo določenega igralnega prostora.

2.2.3 PREDMETI V OTROKOVI IGRI

V simbolni igri si otroci igrače ustvarijo tudi iz drugih igrač ali manj strukturiranih materialov. Starejšemu predšolskemu otroku različen material služi kot zamenjava za predmete, ki jih potrebuje pri svoji igri. Ena igrača oz. material lahko v igri spreminja pomen glede na temo in situacijo. (Fekonja, 2009)

Otroci uporabljajo visoko strukturirano igračo, ki jo največkrat uporabijo na enak način, ali nizko strukturirano igračo, ki pa je vedno pogostejša za simbolno igro. Nizko strukturiran in manj realističen material je za otroka bolj zanimiv, saj je lahko zamenjava za veliko oseb in predmetov. Nestrukturiran material so lahko glina, pesek, voda, plastelin. (Fekonja, 2009) Igra z razvojem otroka postaja vedno manj odvisna od predmetov, ki jih ima na voljo, in prehaja na abstrakten, miselni nivo. (Bruce, 1996)

Pet ravni uporabe igrač v otroški igri po Smilansky in Shefatya (1990):

- enostavno ravnanje z igračami, ko otrok upravlja z igralnim materialom in na ta način odkriva njegove značilnosti;

- posnemanje dejavnosti odraslih, ko otrok uporablja miniaturne replike predmetov na popolnoma enak način, kot jih uporabljamo odrasli;

- igrače kot pripomoček pri igri vlog, ko otrok vzpostavi jasno zvezo med posnemalno uporabo igrače ter igranjem vloge;

- dopolnjevanje uporabe igrač z verbalizacijo in gestami, ki pojasnjujejo dogajanje, ko otrok nestrukturiranemu materialu in nerealističnim predmetom spremeni pomen s pomočjo govora in gest;

- verbalizacija, ko otrokova simbolna igra poteka le s pomočjo govora, pri tem pa ne uporablja ne igralnega materiala ne gest.

2.2.4 DIDAKTI Č NA IGRA Č A

»Igračo v širšem pomenu besede predstavlja vsak predmet, ki ga otrok v svoji igri spremeni v sebi želeno igračo. Igrača je osnova otrokove igre – daje okvir ideje za igro in vpliva na obliko igre.« (Marjanovič, 1981)

Didaktične igrače spodbujajo razvoj branja, pisanja, razumevanje tehnologije, fizike, števil in razvijajo otrokovo mišljenje. So visoko strukturirane, imajo določena pravila in omejujejo igralno aktivnost. Nedidaktične igrače ne obstajajo, saj vse igrače izobražujejo. (Marjanovič, 1981)

Kamenov med didaktične igrače uvršča: (Marjanovič, 1981) - domine, slike v parih, igre tipa črni Peter,

- igre posploševanja,

- igre strategije in zavajanja, - labirinte in igre za bistre glave, - igre tipa »človek ne jezi se«, - igre s programiranimi igračkami,

- zloženke, sestavljanke in dopolnjevanke, - igre konstruiranja in uvrščanja,

- igre z barvami in oblikami, - logično-matematične igre,

- igre opazovanja in razpoznavanja, - vidne igre,

- primerjalne in ocenjevalne igre, - spominske igre,

- besedne igre, - pantomimične igre, - spretnostne igre,

- igre, v katerih postavljajo pravila otroci.

2.3 SPOZNAVANJE LASTNOSTI STVARI

Spoznavanje lastnosti se začne v zgodnjem otroštvu. Dojenčki pri raziskovanju uporabljajo vse čute, malčki pa so že bolj mobilni in zato lahko še hitreje raziskujejo. Predšolski otroci so sposobni oblikovati sklepe, ugotavljajo, kakšne so stvari v njihovi okolici in kako delujejo.

(Hohmann in Weikart, 2005)

Klasifikacija je proces združevanja stvari v skupine glede na skupne lastnosti. Otroci zbirajo, urejajo in razvrščajo materiale, predmete, ljudi, dogodke, ki so del igre. Klasifikacija za otroka pomeni vzpostavljanje razmerja med podobnimi in različnimi stvarmi, s tem pa se navadijo podobne materiale obravnavati enako. (Hohmann in Weikart, 2005)

2.4 OTROK IN TEHNI Č NA VZGOJA

»Tehnična vzgoja vzgaja z delom za delo in prosti čas. Pri delu si otroci oblikujejo socialne, moralne in delovne navade in se usposabljajo za načrtovanje in odločanje.« (Metelko, 1987) Otroci imajo v prostem času veliko možnosti za osebnostni razvoj preko tehničnih dejavnosti.

Ob delu spoznavajo material, postopek dela, osnovna znanja o orodjih, tehnologijo in naravne zakonitosti. Razvijajo smisel za tehniko in ročne sposobnosti. Delo doživljajo sproščeno, kot igro z materialom, ob rešitvah pa si gradijo samozavest. Mentor si mora izdelati okvirni načrt dela in otroke voditi od lažjih nalog k težjim. Pri otrocih mora vzbuditi vedoželjnost in jih motivirati za delo. Delo mentorja je, da spodbuja, usmerja in opazuje otroke. (Metelko, 1987) Tehnične delavnice lahko uredimo v vsakem prostoru, potrebna je zaščita in varnost pri delu.

Po končanem delu pa je potrebno pospraviti in počistiti. (Metelko, 1987)

2.4.1 CILJI TEHNIKE

Nekaj usmerjevalnih in globalnih ciljev tehnike in tehnologije za predšolsko obdobje:

(Papotnik, 1999)

- Otrok spoznava različne materiale.

- Otrok oblikuje iz različnih materialov in tako si razvija svoje tehnične ustvarjalne zmožnosti in sposobnosti.

- Otrok pri ustvarjalnem oblikovanju in preoblikovanju materialov uporablja različna ergonomsko pravilno oblikovana in varna merila, zarisna in obdelovalna orodja, naprave, pripomočke in vpenjala.

- Otrok pridobiva interes za tehnične izdelke, pojave in procese.

- Otrok si oblikuje odnos do tehnike, tehnologije, organizacije dela in ekonomike, odgovornosti, natančnosti, reda in razvija sposobnosti za sodelovanje pri odkrivanju in reševanju problemskih situacij.

V kurikulu za predšolske otroke je na izvedbeni ravni nujen preplet različnih področij dejavnosti in preplet s prikritim kurikulom. (Kurikulum za vrtce, 1999)

Tehnična vzgoja kot samostojno področje ni opredeljena, prepleta se med vsemi področji.

Globalne in konkretne cilje za tehniko in tehnologijo lahko najdemo znotraj področja narave.

Z lastno izkušnjo se seznani s fizikalnimi in kemijskimi lastnostmi številnih različnih snovi, predmetov in pojavov. Med igro odkriva namembnost in uporabnost stvari ter spoznava, kako delujejo. Izpostavi jih mešanju, segrevanju, ohlajanju, rezanju, vlaženju, raztapljanju, upogibanju, osvetljevanju itd., da spoznava, kako se spreminjajo. (Kurikulum za vrtce, 1999)

2.5 DREVO IN LES

2.5.1 KAJ JE DREVO

Drevo je rastlina z olesenelim steblom. Za okolje je drevo nenadomestljivo, saj listje oddaja kisik in zmanjšuje količino ogljikovega dioksida v zraku. Vsaka drevesna vrsta ima svojo značilno zunanjo podobo, na katero vplivajo različni dejavniki: rastišče in kraj rastišča, drevesna vrsta, svetloba, veter … Drevesa se razlikujejo po obliki skorje, deblu, vejah, plodovih, listih ali iglicah. (Likavec, 1980)

Poznamo iglavce (smreka, jelka, bor, macesen …) in listavce (bukev, hrast, breza, jesen …), veliko drevesnih vrst pa ima še svoje podvrste. (Likavec, 1980)

2.5.2 KAJ JE LES

Že vrsto let človeka spremlja les, je najstarejša surovina, s katero je človek gradil. Pomemben je pri gradnji hiše, pri izdelavi pohištva, pri kurjavi, … Les je notranje gradivo debla v surovem ali obdelanem stanju, poimenujemo ga po drevesu. Na kakovost, lastnosti in uporabnost lesa vplivajo tehnike sekanja, spravljanja in žaganja. Zgradba lesa iglavcev je enostavnejša od zgradbe lesa listavcev. Za spoznavanje vrste lesa na podlagi njegove makroskopske zgradbe so najprimernejše velike obdelane površine. (Likavec, 2005)

Vrsto lesa prepoznamo po tehničnih lastnostih, ki so: (Papotnik, 1993)

- fizikalne lastnosti (vlaga, delovanje lesa, teža lesa in trajnost lesa na zraku), - mehanske lastnosti (trdota, trdnost, prožnost in žilavost),

- estetske lastnosti (barva, vonj in tekstura).

Les se nikoli ne umiri. Tudi ko drevo posekamo, les ni mrtev in se še naprej krči in razteza.

Vzrok zato je v zgradbi lesa in vlagi. Svež les vsebuje 40–60 % vlage, zato se med sušenjem zelo krči. (Papotnik, 1993)

Neobdelan les se deli po obliki, debelini, času sečnje in po načinu uporabe. Obdelan les pridobimo z ročno pridelavo – tesanje, kalanje, ali s strojno obdelavo – žaganje, rezanje in lupljenje. (Papotnik, 1993)

3 EMPIRI Č NI DEL

Empirični del diplomske naloge zajema predstavitev vrtca in skupine, cilje, raziskovalna vprašanja, raziskovalno metodo in dejavnosti, preko katerih sem otrokom približala nove pojme in potek izdelovanja didaktične igrače.

3.1 PREDSTAVITEV VRTCA IN SKUPINE

Praktični del sem izvajala v Vrtcu Mengeš, v enoti Oblaček. Enota ima dva oddelka otrok starih od 5 do 6 let. Izvajala sem v skupini Kresničke, ki jo sestavlja 13 deklic in 8 dečkov.

Otroci so razigrani, veseli, zelo radovedni in prijazni. Znajo deliti stvari drug z drugim, radi pomagajo, so zelo samostojni in so sposobni opravljati drobne naloge.

Skozi celo šolsko leto smo naš čas posvečali določenim spretnostim, da bodo čim bolje pripravljeni za odhod v šolo. Med drugim so se učili zavezovati vezalke na čevlju. V skupini imamo samo eno didaktično igračo, s katero lahko vadijo, in tako sem dobila idejo, da bi si vsak otrok lahko izdelal svojo igračo in tako tudi dobil večjo motivacijo za učenje. Namen izdelave pa ni samo v končnem izdelku, temveč tudi, da spodbudim kreativnost in jim omogočim seznanjanje z naravnim materialom in oblikovanjem le tega.

3.2 CILJI

Moji cilji diplomske naloge so:

- Otroke želim seznaniti z različnimi vrstami dreves in lesa ter jim omogočiti razvijanje spretnosti obdelave lesa.

- Otroke želim spodbuditi h kreativnosti in jim omogočiti igro z didaktično igračo, ki jo bodo izdelali sami.

3.3 RAZISKOVALNA VPRAŠANJA

Postavila sem si naslednja raziskovalna vprašanja:

- Ali bo otrokom lažje prepoznati različne vrste lesa v prvotni (drevo) ali v obdelani obliki (razrezani kosi)?

- Ali bodo otroci lažje prepoznali kos lesa po barvi, trdoti ali vonju?

- Ali bo pri otrocih bolj opazna spretnost pri brušenju lesa ali pri vrtanju v les?

- Ali bodo vidne razlike v spretnosti izdelovanja didaktične igrače med deklicami in dečki?

- Ali bodo otroci večkrat segli po igrači, ki jo bodo naredili sami, kot po kupljeni igrači, ki jo imamo že nekaj mesecev v igralnici?

3.4 RAZISKOVALNA METODA

Pri raziskovanju sem uporabila deskriptivno raziskovalno metodo, za katero je značilno poučevanje na ravni opisovanja dejstev, odnosov, procesov brez vzorčnega razlaganja.

Podatke sem zbirala z opazovanjem, zapisom in s fotografiranjem.

3.5 POSTOPEK DELA

Za praktičen del sem naredila načrt in ga obesila na oglasno desko, da so bili z njim seznanjeni tudi starši.

SP O Z N A V A N JE SP O Z N A V A N JE SP O Z N A V A N JE SP O Z N A V A N JE R A Z L IČ N IH R A Z L IČ N IH R A Z L IČ N IH R A Z L IČ N IH V R ST L E SA V R ST L E SA V R ST L E SA V R ST L E SA

CILJI: -OTROK SPOZNA RAZLIČNE VRSTE DREVES IN LESA -OTROK UŽIVA V IGRI IN USTVARJANJU Z NARAVNIM MATERIALOM -OTROK SE SEZNANI S TEHNIKO OBDELAVE LESA -OTROK SE PRI IZDELAVI IGRAČE POČUTI SAMOZAVESTNEGA IN SAMOSTOJNEGA -OTROK UŽIVA OB OBISKU V KEKČEVO DEŽELO -OTROK SPOZNAVA JUNAKE IZ ZGODBE O KEKCU IN PREMAGUJE STRAH PRED PEHTO IN BEDANCEM SPOZNAVANJESPOZNAVANJESPOZNAVANJESPOZNAVANJE RAZLIČNIH KOSOVRAZLIČNIH KOSOVRAZLIČNIH KOSOVRAZLIČNIH KOSOV LESA PO NEKATERILESA PO NEKATERILESA PO NEKATERILESA PO NEKATERIHHHH LASTNOSTIHLASTNOSTIHLASTNOSTIHLASTNOSTIH PREPOZNAVANJEPREPOZNAVANJEPREPOZNAVANJEPREPOZNAVANJE IN RAZVRŠČANJEIN RAZVRŠČANJEIN RAZVRŠČANJEIN RAZVRŠČANJE KOSOV LESAKOSOV LESAKOSOV LESAKOSOV LESA

VRTANJE INVRTANJE INVRTANJE INVRTANJE IN ZABIJANJE V LESZABIJANJE V LESZABIJANJE V LESZABIJANJE V LES ODTIS DEBLA INODTIS DEBLA INODTIS DEBLA INODTIS DEBLA IN LISTA Z VOŠČENKOLISTA Z VOŠČENKOLISTA Z VOŠČENKOLISTA Z VOŠČENKO

OPAZOVANJE DREVES OPAZOVANJE DREVES OPAZOVANJE DREVES OPAZOVANJE DREVES (PREPOZNAVANJE IN(PREPOZNAVANJE IN(PREPOZNAVANJE IN(PREPOZNAVANJE IN POIMENOVANJE)POIMENOVANJE)POIMENOVANJE)POIMENOVANJE) IZDELAVAIZDELAVAIZDELAVAIZDELAVA DIDAKTIČNE IGRAČEDIDAKTIČNE IGRAČEDIDAKTIČNE IGRAČEDIDAKTIČNE IGRAČE IN IGRA Z IZDELKOMIN IGRA Z IZDELKOMIN IGRA Z IZDELKOMIN IGRA Z IZDELKOM

OBISK KEKČEVEOBISK KEKČEVEOBISK KEKČEVEOBISK KEKČEVE DEŽELE(9. 6.)DEŽELE(9. 6.)DEŽELE(9. 6.)DEŽELE(9. 6.) BRANJEBRANJEBRANJEBRANJE KNJIG OKNJIG OKNJIG OKNJIG O KEKCU IN OGLEDKEKCU IN OGLEDKEKCU IN OGLEDKEKCU IN OGLED FILMAFILMAFILMAFILMA IGRE Z VODO, ROLANJE, IGRE ZIGRE Z VODO, ROLANJE, IGRE ZIGRE Z VODO, ROLANJE, IGRE ZIGRE Z VODO, ROLANJE, IGRE Z ŽOGO IN KOLESARJENJEŽOGO IN KOLESARJENJEŽOGO IN KOLESARJENJEŽOGO IN KOLESARJENJE (PROGRAM MALI SONČEK)(PROGRAM MALI SONČEK)(PROGRAM MALI SONČEK)(PROGRAM MALI SONČEK)

Slika 1: Načrt, ki je bil obešen na oglasni deski

Otroke sem za delo motivirala tako, da sem jih vprašala, če si želijo nove didaktične igrače, s pomočjo katere se bodo lahko naučili oz., tisti, ki že znajo, vadili zavezovanja vezalk na čevlju. Nad idejo so bili navdušeni in tako smo začeli. Otroci so mi takoj povedali, da je čevelj iz lesa in da bomo zato potrebovali veliko lesa. Pripravila sem list papirja, barvice in skupaj smo naredili načrt. Najprej sem želela izvedeti, koliko že vedo o drevesih in lesu.

Pogovarjali smo se, kje rastejo drevesa in kako dobimo les. Nekaj otrok me je presenetilo z odgovori. Tako sem videla, da je bilo vsem znano, kako dobimo les. Oni pa so bili presenečeni, ko sem jim povedala, da se les razlikuje tako kot drevesa.

Otroke sem peljala na teraso pred našo igralnico. Posedli so se na blazine, gledali drevesa pred nami in se sprostili. Skupaj smo ponovili dele drevesa, nato pa zaprli oči, da sem jih bolj doživeto vodila skozi zgodbico, kako raste drevo. Rast drevesa in njegovih del so uprizorili z gibanjem.

Slika 2: Sproščanje na terasi

Slika 3: Tako raste drevo

3.5.1 SPOZNAVANJE RAZLI Č NIH VRST DREVES

Nato smo začeli s spoznavanjem različnih vrst dreves. Sprehodili smo se po okolici vrtca in opazovali, kako se drevesa med seboj razlikujejo. Poimenovali smo pet dreves: oreh, češnja, hrast, javor in smreka. Otroci so sami opazili, da se drevesa razlikujejo po obliki listov. Pri vsakem drevesu sem jim naročila, naj potipajo deblo, naj ga objamejo, tako da ga zares občutijo. Pozorni smo bili tudi na plodove.

Pri vsakem drevesu smo vzeli eno vejo z listi in plodovi ter malo lubja. Nabrani material smo odnesli v vrtec, pripravili kotiček in naredili plakate, da smo si oblike listov lahko še večkrat ogledali.

V igralnici sem jim pripravila dve ustvarjalni delavnici; pri prvi so risali liste dreves, ki smo jih spoznali, pri drugi pa so delali radiranke.

Slika 4: Lubje javorja je prijetno na dotik Slika 5: Kakšno pa je smrekovo lubje?

Slika 6: Radiranke in risanje drevesnih listov

3.5.2 SPOZNAVANJE RAZLI Č NIH VRST LESA

Otrokom sem v igralnico prinesla škatlo in jo postavila na sredino kroga, ki so ga naredili otroci. V pričakovanju so me tiho opazovali in čakali. Ven sem vzela pet kosov lesa in jih položila na tla. Videli so, da so res različni kosi lesa. Kose lesa sem poimenovala in otroci so najprej opazili, da so različne barve.

Nato sem otroke razdelila v pet skupin, vsaka skupina je dobila svoj kos lesa. Naročila sem jim, naj si vzamejo čas in si kos lesa res dobro ogledajo, povohajo, otipajo, nanj potrkajo, … Skupine so se menjale, tako da so vsi prišli do vseh kosov lesa. Pri vsaki menjavi sem ponovila, kako se imenujejo vse vrste lesa.

Slika 8: Opazovanje različnih vrst lesa

Slika 9: Kakšen vonj ima ta vrsta lesa? Slika 10: Kakšen je kos lesa na otip?

Slika 7: Kosi različnih vrst lesa

Usedli smo se nazaj v krog in se pogovorili, kaj so opazili, kaj so zavohali, kako bi prepoznali razlike. Potem smo kose lesa razvrstili po barvi – od najsvetlejšega do najtemnejšega.

Preverili smo tudi težo. Ugotovili smo, da je javorjev les najsvetlejši in orehov les najtemnejši. Vzeli smo našo tehtnico in primerjali težo. Les smreke je bil najlažji. Pripravila sem jim tudi delavnico, v sklopu katere so lahko zabijali žeblje v les in tako ugotavljali, kateri les je mehak in kateri je trd.

Slika 11: Razvrščanje lesa po barvi in tehtanje

Slika 13: Zabijanje žebljev v trd les Slika 12: Zabijanje žebljev v mehak les

3.5.3 PREPOZNAVANJE IN RAZVRŠ Č ANJE DREVES IN LESA

Pripravila sem slike dreves, da so lahko pripenjali- kose lesa na pravilno sliko drevesa.

Najprej smo delali skupaj, nato pa so delali individualno z mojo pomočjo.

Preverila sem, koliko so si otroci zapomnili. Pripravila sem slike dreves in kose lesa ter nato delala individualno z vsakim otrokom. Bila sem pozitivno presenečena. Nekaj otrok je prepoznalo in poimenovalo kar vseh pet dreves in vseh pet kosov lesa. Večina otrok je prepoznala in poimenovala vsaj tri vrste dreves in lesa. Dva otroka pa sta prepoznala in poimenovala dve vrsti dreves in en oz. dva kosa lesa.

Slika 14: Povezujemo kose lesa s slikami drevesa

3.5.4 SEZNANJANJE S TEHNIKO OBDELAVE LESA IN IZDELAVA DIDAKTI Č NE IGRA Č E

S spoznavanjem značilnosti vseh petih kosov lesa smo prišli do ugotovitve, da bomo didaktično igračo izdelali iz smrekovega lesa. Prinesla sem kos lesa smreke za vsakega otroka in jim razložila postopek obdelave lesa.

Najprej so si na svoj kos lesa s svinčnikom narisali obliko čevlja in narisali luknje, ki jih bodo kasneje izvrtali. Nekateri otroci so se znašli tako, da so si sezuli copate in obrisali obliko.

Nato so kos lesa brusili. Delali so po skupinah, da sem jim lahko pomagala. Delo je potekalo sproščeno, otroci so bili zelo zavzeti in aktivni. Ko so vsi otroci zbrusili robove, so začeli z vrtanjem. To jim je bilo težje, ampak so bili vztrajni in nekaterim otrokom je uspelo zvrtati vse luknje, večini pa sem pomagala dokončati. Les smo morali ponovno malo zbrusiti pri luknjah.

Slika 15: Obris copata Slika 16: Brušenje robov

Nato so se lotil barvanja. Bili so zelo ustvarjalni in nastali so čevlji različnih barv in oblik. Na koncu pa so izdelek morali zaščititi, zato so ga polakirali.

Slika 19: Z lakiranjem zaščitimo novo igračo Slika 18: Čevelj dobiva novo podobo

3.5.5 IGRA Z IZDELKOM

V vrtec sem prinesla pisane vezalke in otroci so si sami izbrali barvo. Vezalko so vtikali in se trudili, da bi na koncu bili obe strani vezalke enako dolge, tako da so nekateri večkrat vzeli vezalko ven in še enkrat začeli. Nato so mi s ponosom večkrat pokazali, kako znajo zavezati vezalke.

Slika 20: Izbiramo vezalke Slika 21: Igra na različne načine

Slika 22: Vaja dela mojstra

4 ANALIZA PRAKTI Č NEGA DELA

Otroci so bili pri celotnem procesu motivirani, ustvarjalni in zelo aktivni. Pripravljeni so bili za delo in so v njem uživali. Bili so veseli in zadovoljni, da so sami ustvarili igračo.

Moje ugotovitve so:

1. Ali bo otrokom lažje prepoznati različne vrste lesa v prvotni (drevo) ali v obdelani obliki (razrezani kosi)?

- Otrokom je bilo lažje prepoznati različne vrste lesa v prvotni obliki. Hitreje so si zapomnili, katero drevo je katero, in mi ob slikah- ali pa samo po obliki lista- hitreje povedali ime drevesa. Malo dalj časa so potrebovali, da so si zapomnili imena kosov lesa.

2. Ali bodo otroci lažje prepoznali kos lesa po barvi, trdoti ali vonju?

- Otroci so kos lesa najlažje prepoznali po barvi. Po trdoti so si po dejavnosti z zabijanjem žebljev zapomnili, da je smreka najmehkejši les, po vonju pa niso prepoznali lesa.

3. Ali bo pri otrocih bolj opazna spretnost pri brušenju lesa ali pri vrtanju v les?

- Pri brušenju lesa so bili otroci spretnejši. Potrebovali so manj moje pomoči in bili bolj suvereni.

4. Ali bodo vidne razlike v spretnosti izdelovanja didaktične igrače med deklicami in dečki?

- Pri celotnem izdelovanju didaktične igrače in na splošno pri dejavnostih, kjer smo obdelovali les, ni bilo nobene vidne razlike med deklicami in dečki.

5. Ali bodo otroci večkrat segli po igrači, ki jo bodo naredili sami, kot po kupljeni igrači, ki jo imamo že nekaj mesecev v igralnici?

- Otroci so večkrat segli po svoji igrači. Kupljena igrača, ki jo imamo že dalj časa v skupini je ostala na polici, dokler se otroci niso spomnili, da jo sedaj lahko damo v sosednjo skupino, kjer nimajo take didaktične igrače.

5 ZAKLJU Č EK

Menim, da so otroci spoznali, da v naši okolici vrtca raste veliko vrst dreves, iz katerih lahko pridobimo prav toliko različnih vrst lesa. Vzljubili so drevesa še na drugačen način in bili navdušeni nad lesom, naravnim materialom, ki so ga lahko sami obdelovali. Moji cilji, da bi otroci spoznali različne vrste dreves in lesa, tehniko obdelave lesa ter dejstvo, da si lahko tudi sami izdelajo praktično igračo, so bili doseženi.

Skozi dejavnosti so razvijali tehnične ustvarjalne zmožnosti in sposobnosti. Pridobili so interes za tehnične izdelke in si oblikovali odnos do tehnične vzgoje. Naučili so se veliko novih pojmov in aktivno raziskovali, zaznavali in preizkušali.

Končne izdelke so otroci odnesli domov in jih ponosno pokazali staršem, ob tem pa razložili veliko novih stvari, ki so se jih naučili pri delu. Na sprehodih sem jih večkrat slišala, kako se pogovarjajo, katero drevo je ob poti in kakšne liste ima. Veseli me dejstvo, da sem svojo ljubezen do dreves in tehnike povezala ter del tega prenesla tudi na otroke.

6 LITERATURA

1. Bahovec, E. D. (1999). Kurikulum za vrtce: predšolska vzgoja v vrtcih. Ljubljana:

Ministrstvo za šolstvo in šport: Zavod RS za šolstvo.

2. Cemič, A. in Zajec, J. (2011). Motorika predšolskega otroka: študijsko gradivo za št.

leto 2011/2012. Ljubljana: Pedagoška fakulteta

3. Einon, D. (2002). Ustvarjalen otrok. Tržič: Učila internacional.

4. Florjančič, F., Gerlič, I., Kosič, Š., Levin, J., Metelko, T., Oblak, M., Papotnik, A., Tomšič, M. in Zupančič, T. (1987). Od igre k tehniki: Priročnik za tehnične dejavnosti v prostem času. Ljubljana: Tehniška založba Slovenije.

5. Harlow, R. (1995). Drevesa in listi. Ljubljana: Pomurska založba.

6. Hohmann, M. in Weikart, P. D. (2005). Vzgoja in učenje predšolskih otrok. Ljubljana:

Državna založba Slovenije.

7. Likavec, A. (1980). Tehnologija lesa. Ljubljana: Državna založba Slovenije.

8. Marjanovič Umek, L. (1981). Igra in igrače. Ljubljana: Zveza prijateljev mladine.

9. Marjanovič Umek, L. in Zupančič, M. (2006). Psihologija otroške igre: od rojstva do vstopa v šolo. Ljubljana: Znanstvenoraziskovalni inštitut Filozofske fakultete.

10. Marjanovič Umek, L. in Zupančič, M. (2009). Razvojna psihologija. Ljubljana:

Znanstvenoraziskovalni inštitut Filozofske fakultete.

11. Meden, M. (1984). Pravo orodje za velike in male mojstre. Ljubljana: Delavska enotnost (TOZD v ČGP Delo).

12. Papotnik, A. (1989). Tehnika za najmlajše. Novo mesto: Pedagoška obzorja.

13. Papotnik, A. (1999). Didaktika zgodnjega poučevanja in učenja tehnike in tehnologije.

Ljubljana: DZS

14. Papotnik, A. (1993). Izdelujmo iz lesa. Radovljica: Didakta.

15. Spohn, M. in Spohn, R. (2008). Katero drevo je to?. Ljubljana: Založba narava.

16. Stoppard, M. (1992). Kaj zmore vaš otrok: Odkrivanje in razvijanje otrokovih naravnih potencialov. Ljubljana: Državna založba Slovenije.