GRAFI TEDNA od 10. do 14. oktobra 2022

(1)

17. oktober 2022

GRAFI TEDNA

od 10. do 14. oktobra 2022

Proizvodnja predelovalnih dejavnosti se je avgusta povečala, manjši kot pred letom sta bili le proizvodnja motornih vozil in proizvodnja v nekaterih tehnološko manj zahtevnih in večinoma energetsko intenzivnejših panogah. Večina podjetij je septembra pričakovala zmanjšanje proizvodnje do konca leta. To nakazuje tudi poraba elektrike, ki je bila septembra precej nižja kot v enakem obdobju lani. V zadnjih mesecih je bila v primerjavi z enakim obdobjem prejšnjih petih let precej nižja tudi poraba zemeljskega plina (za okoli 15 %), kar tako kot pri elektriki povezujemo s podražitvami in manjšo rabo energentov. Gradbena aktivnost je bila po podatkih o vrednosti opravljenih gradbenih del avgusta znatno višja kot lani. V primerjavi s preteklimi leti je izstopala gradnja stavb, aktivnost pa je bila visoka tudi v gradnji inženirskih objektov. Tekoči račun plačilne bilance je imel v zadnjih dvanajstih mesecih ob rasti domače potrošnje in poslabšanih pogojih menjave medletno precej nižji presežek, v prvih osmih mesecih letos pa primanjkljaj v vrednosti 212,5 mio EUR.

Poraba zemeljskega plina, avgust–september 2022

Poraba zemeljskega plina je bila v avgustu za 14 %, v septembru pa za 11 % nižja od primerljive povprečne porabe v prejšnjih petih letih, znižanje v oktobru pa bo glede na dosedanje podatke večje. Poraba plina se je glede na preteklo petletno obdobje od začetka leta zmanjšala za več kot desetino, kar povezujemo s podražitvami plina v povezavi z energetsko krizo in njegovo manjšo porabo predvsem v industriji. V oktobru se običajno z začetkom kurilne sezone poraba plina precej poveča, kljub vladnemu ukrepu omejitve povišanja cen plina pa je tudi pri gospodinjstvih med energetsko krizo pričakovati njegovo varčnejšo rabo.

Po uredbi¹ Sveta EU naj bi od 1. avgusta 2022 do 31.

marca 2023 vse države članice EU znižale porabo plina glede na povprečno porabo v enakem obdobju prejšnjih petih let za 15 %. V Sloveniji je bila po predhodnih podatkih od začetka letošnjega avgusta do 18. oktobra 2022 poraba nižja za 14,8 %.

1 Uredba Sveta (EU) 2022/1369 z dne 5. avgusta 2022 o usklajenih ukrepih za zmanjšanje povpraševanja po plinu.

-30 -20 -10 0 10 20 30

1.8.22 8.8.22 15.8.22 22.8.22 29.8.22 5.9.22 12.9.22 19.9.22 26.9.22 3.10.22 10.10.22 17.10.22 Razlika glede na primerljivo preteklo petletno povprečje, v %

Poraba zemeljskega plina, v GWh

Vir: Plinovodi d.o.o., preračun UMAR.

Opomba: Končni podatki do 30. 9.

Dnevna poraba zemeljskega plina v Sloveniji

Povprečna primerljiva poraba plina v prejšnjih petih letih 14-dnevne drseče sredine dnevnih znižanj porabe (d. os) Povprečno mesečno znižanje porabe (d. os)

avgust

september

oktober

(2)

Dodatne informacije: telefon: 01 478 10 04, elektronski naslov: polona.osrajnik@gov.si 2 Poraba elektrike po odjemnih skupinah, september 2022

Septembra je bila poraba elektrike na distribucijskem omrežju medletno nižja za 4,4 %.

Glavni razlog je bila nižja industrijska poraba (– 5,1 %), kar je po naši oceni predvsem posledica nižje porabe pri nekaterih energetsko intenzivnih podjetjih, ki so zaradi visokih cen elektrike zmanjšala obseg proizvodnje, lahko pa tudi izboljšala njeno energetsko učinkovitost. Nižja kot pred letom (– 3,9 %) je bila septembra tudi gospodinjska poraba, poraba malega poslovnega odjema² pa je bila približno enaka.

Obseg proizvodnje v predelovalnih dejavnostih, avgust 2022

Proizvodnja predelovalnih dejavnosti se je avgusta povečala. Nadalje se je povečala v visoko tehnološko zahtevnih panogah, precej večja je bila tudi v srednje visoko tehnološko zahtevnih.

Proizvodnja v tehnološko manj zahtevnih panogah pa se od sredine leta večinoma umirja. V povprečju predelovalnih dejavnosti je bila proizvodnja v prvih osmih mesecih leta medletno višja za 6,2 %. Nižji sta ostali proizvodnja motornih vozil (motnje v dobavnih verigah, »zelene« strukturne spremembe) in aktivnost v nekaterih tehnološko manj zahtevnih panogah (popravila in montaža strojev in naprav, usnjarstvo), med njimi tudi energetsko bolj intenzivnih (papirna in gumarska industrija).

Obeti do konca leta so se septembra nadalje poslabšali, ob poslabšanju izvoznih pričakovanj je večina anketiranih podjetij pričakovala zmanjšanje proizvodnje do konca leta.

2 V tej odjemni skupini so najbolj pogosta merilna mesta trgovine in storitvene dejavnosti, sem spadajo tudi skladišča, kmetijska dejavnost, ipd., lahko pa gre tudi za večja proizvodna podjetja, ki na nekaterih merilnih mestih ne potrebujejo velike priključne moči.

-30 -20 -10 0 10 20 30

jan. 20 mar. 20 maj. 20 jul. 20 sep. 20 nov. 20 jan. 21 mar. 21 maj. 21 jul. 21 sep. 21 nov. 21 jan. 22 mar. 22 maj. 22 jul. 22 sep. 22

Medletna sprememba, v %

Vir: SODO, preračuni UMAR.

Opomba: Iz podatkov je izločen vpliv temperaturnih razlik.

Industrija Gospodinjstva Mali poslovni odjem Skupaj poraba distrib. omrežja

80 100 120 140 160 180 200 220 240 260 280

jan. 12 jan. 13 jan. 14 jan. 15 jan. 16 jan. 17 jan. 18 jan. 19 jan. 20 jan. 21 jan. 22

Desezoniran realni indeks 2010=100, 3-mes. drseča sredina

Vir: SURS, preračuni UMAR.

Pred.dejavnosti Visoko teh.zahtevne Sr.visoko teh.zahtevne Sr.nizko teh.zahtevne Nizko teh.zahtevne

avg. 22

(3)

Tekoči račun plačilne bilance, avgust 2022

Tekoči račun plačilne bilance je imel v zadnjih dvanajstih mesecih medletno precej nižji presežek (137,3 mio EUR v primerjavi s 3 mrd EUR), v prvih osmih mesecih letos pa primanjkljaj v vrednosti 212,5 mio EUR. K zniževanju presežka je največ prispeval blagovni saldo (presežek se je prevesil v primanjkljaj), saj je bila ob krepitvi domače potrošnje in poslabšanih pogojih menjave rast uvoza blaga hitrejša od izvoza.

Medletno višji so bili tudi neto odlivi primarnih in sekundarnih dohodkov. Primanjkljaj primarnih dohodkov je bil višji zaradi manj prejetih subvencij iz proračuna EU in več plačanih letošnjih carin v proračun EU kot posledica uvoza električnih vozil za celoten trg EU (Luka Koper). Višji primanjkljaj sekundarnih dohodkov izhaja iz višjih transferjev zasebnega sektorja v tujino. Storitveni presežek pa se je povečeval, zlasti v menjavi potovanj (sproščanje protikoronskih omejitvenih ukrepov) in menjavi transportnih storitev v povezavi z rastjo mednarodne menjave blaga.

Aktivnost v gradbeništvu, avgust 2022

Po podatkih o vrednosti opravljenih gradbenih del je bila avgusta gradbena aktivnost znatno višja kot lani.Po močni okrepitvi aktivnosti v začetku letošnjega leta je vrednost del v nadaljevanju leta ostala na tej ravni in bila avgusta za 30,2 % višja kot v enakem obdobju lani. V primerjavi s preteklimi leti izstopa gradnja stavb, aktivnost je bila visoka tudi v gradnji inženirskih objektov, v specializiranih gradbenih delih (inštalacijska dela, zaključna gradbena dela) pa nižja. Implicitni deflator vrednosti opravljenih gradbenih del, ki meri cene v gradbeništvu, je avgusta znašal 18 %, kar je sicer nekaj manj kot v predhodnih mesecih.

Nekateri drugi podatki kažejo na znatno nižjo aktivnost v gradbeništvu. Po podatkih DDV je bila v prvih sedmih mesecih³ aktivnost podjetij iz dejavnosti gradbeništva za 7 % višja kot lani. Razlika v rasti aktivnosti glede na podatke o vrednosti opravljenih gradbenih del je tako znašala 17 o. t.

3 Podatki za avgust še niso na voljo.

-4000 -3000 -2000 -1000 0 1000 2000 3000 4000 5000

12-mesečne kumulative, v mio EUR

Vir: BS, preračuni UMAR.

Blagovna menjava Storitvena menjava Primarni dohodki Sekundarni dohodki Tekoči račun

avg. 22

40 50 60 70 80 90 100 110

Realni indeks gradbeništva, 2010 = 100

Desezonirani podatki

Trimesečne drseče sredine, desezonirano

avg. 22

(4)

Dodatne informacije: telefon: 01 478 10 04, elektronski naslov: polona.osrajnik@gov.si 4 Obseg cestnega in železniškega blagovnega prometa, 2. četrtletje 2022

Obseg cestnega blagovnega prometa se je v drugem četrtletju 2022 precej znižal, železniški je stagniral. Obseg cestnih prevozov slovenskih prevoznikov se je medčetrtletno močno znižal in je bil v primerjavi z enakim četrtletjem leta 2019 le še 2 % višji (prevoz po tujini nižji za 10 %, drugi cestni prevozi višji za 13 %). Veliko medčetrtletno znižanje v drugem četrtletju je bilo sicer bolj povezano z znižanjem obsega prevozov, ki vsaj delno potekajo po Sloveniji (izvoz, uvoz in notranji prevoz skupaj).

Vseeno pa delež prevoza slovenskih prevoznikov po tujini v vseh prevozih ostaja precej nižji kot v enakem obdobju pred epidemijo (znižanje s 50 % na 44 %), medtem ko se delež tujih tovornih vozil na slovenskih avtocestah (po podatkih DARS) ni opazneje spremenil. Železniški prevoz blaga, ki se je zniževal že pred epidemijo, je bil glede na enako četrtletje v letu 2019 za 2 % nižji.

60 80 100 120 140 160 180 200 220 240

Q1 12 Q1 13 Q1 14 Q1 15 Q1 16 Q1 17 Q1 18 Q1 19 Q1 20 Q1 21 Q1 22

V mio tkm, desez. indeks 2010=100

Cestni Cestni - po tujini

Cestni - izvoz, uvoz in notranji Železniški

(5)

Tabela: izbrani makroekonomski kazalci za Slovenijo

Za bralnike zaslona dostopna oblika tabel se nahaja na spletni strani UMAR, med prilogami ob aktualnih grafih tedna (Aktualni podatki v Sloveniji).

Zadnja Naslednja 2021 Q1 2021 Q2 2021 Q3 2021 Q4 2022 Q1 2022 Q2

18.08.2022 15.11.2022 % (Q/Q-1)³ 1,6 2,0 1,3 5,2 0,7 0,9

18.08.2022 15.11.2022 % (Q/Q-4) 1,5 16,1 5,0 10,4 9,6 8,2

18.08.2022 15.11.2022 % (Q/Q-1)³ 3,9 5,7 11,2 0,5 0,5 -1,2

18.08.2022 15.11.2022 % (Q/Q-4) -1,1 17,9 7,2 22,9 19,6 10,6

18.08.2022 15.11.2022 % (Q/Q-1)³ 2,5 1,8 0,5 1,8 -1,0 -1,6

18.08.2022 15.11.2022 % (Q/Q-4) 1,2 4,4 3,2 7,0 3,2 -0,5

18.08.2022 15.11.2022 % (Q/Q-1)³ -5,0 11,5 -4,1 0,0 8,7 4,9

18.08.2022 15.11.2022 % (Q/Q-4) 5,6 36,3 24,5 0,8 16,2 10,0

18.08.2022 15.11.2022 % (Q/Q-1)³ 3,8 1,0 1,3 5,5 -0,3 2,0

18.08.2022 15.11.2022 % (Q/Q-4) 1,6 30,5 11,6 12,1 8,4 8,7

18.08.2022 15.11.2022 % (Q/Q-1)³ 4,8 5,0 1,0 4,9 2,1 0,4

18.08.2022 15.11.2022 % (Q/Q-4) 1,2 36,1 19,1 16,8 14,6 8,5

2022 m 4 2022 m 5 2022 m 6 2022 m 7 2022 m 8 2022 m 9

Trgovinska bilanca¹ 14.10.2022 14.11.2022 mio EUR -252,0 -242,5 -171,5 -248,9 -151,4 :

Tekoči račun¹ 14.10.2022 14.11.2022 mio EUR -33,4 21,5 -33,4 -89,4 70,5 :

05.10.2022 04.11.2022 % (M/M-1)⁴ -0,2 1,9 -2,0 0,4 6,1 :

05.10.2022 04.11.2022 % (M/M-12) 1,3 8,9 7,8 4,0 11,8 :

05.10.2022 04.11.2022 % (M/M-1)⁴ 2,9 2,5 -7,5 2,8 8,9 :

05.10.2022 04.11.2022 % (M/M-12) 10,8 17,9 10,4 7,6 14,9 :

2022 m 4 2022 m 5 2022 m 6 2022 m 7 2022 m 8 2022 m 9

30.09.2022 28.10.2022 % (M/M-1) 2,6 2,0 2,7 1,0 0,0 -0,9

30.09.2022 28.10.2022 % (M/M-12) 6,9 8,1 10,4 11,0 11,0 10,0

2022 m 4 2022 m 5 2022 m 6 2022 m 7 2022 m 8 2022 m 9

22.09.2022 24.10.2022 % (M/M-1) 0,8 -3,1 -1,1 -1,3 : :

22.09.2022 24.10.2022 % (M/M-12) -6,1 -8,3 -6,8 -7,1 : :

22.09.2022 24.10.2022 % (M/M-1) 0,0 -3,4 -1,0 -1,6 : :

22.09.2022 24.10.2022 % (M/M-12) -0,5 -0,5 -3,1 -4,4 : :

22.09.2022 24.10.2022 % (M/M-1) 2,4 -2,6 -1,1 -0,5 : :

22.09.2022 24.10.2022 % (M/M-12) -14,0 -19,1 -12,3 -11,1 : :

22.09.2022 24.10.2022 % (M/M-1) 4,4 -3,9 0,5 -0,1 : :

22.09.2022 24.10.2022 % (M/M-12) -16,2 -24,1 -14,1 -12,9 : :

2022 m 4 2022 m 5 2022 m 6 2022 m 7 2022 m 8 2022 m 9

16.09.2022 18.10.2022 % (M/M-1)⁴ 0,2 0,2 0,2 0,2 : :

16.09.2022 18.10.2022 % (M/M-12) 2,9 2,7 2,4 2,4 : :

05.10.2022 04.11.2022 % (M/M-1)⁴ -2,0 -2,1 -1,6 -1,1 -1,2 -1,2

05.10.2022 04.11.2022 % (M/M-12) -26,7 -25,7 -24,2 -23,1 -22,2 -21,3

Stopnja registrirane brezposelnosti 16.09.2022 18.10.2022 % 5,9 5,7 5,5 5,6 : :

2021 Q1 2021 Q2 2021 Q3 2021 Q4 2022 Q1 2022 Q2

30.08.2022 29.11.2022 % (Q/Q-1)⁵ -5,1 4,9 1,1 -0,9 0,5 0,2

30.08.2022 29.11.2022 % (Q/Q-4) -5,5 1,1 1,9 -0,3 5,6 0,8

Stopnja anketne brezposelnosti, ADS 30.08.2022 29.11.2022 % 5,6 4,3 4,5 4,5 4,3 4,2

2022 m 4 2022 m 5 2022 m 6 2022 m 7 2022 m 8 2022 m 9

21.09.2022 21.10.2022 % (M/M-1) 3,2 3,1 1,2 0,7 2,1 :

21.09.2022 21.10.2022 % (M/M-12) 23,4 25,7 25,4 24,6 25,3 :

10.10.2022 10.11.2022 % (M/M-1)³ 0,7 0,5 -0,6 0,7 1,9 :

10.10.2022 10.11.2022 % (M/M-12) 3,2 6,7 7,2 3,1 8,2 :

14.10.2022 15.11.2022 % (M/M-1)³ -4,8 5,9 3,2 -3,5 0,8 :

14.10.2022 15.11.2022 % (M/M-12) 15,0 30,2 29,8 29,9 30,2 :

28.09.2022 28.10.2022 % (M/M-1)³ 0,1 1,5 -0,9 0,3 : :

28.09.2022 28.10.2022 % (M/M-12) 12,3 15,0 10,4 9,9 : :

29.09.2022 28.10.2022 % (M/M-1)³ 1,2 0,5 2,2 -3,5 : :

29.09.2022 28.10.2022 % (M/M-12) 21,4 20,5 16,5 4,3 : :

2016 2017 2018 2019 2020 2021

Primanjkljaj/presežek sektorja država (ESA 2010) 30.09.2022 31.03.2023 % BDP -1,9 -0,1 0,7 0,6 -7,7 -4,7 Konsolidirani bruto dolg države (ESA 2010) 30.09.2022 31.03.2023 % BDP 78,5 74,2 70,3 65,4 79,6 74,5 2022 m 4 2022 m 5 2022 m 6 2022 m 7 2022 m 8 2022 m 9

Kazalnik gospodarske klime⁵, desezonirano 23.09.2022 21.10.2022 %³ 4,0 2,6 0,5 -1,3 -0,5 -5,0

2022 m 4 2022 m 5 2022 m 6 2022 m 7 2022 m 8 2022 m 9

EURIBOR, 3-mesečni % -0,4479 -0,3857 -0,2392 0,0366 0,3947 1,0109

Donosnost dolgoročnih državnih obveznic % 1,7500 2,0500 2,5300 2,2100 2,2200 2,1800

Menjalni tečaj USD za EUR USD 1,0819 1,0578 1,0566 1,0179 1,0128 0,9904

* Izračun UMAR.

Prihodek v trgovini, realno

Cene industrijskih proizvodov, domači trg Zaposlenost, ADS

Prihodek v tržnih storitvah, realno

Gradbeništvo, realna vrednost opravljenih del Proizvodnja predelovalnih dejavnosti, realno

Referenčno obdobje BDP, realno

Potrošnja države, realno Zasebna potrošnja, realno

Enota Datum objave

Bruto investicije, realno

- od tega sektor država

Za primerjavo z EU in EMU gl.: http://ec.europa.eu/eurostat/web/euro-indicators/peeis

Opombe: ¹Plačilnobilančna statistika BS. ²Zunanjetrgovinska statistika SURS. ³Desezonirano - SURS. ⁴Desezonirano - UMAR. ⁵Razlika med pozitivnimi in negativnimi odgovori, v %.

Vir podatkov: SURS, BS, ECB, EUROSTAT, EURIBOR.org, preračuni UMAR.

začetek meseca začetek meseca*

začetek meseca Delovno aktivni

Registrirane brezposelne osebe Uvoz blaga, realno²

- zasebni sektor

Izvoz proizvodov in storitev, realno

Inflacija (CPI) Izvoz blaga, realno²

Uvoz proizvodov in storitev, realno

Bruto plača na zaposlenega, nominalno

- javni sektor