Konjunkturna gibanja SKEP - Analitska skupina GZS
Konjunkturna gibanja
Ocena in analiza tekočih gospodarskih gibanj
Junij 2011
KONJUNKTURNA GIBANJA
Strokovna revija
Številka 2, letnik XIX, junij 2011
Izdajatelj in urednik:
SKEP – Analitska skupina GZS GOSPODARSKA ZBORNICA SLOVENIJE Dimičeva 13, 1504 Ljubljana tel. 01/5898-170
faks: 01/5898-100 e-mail: skep@gzs.si http://skep.gzs.si
Avtorji:
SKEP – Analitska skupina GZS in ostali sodelavci GZS:
Darja Močnik, mag. posl. ved; Alenka Avberšek; Majda Dekleva; mag. Jože Renar;
Antonija Božič Cerar; Tatjana Čerin; Marko Djinović
Zunanji strokovnjaki:
mag. Irena Roštan; mag. Marjan Širaj; Vlasta Turel; mag. Gorazd Justinek
Tisk: Birografika Bori d.o.o.
Naklada: 500 izvodov
Cena: 90 EUR (3 številke v letu 2011, 8,5 % DDV ni vključen), člani GZS imajo 30% popust
SKEP je član evropskega združenja konjunkturnih inštitutov AIECE - Association d'Instituts Européens de Conjoncture Economique
Zaščiteni blagovni znamki:
SKEP
KONJUNKTURNA GIBANJA
CIP – Kataložni zapis o publikaciji
Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana ISSN: 1408-1806
Strokovna revija je vpisana v razvid medijev pri Ministrstvu za kulturo RS, pod zaporedno
VSEBINA
StranSe optimizem skriva ali ga res ni?
1. Mednarodno okolje in izgledi za 2011-2012 ...3
a) Trendi v svetovnem gospodarstvu...3
b) Gibanje evra ...4
c) Cene svetovnih surovin... 5
2. Slovensko poslovno okolje in izgledi za 2011-2012 ...8
a) Trendi v slovenskem gospodarstvu ...8
b) Konkurenčnost po IMD lestvici... 10
c) Poslovne pričakovanja podjetij... 10
3. Izvoz, uvoz blaga...11
4. Industrija ... 13
5. Gradbeništvo ... 15
6. Trgovina ... 16
7. Turizem ... 17
8. Druge storitvene dejavnosti ... 17
9. Poslovanje gospodarskih družb v letu 2010... 18
10. Poslovanje bank, obresti ...20
11. Likvidnost, plačilna disciplina, stečaji ...22
12. Trg dela... 23
a) Zaposlenost ... 23
b) Brezposelnost in prosta delovna mesta ...24
13. Plače in obremenitve dela ... 25
a) Plače ... 25
b) Stroški dela ... 27
14. Dajatve in javne finance...28
a) Javnofinančna gibanja ...28
b) Javnofinančna politika ...29
15. Trgovanje in ravnanje z odpadki po direktivi EU ...30
DOKUMENTACIJA - Analitske in statistične tabele ... 33
Se optimizem skriva ali ga res ni?
Plačilna nedisciplina je zares in vidno pokazala, kako globoke so sistemske in operativne slabosti v zasebnem in javnem sektorju, v državi in gospodarstvu samem. Pravi razlogi za nedisciplino niso zgolj v zlorabah zaupanja in vrednot, ki so nekaj kilometrov čez mejo in tudi sicer v zdravih družbah nedopustni pri vsakem posamezniku, zato se pospešeno rešujejo tudi po sodnih poteh. Insolvečni postopki tečejo hitro, zdrava jedra ostanejo in tudi v interesu države poslujejo naprej. Pri nas nam to ne gre od rok. Seveda so globlji vzroki za množico podjetij na robu preživetja v pomanjkanju realnega denarja, realnih poslov na domačem in tujih trgih. Katastrofalno stanje na domačem trgu je v veliki meri odraz neučinkovitosti in tudi zlorab javnega naročanja. Z izborom ponudnikov izvajalcev javnih storitev po najnižji ceni je v času pred krizo, pa tudi v zadnjih dveh letih in še danes, generiralo kolaps gradbeništva.
Prek 700 do 800 milijonov evrov terjatev je po ocenah ostalo zamrznjenih in izgubljenih v podjetjih v stečaju in prisilnih poravnavah. V skoraj enakem znesku, za okoli 800 milijonov evrov, se je v primerjavi z letom poprej poslabšal neto poslovni izid gospodarskih družb za leto 2010. Prvič po letu 2001 ima slovensko gospodarstvo neto izgubo, ki jo je dramatično poslabšalo za 2,8 milijarde evrov finančne neto izgube, v slabi polovici na račun stroškov financiranja, ostalo na račun odpisov terjatev in prevrednotenja premoženja. Izgubi sta največ prispevale družbe iz finančnega sektorja ter gradbeništvo.
V takem stanju so napovedi konjunkturnih trendov močno otežene, čeprav so jasne. Motor rasti slovenskega gospodarstva je le izvoz, ker je graditeljstvo in z njim povezano povpraševanje na domačem trgu še vedno prepuščeno prostemu padanju. Poslovno zaupanje med gospodarstveniki se slabša iz objektovnih in subjektivnih razlogov. To kažejo različne ankete, tudi majska anketa SKEP GZS. Izvoznikom naročila rastejo, vendar višje cene energentov in surovin, ki še očitno niso dosegle vrha, ni mogoče pokrivati z višjimi prodajnimi cenami. Stabilnost in predvidljivost proizvodnje za več kot nekaj mesecev je velika izjema, pričakovane oživitve investicij ni, zato je do stabilne rasti zaposlovanja očitno še daleč. Izgubljamo na konkurenčnosti, izgubljamo izvozne tržne deleže. Zato je to resno opozorilo za pripravljavce javnih, državnih in lokalnih proračunov, da bo treba ukrepati bolj radikalno. Brez tega bo država le še dražja, konkurenčnost gospodarstva pa še manjša.
Finančni strokovnjaki, ki sestavljajo Fiskalni svet Vlade RS, sicer v poročilu za leto 2011 poudarjajo, da so primanjkljaj in javni dolg, tudi »krizni primanjkljaj«, v Sloveniji povsem »evropski«; da so v primerjavi z EU 27 nadpovprečni izdatki države za izobraževanje, šport, kulturo, zdravstvo in socialno varnost, da pa so podpovprečni med drugim za »posege v gospodarstvo«. Prav to je problem, ker učinka te porabe ni in ker ni odločnosti, da se ta razmerja in način delovanja bistveno spremenijo.
Ni namreč mogoče mimo tega, da je javno finančna blagajna v dveh kriznih letih, 2009 in 2010, vsako leto posebej, izkazala po nekaj manj kot 2 milijardi evrov primanjkljaja, da se javnofinančna konsolidacija v letu 2010 še ni prav začela in da jo je vlada napovedala začeti izvajati v letu 2011. Pa bo vendarle nujno moralo priti do sprememb, če bomo hoteli ustvarjati tekoči presežek. Zagotoviti bi ga morali za vsaj tri do štiri leta, sicer razdolževanja ne bo. Sledile bodo posledice, ki konkurenčnosti in blaginji ne bodo v prid.
Brez zategovanja ne bo šlo. Na pravem mestu in danes, ne v prihodnje, od vrha navzdol do sleherne občine. Ne zgolj z zamrznitvijo sicer izvedljivih investicij in neodločenostjo za nove, ki prinašajo delovna mesta in nove trge.
Hkrati gospodarstvo terja razbremenitev nepotrebnih bremen v številnih predpisih. Po analizah Ministrstva za javno upravo so bremena ocenjena na 350 mio evrov letno. Vlada mora zagotoviti »pametno« zakonodajo, jo sama izvajati in izvajanje zagotavljati z učinkovitimi sankcijami. Odstraniti mora umetno bariero nedotakljivosti administrativnih vrhov in uradništva ter sprostiti pozitivno selekcijo kadrov. Tudi od tega bo močno odvisna ponovna oživitev rasti in vzdržnost javnih financ.
Pomanjkanje zaupanja in odgovornosti socialnih partnerjev in administracije, ki blokirajo spremembe vseh vrst in na vseh ravneh, ogrožajo razvoj in ohranitev primerne ravni socialno naravnane Slovenije. Čakajo nas reforme, ne le pokojninska in zdravstvena. Čakamo na reformo trga dela, na transparentnost socialnih transferjev, celovito bazo vključenih v terciarno izobraževanje, itd….; na spodbude in sankcije za delo, ki bo obšlo državne blagajne.
Brez tega ne bo izravnanega tekočega proračuna, ne navzgor obrnjenih kazalcev konkurenčnosti, niti zaključnih računov in anket z več pozitivnimi predznaki; nenazadnje tudi z več motiviranimi kadri, ki so porok, da bomo v prihodnje zasebno in javno bolj konkurenčni in trajnostno naravnani kot to uspevamo danes.
1. Mednarodno okolje v letu 2011 in obeti za leto 2012
a) Trendi v svetovnem gospodarstvu
Leto 2011 v svetovnem gospodarstvu prinaša tako olajšanje, kakor tudi nove skrbi. Spodbudno je, da statistični podatki potrjujejo napovedi analitikov o postopnem a stabilnem okrevanju gospodarstva na globalni ravni. Svetovno gospodarstvo naj bi po ocenah v letu 2011 zraslo za 4,2 % in v letu 2012 za 4,5 %. Za razliko od leta 2010 rast ni več spodbujena pretežno z javnofinančnimi spodbudami, temveč se generira iz gospodarske aktivnosti. Vendar pa okrevanje med posameznimi deli sveta ni enakomerno.
Razmerja v svetovnem gospodarstvu se spreminjajo v prid hitro rastočim ekonomijam, pretežno izven Evropske unije in OECD. Bistveno hitreje se krepi aktivnost v Aziji, pod-saharski Afriki in v Latinski Ameriki, medtem ko ZDA in predvsem Evropa le stežka ohranjata konkurenčnost in tržne deleže. Skrbi so povezane predvsem s stanjem in trendi v evro območju, kjer se težave z reševanjem državnih dolgov ne izboljšujejo, tržni deleži evropskega gospodarstva na svetovnih trgih pa se zmanjšujejo.
Trendi kazalcev konjunkture – svet, realne stopnje rasti, v % 2010 2011
ocena 2012 napoved Gospodarska rast BDP – svet 4,7 4,2 4,5
• ZDA 2,9 2,6 3,1
• Japonska 3,9 0,8 2,3
• Kitajska 10,3 9,3 9,0
• Indija 10,4 8,0 8,2
• Rusija 5,0 5,5 6,0
Evropska unija - EU 27 1,8 1,8 1,9 Evro območje - EU 16 1,8 1,6 1,8
Nemčija 3,6 2,6 1,9
Rast cen evro območje 1,6 2,6 1,8 Rast svetovne trgovine (blago) 12,2 7,8 8,4 Cena nafte, US$/sod (Brent, povprečje) 79,6 110 105,5 Razmerje 1 EUR=US$ (predpostavka) 1,33 1,36 1,37
Vir: AIECE – Združenje evropskih konjunkturnih inštitutov. EK, OECD, lastne ocene
Svetovna trgovina je konec leta 2010 že dosegla pred- krizne ravni, njena rast pa se letos nekoliko umirja in bo po napovedih letos dosegla okrog 8 %. Ankete med nabavnimi menedžerji kažejo zmeren optimizem in krepitev novih naročil. Vendar pa se tudi v svetovni trgovini kažejo velike razlike med »razvitimi« in
»rastočimi« gospodarstvi.
‐5,0 0,0 5,0 10,0 15,0
Evro območje
ZDA Japonska "rastoča"
Azija
Kitajska Latinska Amerika
2010 2011 2012
Tržni deleži v svetovnem izvozu (letna rast v %)
Vir: AIECE, maj2011 SKEP GZS
Tveganja na svetovni ravni izhajajo predvsem iz negotovosti glede hitrosti in obsega okrevanja Japonske po naravni katastrofi, razvoja dogodkov na Srednjem vzhodu in Severni Afriki (države MENA), gibanja cen surovin, vzdržnosti javnih financ in stabilnosti finančnih trgov. Zelo verjetno se bosta okrepila inflacija in obrestne mere. Poleg tega se zaradi konsolidacije javnih financ v prihodnjih letih lahko povečajo posredni davki in nadzorovane cene. Pozitivno bi lahko presenetila hitrejša rast zasebnega povpraševanja in vlaganj korporativnega sektorja. Možno je tudi, da bi se že pokazali kratkoročni učinki nekaterih izpeljanih strukturnih reform.
Rast gospodarstva v evro območju je za leto 2011 ocenjena na 1,6 do 1,9 % in za 2012 na 1,8 do 2,0 %. To je nekoliko več, kot je bilo pričakovati jeseni. Izboljšuje se predvsem poslovna klima, krepijo se nova naročila ter investicije v stroje in opremo. Okrevanje je razmeroma enakomerno porazdeljeno med sektorje gospodarstva, z izjemo gradbeništva.
Zunanja konkurenčnost in dolžniška kriza ostajata glavna izziva za evropsko ekonomsko politiko, ki bo morala najti vzvode za rast in ustvarjanje delovnih mest.
Razmere na trgu dela za zdaj ne obetajo večjih izboljšav.
Stopnja brezposelnosti naj bi vsaj še v naslednjih dveh letih ostala v povprečju 9 do 10 odstotna. Inflacija se je letos nekoliko okrepila in bo dosegla blizu 3 %, v letu 2012 pa okrog 2,5 %. Stanje javnih financ se izboljšuje le počasi, do leta 2012 pa naj bi se javnofinančni primanjkljaj evro območja znižal na 3 do 4 odstotke BDP.
Za Evropo je ključna uresničitev strukturnih reform za povečanje konkurenčnosti in prilagajanje trga dela. To pa pomeni usklajeno in dosledno ukrepanje za dosego ciljev strategije EU2020 in preslikava prioritet za rast v
evropski proračun v novi finančni perspektivi od 2014 dalje, o čemer se pogajanja začenjajo še letos.
Razlike med državami so kljub razmeroma spodbudni skupni rasti evro območja velike. Doslej je le Poljska že presegla raven izpred krize, zelo blizu sta tudi Nemčija in Švedska. Nemško gospodarstvo poganjata izvoz in domače povpraševanje. Krepijo se investicije v stroje in opremo, pričakuje se tudi postopna oživitev investicij v gradbeništvu. Povečujeta se zaposlovanje in produktivnost. Vse to bo pripomoglo k zastavljenim fiskalnim ciljem, ki si jih je Nemčija postavila v ustavnem zakonu. Ti določajo največ 0,35 % deficit v BDP do leta 2016. V Franciji rast - ta naj bi v letih 2011 in 2102 po oceni dosegla 1,8 in 2,0 % - temelji predvsem na domačem povpraševanju in investicijah, medtem ko je prispevek zunanje trgovine k rasti negativen. Tudi Francija načrtuje zakonsko zavezujoče določbe glede javnega dolga in deficita. Italijo še naprej pestijo dolgoročna strukturna neravnovesja, zato je tudi ocenjena rast BDP za 2011 in 2012 razmeroma skromna:
1,0 in 1,3 %. Zasebna potrošnja raste le skromno saj se razpoložljivi dohodek zaradi razmer na trgu dela še ni okrepil, glavni generator rasti pa je izvoz blaga. Na Italijo pa zaradi geografske bližine močneje kot na druge EU države vplivajo zaostrene razmere na srednjem Vzhodu in Severni Afriki.
Zadolženost podjetij v EU se le počasi znižuje in po zadnjih podatkih dosega 106,7 % BDP. Velika podjetja so vire financiranja pridobivala tudi z izdajo vrednostnih papirjev, medtem ko majhna in srednja podjetja ostajajo močno odvisna od bančnih posojil.
Pogosto so se podjetja odločala tudi za restrukturiranje posojil in podaljševanje njihove zapadlosti, zaradi česar je 70 % obveznosti podjetij že dolgoročnih.
Vir: European Commission Spring Forecast, May 2011
Gospodarska aktivnost ZDA je letos nekoliko hitrejša od pričakovanj in bo po ocenah v letu 2011 dosegla 2,6
%, v letu 2012 pa se bo okrepila na 3,1 %. Stopnja brezposelnosti naj bi se znižala na raven med 8 in 9 odstotkov. Ameriške monetarne oblasti so za spodbudo rasti ukrepale z nižanjem obrestnih mer in z obsežnim izdajanjem dolgoročnih državnih vrednostnih papirjev.
Rast pa je podprta tudi z nizkimi obrestnimi merami, rastočimi korporativnimi dobički in ciklično rastjo investicij v stroje in opremo. Konec aprila je bil po dolgotrajnih pogajanjih sprejet proračunski zakon za 2011, ki pa ni usmerjen v zniževanje primanjkljaja, saj ni bil dosežen dogovor glede strategije za normalizacijo javnih financ.
Stabilna in visoka rast bo še naprej krepila moč azijskih gospodarstev, s Kitajsko in Indijo na čelu, sledijo pa nekatere manjše države kot so Indonezija, Malezija, Tajska, Vietnam itd. Največji kratkoročni izziv za
»rastočo« Azijo je trenutno obvladovanje inflacije, srednjeročno pa izboljšanje povezovanja v regiji, zmanjševanje neenakosti, ter okoljska osveščenost.
Kitajska rast naj bi se po napovedih v letih 2011-12 rahlo upočasnila, na okrog 9 %, kot posledica ukrepov za obvladovanje inflacije ter nižanja javnofinančnih izdatkov.
Nedavna katastrofa na Japonskem je opozorila na veliko ranljivost Azije za naravne katastrofe, saj se po statistiki na tej celini zgodi kar 70 % vseh svetovnih naravnih katastrof. Ocenjena ekonomska škoda zaradi potresa in kasnejšega cunamija za Japonsko je ocenjena na približno 220 milijard evrov ali 5,7 % BDP. Posledice občutijo predvsem v logistiki ter v proizvodnih verigah elektro in avtomobilske industrije. Tržni delež Japonske kot dobaviteljice sestavnih delov je okrog 8,5 %. Ta je največji v proizvodnji prevoznih sredstev in v proizvodnji električnih naprav, blizu 10-odstoten, ter v industriji pisarniške in računalniške opreme. Poleg sanacije posledic katastrofe ter premisleka o uporabi jedrske energije pa je za Japonsko zaskrbljujoča tudi rast javnega dolga. Gospodarska rast za Japonsko za letos je ocenjena na 0,8 % in za leto 2012 na 2,3 %.
a) Gibanje evra
Evropska valuta, kljub negotovim razmeram v posameznih državah znotraj evro področja, še vedno ohranja svojo stabilnost. Ta se odraža tako skozi politiko obrestnih mer, kakor tudi prek obvladovanja inflacijskih pritiskov. Primanjkljaj in zadolženost evro območja sta še vedno bistveno nižja kot v ZDA ali na Japonskem. Zaradi povečanih tveganj, ki izhajajo iz stanja javnih financ več držav članic evro območja pa je Evropska komisija skupaj z državami članicami sprožila t.i. Evropski semester, ki pomeni povečan in predvsem bolje strukturiran nadzor posameznih ekonomij, preko Programov Stabilnosti in Nacionalnih reformnih programov, ter njune navezave na nacionalne proračune. V pripravi pa je tudi nabor kazalnikov za merjenje konkurenčnosti in prepoznavanje neravnovesij. Obenem je v evro območju izjemno pomembno izvesti korenite in daljnosežne strukturne reforme, da bi se okrepila sposobnost za rast, konkurenčnost in prožnost.
Evro se v primerjavi z ameriškim dolarjem, z izjemo kratkotrajnih nihanj, krepi že vse od začetka leta. Tako se je aprila 2011 vrednost evra v primerjavi z dolarjem
dosegla najvišjo povprečno mesečno vrednost po decembru 2009. Vrednost evra se je glede na dolar aprila povečala za 3,2 % na 1,44 USD za 1 EUR, medletno pa je bila višja za 7,7 %. Vrednost evra se je okrepila tudi v primerjavi z japonskim jenom (za 5,3 % na 120,42 JPY za 1 EUR), britanskim funtom (za 1,9 % na 0,8829) in švicarskim frankom (za 0,9 % na 1,30 CHF za 1 EUR).
Gibanje izbranih tečajev valut
1 EUR je enot valute USD CHF GBP
2007 1,37 1,64 0,68
2008 1,47 1,59 0,80
2009 1,39 1,51 0,89
2010 1,33 1,38 0,86
2011 Januar 1,34 1,28 0,85 Februar 1,36 1,30 0,85 Marec 1,40 1,29 0,86 April 1,44 1,30 0,88
Vir: Banka Slovenije, Tečajnica BS – referenčni tečaji ECB
Evropska Komisija je 10. maja sprejela paket pravnih aktov, ki bodo podlaga za pogojevanje in program za pomoč Portugalski. Program finančne pomoči je ocenjen na 78 milijard evrov v obdobju 2011 – 2014 za financiranje fiskalnih potreb ter za podporo bančnemu sektorju. Tako kot v primeru Grčije in Irske, bo 1/3 pomoči zagotovil Mednarodni denarni sklad (MDS), 2/3 oziroma 52 milijard evrov pa EU, pri čemer naj bi se ta financirala iz dveh delov, predvidoma v enakem obsegu po 26 milijard evrov. Portugalska se bo pred odobritvijo pomoči morala zavezati k izpolnjevanju strogega programa ekonomskih politik. Program predvideva fiskalno konsolidacijo v višini 10 % BDP v treh letih, liberalizacijo zaščitenih poklicev, povečanje posrednih davkov in znižanje socialnih prispevkov in znatno krepitev bančnega sistema s povečanjem kapitala bank iz zasebnih virov. Program predvideva, da Portugalska ne bo imela dostopa do trgov v naslednjih dveh letih.
Evropski stabilizacijski mehanizem ESM.
Za zagotovitev učinkovitega mehanizma za morebitno finančno pomoč državam, katerih skupna valuta je evro, je Evropski svet sprejel odločitev o vzpostavitvi stalnega mehanizma za zaščito finančne stabilnosti območja evra kot celote. Evropskega stabilizacijskega mehanizma (European Stability Mechanism – ESM) kot mednarodne organizacije, katere članice bodo države članice območja evra. ESM bo aktiviran, za zagotovitev finančne stabilnosti na območju evra kot celote. Dostop do finančne pomoči ESM bo odvisen od izpolnjevanja strogih pogojev programa ekonomskih politik in ob skrbni analizi vzdržnosti javnega dolga, ki jo bosta v imenu držav članic izvedla Evropska komisija in Mednarodni denarni sklad v povezavi z Evropsko centralno banko.
ESM bo predvidoma potrjen na Evropskem svetu konec junija 2011.
0,7 0,8 0,9 1,0 1,1 1,2 1,3 1,4 1,5 1,6
jan.09 feb.09 mar.09 apr.09 maj.09 jun.09 jul.09 avg.09 sep.09 okt.09 nov.09 dec.09 jan.10 feb.10 mar.10 apr.10 maj.10 jun.10 jul.10 avg.10 sep.10 okt.10 nov.10 dec.10 jan.11 feb.11 mar.11 apr.11
CHF GBP USD
GIBANJE TEČAJA EVRA DO USD, CHF, GBP
Viri: Statistični urad RS, Banka Slovenije
b) Cene svetovnih surovin
Cene surovin so po krizi pričele naraščati veliko prej kot pa se je začelo okrevanje gospodarstva. Odzvale so se namreč na visoko povpraševanje s strani Kitajske in drugih hitro rastočih azijskih držav. Deloma pa je rast cen tudi odraz razmeroma šibkega dolarja ter nizkih obrestnih mer na denarnih trgih. Cene surovin so že v letu 2010 dosegle in presegle pred krizne ravni in v letu 2011 ponovno dosegajo zgodovinsko najvišje ravni.
Po letošnjih spomladanskih napovedih strokovne skupine združenja evropskih konjunkturnih inštitutov (AIECE – Working Group on Commodity Prices) naj bi se cene surovin na svetovnih trgih merjene v dolarjih, izraženo s skupnim HWWI indeksom, v letu 2011 v povprečju zvišale za 30 %, v letu 2012 pa naj bi se, v povprečju za 2 % znižale.
Spremembe cen surovin in glavnih skupin, v US dolarjih Stopnje rasti v US dolarjih 2010 2011
napoved
2012 napoved VSE SUROVINE – SVET
(HWWI indeks) 29 30 -2 - Vse surovine brez energentov 30 27 4
Hrana 11 37 2
Industrijske surovine 39 23 5 - Surovine kmetijskega izvora 34 18 2 - Neželezne kovine 37 22 10 - Surovine za proizvodnjo jekla 48 32 -3
Energenti 28 31 -4
- Industrijski premog 38 27 -2 - Surova nafta 28 31 -4
Vir: World commodity prices 2011-2012, AIECE Commodity Group Report, May 2011
Cena nafte, ki jo poleg običajnih tržnih dejavnikov močno opredeljujejo tudi geopolitični vplivi, se je zaradi krepitve povpraševanja in nemirov na Srednjem vzhodu
in v Severni Afriki aprila 2011 povzpela na 120 dolarjev za sod. V času od začetka krize v letu 2008 je cena nafte dejansko padala samo v zadnjem četrtletju 2008 in v prvem četrtletju 2009, ko je padla na 44 dolarjev za sod.
Vse od tedaj pa neprenehoma raste. Po napovedih AIECE naj bi cena nafte letos sicer že dosegla najvišjo raven in se bo do konca leta umirila na ravni okrog 110 dolarjev za sod, kar je tudi ocenjena vrednost povprečne cene nafte za leto 2011, medtem ko naj bi le-ta v letu 2012 padla na 105,5 dolarjev. Znižanje je ocenjeno na podlagi podatkov o visokih zalogah držav proizvajalk in presežnih kapacitet v rafinerijah, ter podkrepljeno z ocenami o zadržanem povpraševanju v naslednjem letu.
0 20 40 60 80 100 120 140
00 Q1 01 Q1 02 Q1 03 Q1 04 Q1 05 Q1 06 Q1 07 Q1 08 Q1 09 Q1 10 Q1 11 Q1 12 Q1 SKEP GZS
Nafta Brent, 2000 -2012, Cena za sod v USD po četrtletjih
Vir: AIECE strokovna skupina za cene surovin, maj 2011
Oskrba z zemeljskim plinom je, podobno kot nafta, izpostavljena številnim geopolitičnim tveganjem. To velja predvsem za Evropo, ki je pri oskrbi odvisna od Rusije in Severne Afrike. Rast cene za 2011 je ocenjena na 19 % in za 2012 še za dodatnih 6 %. Zemeljski plin bi, ob omejevanju jedrske energije, lahko bil najprimernejši substitut za proizvodnjo energije. Večji vpliv na cene energentov zaradi dilem o uporabi jedrske energije za zdaj sicer ni pričakovan. Na ceno industrijskega premoga letos močno vplivajo poplave v Avstraliji in nekaterih drugih proizvajalkah (Indonezija, Kolumbija, Južna Afrika). Pogodbena cena med Avstralijo in Japonsko - ki služi kot referenčna pogodba drugim - za drugo četrtletje 2011, je dosegla 330 dolarjev za metrično tono, kar je 47-odstotno povečanje glede na letošnje prvo četrtletje. V celem letu naj bi cena premoga v povprečju presegla lansko za 27 %, v letu 2102 pa naj bi se v povprečju znižala za 2 odstotka.
Trgi kovin so že tradicionalno najbolj občutljivi na nihanja v svetovnem gospodarstvu in so se tudi najhitreje prilagodili povečanemu povpraševanju iz
držav, ki jih je kriza manj prizadela. Svetovno povpraševanje po aluminiju se je v letu 2010 zvišalo za 14 %, predvsem zaradi povpraševanja Kitajske, ki potroši 40 % celotne svetovne proizvodnje. Ponudba ne sledi rasti povpraševanja v zadostni meri, hkrati pa ostaja cena elektrike, kot glavnega stroška pri proizvodnji aluminija, visoka. Vse to so osnove za oceno o nadaljnji rasti cene letu 2011 za 17 % in v 2012 za 19 %. To bo potisnilo ceno tone aluminija na svetovnih trgih konec leta 2102 prek 3 tisoč dolarjev za tono. Za trg bakra so značilne omejitve v ponudbi zaradi omejenih količin zalog rude in relativno starih kapacitet. Povpraševanje bo po ocenah nekoliko popuščalo predvsem v letu 2102.
Povprečna rast cene v letu 2011 za 28 % bo tako predvsem posledica rasti v prvi polovici leta. V letu 2012 pa pričakujejo ohranitev cene na ravni blizu 9.700 dolarjev za tono. Rast ponudbe za cink bo v letu 2011 presegla rast povpraševanja, saj se odpirajo in širijo kapacitete rudnikov v Indiji in Mehiki. To bo nekoliko zadrževalo rast cene, ki naj bi se v letu 2011 glede na predhodno leto v povprečju povečala za 18 %, v letu 2012 pa le še za 7 %. Cene svinca bodo v prihodnjem obdobju med nekovinami najbolj umirjene, saj je na trgu presežek proizvodnje in zalog. Po ocenah naj bi zrasle letos za 7 % v letu 2012 pa naj bi ostale na enaki ravni. Povpraševanje po kositru je odraz rasti proizvodnje elektronskih naprav, računalniške opreme, mobilnih telefonov ipd., kar se odraža tudi v visoki rasti cene v letih 2010 in 2011, ko se je le-ta zvišala skoraj za 100 %. Zaradi pričakovane povečane ponudbe, predvsem s strani Indonezije se bodo cene postopno umirjale in se v letu 2011 po pričakovanjih znižale za 13 %. Trg niklja je razmeroma uravnotežen, a močno odvisen od proizvodnje jekla.
Cena niklja naj bi se gibala podobno kot ostale nekovine:
v letu 2011 se bo zvišala za 18 % in v 2012 za 10 %.
0 20 40 60 80 100 120 140 160 180
00/1 01/1 02/1 03/1 04/1 05/1 06/1 07/1 08/1 09/1 10/1 11/1 12/1 SKEP GZS
Neželezne kovine, 2000 - 2012, HWWI index cen v USD, 2010=100
Neželezne kovine Aluminij Baker Kositer
Vir: AIECE strokovna skupina za cene surovin, maj 2011
Močna rast jeklarske industrije je potisnila cene surovin za proizvodnjo jekla nekoliko navzgor, vendar še daleč pod rekordne ravni iz leta 2008. To je posledica še naprej skromne aktivnosti v gradbeništvu, pa tudi spremembe cenovne politike pri trgovanju z železovo rudo.
Dolgoletno letno pogodbeno ceno je zamenjala četrtletna cena, ki izraziteje upošteva tudi stroške prevoza. S tem so proizvajalci železove rude dosegli bolj prožen in tržno naravnan cenovni sistem, ki pa je povprečno letno ceno železove rude v letu 2010 potisnil za 64 % nad ceno iz leta 2009. V letu 2011 naj bi cene železove rude narasle še za 40 %. Proizvajalci v jeklarski industriji pa se bodo v prihodnje težko prilagajali zahtevam evropske klimatske politike, ki zahteva znižanje emisij in uvaja tudi davčne spodbude in obremenitve glede na obseg emisij, kar bo povečalo stroške jeklarjev, ki tehnično ne morejo izpolniti zahtev po nižjih emisijah. Ukrepi bi lahko povzročili umik jeklarske industrije izven EU.
Cene industrijskih surovin kmetijskega izvora bodo po oceni HWWI letos v poprečju za 18 % višje kot lani, v letu 2012 pa za 2 %. Cena bombaža je od avgusta 2010 do marca 2011 zrasla za 3 krat, kot posledica presežka povpraševanja nad ponudbo. V letu 2011 je pričakovati prilagoditev ponudbe, saj naj bi se proizvodnja zaradi ugodnejših vremenskih razmer in povečanja obdelovalnih površin povečala za dobrih 13 odstotkov. To pomeni, da se bo cena v preostalem delu leta 2011 umirila, a bo lansko še vedno presegla za 89 %. V letu 2012 je pričakovati umiritev rasti cene na sicer visoki ravni. Ponudba volne se težje prilagaja povpraševanju, saj vzreja ovac terja več časa. Zaradi rasti cen bombaža pa se je povečalo tudi povpraševanje po volni in vplivalo na rast cene, ki bo po ocenah letos za 42 odstotkov višja od lanske, v letu 2012 pa naj bi se zmanjšala za 5 odstotkov. Razmerje cen med bombažem, volno in umetnimi vlakni je bilo v preteklih letih razmeroma stabilno, kaj so vlakna v veliki meri substituti in so jih proizvajalci v tekstilni industriji lahko hitro menjali.
Razmerje med bombažnimi in poliestrskimi vlakni pa je letos zgodovinsko na najnižji ravni.
Surova guma bo tudi letos med surovinami zabeležila visoko rast - za 58 % glede na povprečje leta 2010 - kar je posledica nizke proizvodnje zaradi slabih vremenskih razmer. V prihodnje naj bi bila ponudba in povpraševanje bila bolj usklajena, predvsem zaradi povečanja proizvodnje v Indoneziji in Vietnamu, kjer bodo obrodili nasadi zasajeni v letu 2005. Za leto 2012 analitiki pričakujejo nadaljnjo rast cen surove gume za 10 %. Tudi cene celuloze so se že vrnile na visoke ravni iz leta 2008, vendar bodo ostale razmeroma stabilne na ravni med 900 do 1.000 dolarji za tono.
0 50 100 150 200 250
00/1 01/1 02/1 03/1 04/1 05/1 06/1 07/1 08/1 09/1 10/1 11/1 12/1 SKEP GZS
Tekstilne surovine, 2000 - 2012 HWWI indeks cen v USD, 2010 = 100
Bombaž Volna
Vir: AIECE strokovna skupina za cene surovin, maj 2011
Cene hrane in prehranskih surovin naj bi se v povprečju letos zvišale za 37 odstotkov in v letu 2012 ostale razmeroma stabilne. Najbolj rastejo cene žitaric (pšenica, ječmen, koruza), v letu 2011 ocenjeno za 54 % in pijač, za 29 %. Pridelava kave v največjih proizvajalkah (Brazilija, Kolumbija) je namreč precej pod pričakovanji, svetovne zaloge pa so nizke. Proizvodnja kakava je odvisna od razmer na Slonokoščeni obali, glavni državi proizvajalki, ki se sooča s politično krizo.
Cena je letos zato zrasla že za četrtino. Razmere pa je v precejšnji meri ublažila visoka rast proizvodnje v Gani.
Trg sladkorja naj bi se v letu 2012 normaliziral s povečanjem ponudbe in prilagoditvijo cen navzdol. Cene oljaric naj se letos v poprečju znižale za 34 %.
0 20 40 60 80 100 120 140 160 180
00/1 01/1 02/1 03/1 04/1 05/1 06/1 07/1 08/1 09/1 10/1 11/1 12/1 SKEP GZS
Prehrambene surovine, 2000-2012 HWWI indeks cen v USD, 2010=100
Skupaj brez energentov Žitarice
Oljarice Pijače, sladkor
Vir: AIECE strokovna skupina za cene surovin, maj 2011
2. Slovensko poslovno okolje v 2011 in izgledi za 2012
a) Trendi v slovenskem gospodarstvu
Slovensko gospodarstvo v letih 2010 in 2011 razmeroma počasi okreva po močnem padcu BDP v letu 2009. Kriza je Slovenijo prizadela relativno bolj kot povprečje drugih držav EU, kar se odraža tudi v razmeroma počasnem prilagajanju na nova ravnovesja in doseganje tržnih deležev na izvoznih trgih. Z vidika mednarodnih tržnih pogojev, poslovnih pričakovanj podjetij in druge signale je mogoče za Slovenijo po napovedi SKEP GZS v splošnem mogoče računati le na zmerno konjunkturo, z okoli 1,7 odstotno gospodarsko rastjo v 2011 in 2,4- odstotno v 2012. Tveganja so večinoma usmerjena navzdol: nizka naložbena dejavnost, omejena dostopnost in visoke cene svetovnih surovin, slab dotok finančnih virov, visoka plačilna nedisciplina. Med pozitivnimi tveganji je mogoče računati na nekoliko višjo aktivnost v predelovalnih dejavnostih ter nekaterih storitvenih dejavnostih, medtem ko ostaja zlasti gradbeništvo v velikem delu še naprej v zelo resnih težavah.
Ocene in napovedi makroekonomskih kazalcev 2011 – 2012 Realne stopnje rasti v % 2010 2011 2012 Gospodarska rast - BDP 1,2 1,7 2,4
Zasebna potrošnja 0,5 2,2 2,3 Državna potrošnja 0,8 2,3 2,5 Investicijska potrošnja -6,7 -0,5 3,0 Izvoz blaga in storitev 7,8 9,1 8,0 Uvoz blaga in storitev 6,6 7,0 8,1 Brezposelnost – stopnja po ILO (%) 7,2 8,0 8,1
Zaposlenost -2,7 -2,2 -0,7
Plača na zaposlenega -realno 2,1 1,0 1,1 Inflacija - letno povprečje 1,9 2,6 2,4
Vir: SKEP - Analitska skupina GZS
Rast izvoza ponovno ocenjujemo, kot glavni motor gospodarske aktivnosti z možno realno rastjo skupnega izvoza blaga in storitev za leto 2011 na 9,1 % in za leto 2012 8-odstotkov. Rast uvoza naj bi bila okoli 7 odstotna v letu 2011, nekaj hitrejšo rast uvoza od rasti izvoza bi lahko beležili v 2012 (8,1 odstotka), predvsem zaradi višjih cen surovin in vmesnih proizvodov ter morebitnega okrevanja investicij predvsem v drugi polovici leta 2012.
Padanje tržnega deleža Slovenije na svetovnem blagovnem trgu v letu 2010 za 8,4 % kaže na pešanje izvozne konkurenčnosti gospodarstva. Po podatkih za 14 najpomembnejših trgovinskih partneric, kamor Slovenija izvozi več kot tri četrtine vsega blaga, so se lani bistveno bolj kot v EU krčili tržni deleži zunaj EU. Izrazitejši padec tržnega deleža v EU v drugem polletju je bil predvsem
posledica padca na francoskem in italijanskem trgu. Padanje tržnega deleža na našem najpomembnejšem, nemškem trgu se je v drugem polletju umirilo, hkrati se je nadaljevala rast na avstrijskem trgu, čeprav se je ta močno upočasnila. Zunaj EU so se po padcu v prvem v drugem polletju povečali tržni deleži na hrvaškem, srbskem in ameriškem trgu, a ob hkratnem močno pospešenem padcu na ruskem in makedonskem trgu.
Vir: Ekonomsko ogledalo UMAR, april 2011.
Investicijska dejavnost, ki je precej padla v zadnjih dveh letih, predstavlja zelo veliko tveganje v napovedi, a po oceni SKEP do leta 2013 ni mogoče pričakovati vidnejšega izboljšanja. Tako ocenjujemo, da bodo v 2011 investicije v osnovna sredstva glede na preteklo leto še za 0,5 odstotka nižje in nato v letu 2012 pričakujemo rahel obrat navzgor. Podjetja, ki bodo investirala v nove proizvodnje kapacitete bodo v večji meri kot doslej investicije izvedla v tujini in ne v Sloveniji, kar dolgoročno pomeni izgubo delovnih mest in dohodka v Sloveniji. Doma pa se bodo bolj okrepile investicije v opremo in stroje. V gradbeništvu zaradi nesolvenčnosti in stečajev podjetij že prekinjajo pogodbe za izvajanje del, kar pomeni odlog izvedbe del, saj je potrebno z novim razpisom pridobiti novega naročnika.
-22 -18 -14 -10 -6 -2 2 6 10
BDP Izvoz Investicije Zasebna
poraba
Državna poraba
2008 2009 2010 2011 2012
OCENA GLAVNIH KOMPONENT POVPRAŠEVANJA SLOVENIJE, stopnje rasti, v %
Vir: Ocene in napovedi SKEP GZS, april - maj 2011 SKEP GZS
Dodana vrednost na zaposlenega gospodarskih družb je v letu 2010 znašala 36.044 evrov, ali nominalno za 4,7 (realno za 2,8) % več kot leto pred tem. Slovenija precej zaostaja po dodani vrednosti na zaposlenega za povprečjem EU, zaradi nezadostnega razvoja v gospodarsko strukturo v smeri visoke tehnologije in na znanju temelječe dejavnosti. Okrepiti je potrebno razvoj in izvoz visokotehnoloških proizvodov.
Rast zasebne potrošnje bo po pričakovanjih skromna zaradi negotovih razmer na trgu dela. Realni razpoložljivi prejemki gospodinjstev, ki opredeljujejo tržno kupno moč, bodo po sedanjih pričakovanjih lahko le skromno
naraščali. Predvsem s stališča konkurenčnosti namreč ne bo možnosti za vidnejše povečevanje stroškov dela - tako plač kot tudi drugih osebnih prejemkov. Za leto 2011 tako ocenjujemo, da bi lahko povprečne plače s sprejeto politiko realno zrasle za 1 odstotek in v 2012 za 1,1 odstotka. Vendar pa zaradi še vedno visokih obremenitev gospodarstva z davki in prispevki, bo posledično lahko rast stroškov dela tudi v 2011 prehitevala rast produktivnosti, kar pa še dodatno poslabšuje stroškovno konkurenčnost podjetij.
Razmere na trgu dela niso obetavne, izboljšave lahko po sedanjih predpostavkah pričakujemo šele proti koncu leta 2012. Vendar pa so možnosti za ustvarjanje novih delovnih mest še vedno zelo negotove. Zaposlenost bi se lahko v 2011 znižala še za 2,2 odstotka ter dodatno za 0,7 odstotka v letu 2012. Pričakovano je tudi povečanje brezposelnosti v naslednjem letu - ILO stopnja brezposelnosti bi v 2011 dosegla 8 odstotkov in v 2012 8,1 odstotka. Nevarnost povečevanja brezposelnosti predstavljajo tudi preseljevanja delov proizvodnje v tujino, ter zapiranje podjetij zaradi poslovnih razlogov.
Evropska komisija je Sloveniji za letos napovedala 1,9-odstotno rast, za naslednje leto pa 2,5-odstotno, kar je nad povprečjem v območju evra in EU. Sicer pa bo Slovenija letos po napovedih iz Bruslja beležila 5,8-odstotni javnofinančni primanjkljaj, naslednje leto pa petodstotnega, kar je slabše od povprečja v območju evra in EU. Javni dolg Slovenije se bo po napovedih komisije vztrajno večal, a bo še vedno bistveno pod povprečjem območja evra in EU ter bistveno pod referenčno mejo 60 odstotkov bruto BDP, ki jo določa pakt za stabilnost in rast. Za letos komisija Sloveniji napoveduje 42,8-odstotni dolg, za prihodnje leto pa 46- odstotnega.
Poleg tega Evropska komisija Sloveniji za letos napoveduje 2,6- odstotno inflacijo, za prihodnje leto pa 2,1-odstotno. Inflacija v Sloveniji bo tako letos po napovedih komisije enaka kot v povprečju v območju evra in pod povprečjem EU, prihodnje leto pa nekoliko nad povprečjem v območju evra in celotne EU.
Po napovedih bo Slovenija letos beležila večjo brezposelnost kot lani. Medtem ko je bila ta lani po ocenah komisije 7,3-odstotna, naj bi bila letos 8,2-odstotna, prihodnje leto pa osemodstotna. To je še vedno manj kot v povprečju v območju evra in celotne EU, kjer naj bi bila letos 10-odstotna, prihodnje leto pa 9,7-odstotna oziroma 9,5-odstotna in 9,1-odstotna.
Vir: European Commission Spring Forecast, Maj 2011
Slovenski finančni sektor je v letu 2010 (že drugo leto zapored) posloval z izgubo. Po podatkih AJPES iz zaključnih računov za leto 2010 je neto čista izguba finančne in zavarovalniške dejavnosti znašala 486,5 milijonov evrov. Kapitalska ustreznost slovenskih bank, v primerjavi s povprečjem primerljivih bank EU, ostaja
nizka. Dokapitalizacija bank in zavarovalnic je nujna, vendar je vztrajanje pri domačem lastništvu lahko tudi tvegano z vidika javnih financ kakor tudi za učinkovitost poslovanja teh institucij. Tveganje predstavlja tudi pričakovana rast obrestnih mer na mednarodnih trgih.
Visoka odvisnost gospodarstva od bančnih posojil in njihova prezadolženost ter visoka odvisnost bank od tujih finančnih virov in nelikviden domač kapitalski trg vplivajo na zadržano gospodarsko rast. Rast bančnih posojil nebančnemu sektorju je dosegla vrh konec leta 2007, ko je znašala okoli 40 % letno. Strm padec rasti je dosegel dno (skorajda ničelno stopnjo) v začetku leta 2010. Marca je 2011 medletna stopnja rasti posojil nebančnemu sektorju znašala o,5 %, a je bila od tega stopnja rasti posojil nefinančnim družbam negativna(-3
%). Posojila nefinančnim družbam so se marca zmanjšala za 57 milijonov evrov.
Slovenija je ohranila bonitetno oceno deželnega tveganja "AA", vendar z opozorili ratinških agencij o nujnosti sprememb v javnem sektorju, na trgu dela ter izvedbe pokojninske reforme. Agencija S&P je svoja opozorila decembra podkrepila s spremembo ocene izgledov za prihodnost iz stabilne v negativno. Dodatni dejavnik zviševanja stroškov tujega dolžniškega financiranja so leta 2010 znižane bonitetne ocene slovenskih bank. Tveganje refinanciranja narašča z izpostavljenostjo bank in države.
Vir: Banka Slovenije, Poročilo o finančni stabilnosti, maj 2011,
Inflacija naj bi se v napovednem obdobju povišala in bi lahko dosegla blizu 3-odstotno povprečno letno rast. V naslednjem obdobju je pričakovati tudi pritiske s strani cen surovin (politični nemiri, naravne nesreče, protekcionizem v dobaviteljskih verigah, špekulativni nakupi surovin…). Cene življenjskih potrebščin so se aprila povišale za 0,8 %, medletna inflacija pa se je znižala na 1,7 %. Po prvih podatkih Eurostata je bila medletna rast cen v evro območju aprila 2,8 %.
-1 0 1 2 3 4 5 6 7 8
jan apr jul okt jan apr jul okt jan apr jul okt jan apr jul okt jan apr
Slovenija EU27 Francija Avstrija Nemčija
Vir: Eurostat SKEP GZS
INFLACIJA (HICP), 2007-2011 Medletne stopnje rasti v %
2007 2008 2009 2010 2011
Cene industrijskih proizvodov se predvsem pod vplivom gibanja cen surovin še naprej postopoma povišujejo v celotnem evrskem območju. Tudi marca se je v celotnem evrskem območju nadaljevala krepitev rasti cen pri industrijskih proizvajalcih (medletno 6,6 %).
Ključni razlog ostajajo dražje surovine na svetovnih trgih, ki se najbolj kažejo v višjih cenah v proizvodnji energentov in kovin ter tudi v višjih cenah v proizvodnji živil (7,4 %). Tudi pri nas je medletna rast cen industrijskih proizvodov, ki so namenjeni prodaji na domačem trgu, relativno visoka (marca 4,8 %) in je v glavnem posledica višjih cen v proizvodnji kovin, v manjši meri pa sicer čedalje višjih cen v proizvodnji živil (3,1 %). Ohranja pa se visoka medletna rast cen uvoženih živil (marca 12,5 %).
-6 -5 -4 -3 -2 -1 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11
2007 2008 2009 2010 2011
jan apr jul okt jan apr jul okt jan apr jul okt jan apr jul okt jan ap cene življenskih potrebščin
cene pri proizvajalcih uvozne cene
Vir: Statistični Urad RS SKEP GZS
GIBANJE CEN
Medletne stopnje rasti v %
b) Konkurenčnost po IMD lestvici
Slovenija je na lestvici svetovne konkurenčnosti za leto 2011, ki jo objavlja švicarski inštitut za razvoj menedžmenta (IMD), pridobila eno mesto in med 59 državami, ki so bile zajete v raziskavo, pristala na 51.
mestu. Lani je Slovenija doživela največji padec med državami v raziskavi - padla je za 20 mest. Na področju ekonomske uspešnosti je Slovenija glede na leto prej izgubila eno mesto in se uvrstila na 43. Pri vladni učinkovitosti je zadržala 53. mesto, pri poslovni učinkovitosti je pridobila eno mesto in se uvrstila na 56., medtem ko je pri razvitosti infrastrukture napredovala za tri mesta na 31. Zaostanek za primerljivimi uspešnimi novimi članicami unije, kot sta Češka in Estonija, se ne zmanjšuje, najbolj kritična sklopa pri Sloveniji sta poslovna in vladna neučinkovitost.
Priporočila za izboljšanje konkurenčnosti je IMD razdelili v štiri sklope: ukrepe za zagotavljanje večje
fleksibilnosti na trgu dela, javna naročila, poenostavitev administrativnih postopkov in izboljšanje nacionalnega inovacijskega sistema. Med drugim priporočajo zmanjšanje formalnih postopkov pri odpuščanju, bolj prožno plačno politiko, prenovo reguliranih poklicev, vzpostavitev kapice na socialne prispevke, zaščito podizvajalcev v javnih naročilih, hitrejše in enostavnejše pridobivanje gradbenega dovoljenja ter povečanje učinkovitosti vlaganj v raziskave in razvoj.
Pri vladni učinkovitosti je bil največji napredek pri družbenem okviru (+12 mest na 34.) in največji padec pri institucionalnega okvira (za sedem mest na 53.). Pri poslovni učinkovitosti je Slovenija najbolj napredovala na področju produktivnosti in učinkovitosti (+13 mest na 37.), medtem ko je padec za tri mesta prizadel finance (56. mesto) in menedžerske prakse (57. mesto). Na področju infrastrukture v primerjavi z lansko lestvico ni bistvenih sprememb - mesto so pridobile tehnološka infrastruktura (36. mesto) in izobraževanje (25. mesto), medtem ko so mesto izgubile znanstvena infrastruktura (38. mesto) ter zdravje in okolje (30. mesto).
Prvo mesto na lestvici svetovne konkurenčnosti za 2011 si delita Hongkong in ZDA, do desetega mesta pa sledijo Singapur, Švedska, Švica, Tajvan, Kanada, Katar, Avstralija in Nemčija. ZDA so sicer lani, ko so pristale na tretjem mestu, prvič v desetletjih izgubile vodilno mesto.
Za Slovenijo so se na lestvici IMD tokrat uvrstile Južnoafriška republika, Jordanija, Argentina, Bolgarija, Grčija, Ukrajina, Hrvaška in Venezuela. Grčija je letos utrpela največji padec na lestvici - navzdol se je premaknila za deset mest.
b) Poslovna pričakovanja podjetij, maj 2011
Po anketi SKEP »Poslovna pričakovanja ter učinki protikriznih ukrepov 2011«, izvedeni maja letos, so se poslovna pričakovanja znova zelo poslabšala glede na lanski september, ko smo jih povpraševali po komponentah za leto 2011. Pozitivni impulzi se kažejo le na strani povpraševanja na izvoznih trgih. Kriza gradbeništva, kjer letos marca beležijo še za tretjino nižji obseg gradbenih del, se kaže tudi v anketi. Ocenjene investicije, bodo v javnem sektorju v saldu odgovorov (povečanje – zmanjšanje) manjše (saldo -55 %), prav tako v zasebnem sektorju (saldo -40 %). Tudi poslovno zaupanje se je glede na septembrsko anketo zelo poslabšalo (saldo -53 %).
3 6
15 -13
42 7
37
-21 -23
-8
36 10
-47 -53
64 -6
-60 -50 -40 -30 -20 -10 0 10 20 30 40 50 60 70 Cene-prodajne
Cene -nabavne Poslovno zaupanje Investicije Zaposlenost Prodaja na tujem trgu Prodaja na domačem trgu Prihodki družbe
maj.11 sep.10 POSLOVNA PRIČAKOVANJA SLOVENSKIH PODJETIJ
SKEP GZS Vir: Anketa GZS - Poslovna pričakovanja
Saldo % odgovorov "povečanje-zmanjšanje"
Zaposlitvene napovedi so za 2011 še vedno negativne, saj maja letos le 13 % anketiranih podjetij meni, da bi lahko povečalo število zaposlenih, 35 % pa, da se bo število zaposlenih delavcev zmanjšalo. Za 2011 je še naprej prevladujoč delež tistih, ki pričakujejo zvišanje nabavnih cen, ta delež se je glede na lanski september še povečal. Pri prodajnih cenah je prevladal pesimizem, ter so zaostreni pogoji privedli do tega, da za 2011 25 % podjetij napoveduje možnost povečevanja cen in 31 % upadanje prodajnih cen.
Ob sedanji ravni sklenjenih pogodb in pričakovanih naročilih nekaj manj kot 25 odstotkov anketiranih meni, da njihovo poslovanje ni ogroženo, da je poslovanje zagotovljeno za 2 meseca ocenjuje nekaj nad 32 odstotkov podjetij, za 4 mesece je poslovanje zagotovljeno po oceni 15 odstotkov anketiranih, za 6 mesecev 14 odstotkov in za eno leto nekaj manj kot 10 odstotkov vprašanih.
3. Izvoz, uvoz blaga
Zunanjetrgovinske aktivnosti slovenskih podjetij so bile v letu 2010 ključen vir domačega gospodarskega okrevanja. Izvoz je v preteklem letu dosegel 18,2 milijarde evrov in porastel glede na leto 2009 za 13,7 odstotka. Podobno je bilo tudi na strani uvoza, ki je v letu 2010 znašal 19,6 milijarde in je glede na preteklo leto zrasel za 14,6 %.
40 50 60 70 80 90 100 110
-400 -200 0 200 400 600 800 1.000 1.200 1.400 1.600 1.800
Izvoz
Trgovinska bilanca Uvoz
Pokritost uvoza z izvozom [%]
Trend izvoza
Izvoz, uvoz in trgovinska bilanca v mio EUR, 2009 - 2011
Vir: SURS SKEP GZS
Še posebej so spodbudni podatki, ki kažejo, da je bilo že v prvih dveh mesecih leta 2011 za skoraj 3,1 milijarde evrov realiziranega izvoza, kar pomeni, da se pozitiven trend nadaljuje. Podobna situacija je bila zabeležena tudi na uvozni strani, kjer je bilo v prvih dveh mesecih leta 2011 realiziranih za 3,3 milijarde evrov poslov. To pomeni, da se je trend povečane aktivnosti iz lanskega leta nadaljeval v prvih mesecih letošnjega leta. Tudi povprečen dvomesečni trend izvozne aktivnosti (linearna črta na grafu) nakazuje vztrajno pozitivno rast v zadnjih dveh letih ter v prvih mesecih leta 2011.
Slovenija sicer še naprej beleži primanjkljaj v trgovinski bilanci (izjemi sta bili le junij 2009 in junij 2010). V februarju 2011 je pokritost izvoza z uvozom padla pod 92
%, kar je bila predvsem posledica močno povečane uvozne aktivnosti podjetij, ki je bila peta najvišja v zadnjih dveh letih.
0 2.000 4.000 6.000 8.000 10.000 12.000 14.000 16.000 18.000
Izvoz Uvoz Izvoz Uvoz Izvoz Uvoz
2009 2010 2011 (jan-feb)
Evropska unija
Države nečlanice Evropske unije Evropska monetarna unija
Izvoz in uvoz glede na regijsko usmerjenost, 2009 - 2011, v mio EUR
SKEP GZS Vir: SURS
Geografski pregled zunanjetrgovinske aktivnosti kaže na primanjkljaj v trgovinski bilanci z državami EU ter EMU. Po drugi strani, v države nečlanice EU več izvozimo kot uvozimo. Pri slednjih je bila v prvih dveh mesecih leta 2011 bilanca sicer uravnotežena.
V letu 2010 je bila zaznana močna rast izvoza v države EU (16,8 %) glede na preteklo leto. Slednje je sicer tudi posledica nizke aktivnosti v letu 2009. Še zlasti je zanimiva ugotovitev, da je ob tem izvoz v države nečlanice EU zrastel »le« za slabih 7 odstotkov, medtem ko je uvoz iz teh držav zrastel za več kot 17,5 odstotka.
Države partnerice - rang glede na delež v izvozu/uvozu , 2010 Mesto Izvozna partnerica Uvozna partnerica
1 Nemčija Nemčija
2 Italija Italija
3 Avstrija Avstrija 4 Francija Francija
5 Hrvaška Madžarska
6 Poljska Hrvaška
7 Srbija Nizozemska
8 Madžarska Češka
9 Rusija Španija
10 BiH Kitajska
11 VB Belgija
12 Češka Poljska
13 Nizozemska Srbija
14 Romunija BiH
15 Združene države Slovaška
Vir: SURS
Bolj natančen pregled geografske strukture zunanjetrgovinskih aktivnosti Slovenije pokaže, da sta bili v letu 2010 najpomembnejši izvozni partnerici še vedno Nemčija ter Italija. Na tretjem mestu je Avstrija izpodrinila Francijo, ki je zasedla četrto mesto. Na petem mestu je sledila Hrvaška. Na šesto mesto se je prebila Poljska (v letu 2009 je bila na devetem mestu). Med najpomembnejših 15 izvoznih držav partneric pa sta se prebili tudi Romunija (14. mesto) ter ZDA (15. mesto).
Na uvozni strani je bila slika v letu 2010 popolnoma enaka kot v letu 2009. Tako na prvih sedmih mestih ni bilo nobenih sprememb, države pa so se zvrstile v naslednjem zaporedju (Nemčija, Italija Avstrija, Francija, Madžarska, Hrvaška, Nizozemska). Tudi na ostalih mestih, ki sledijo ni bilo večjih sprememb. Še najbolj izstopa vzpon Kitajske na deseto mesto.
Tudi v prvih dveh mesecih leta 2011 na izvozni strani ni bilo večjih premikov. Izstopa le skok Rusije na sedmo mesto. Sodelovanje s slednjo je namreč v letu 2009 močno upadlo, kljub dejstvu, da je gospodarska
aktivnost v Rusiji ostala na relativno visoki ravni.
Intenziviranje gospodarskega sodelovanja med Slovenijo in Rusijo je mogoče iskati tudi v izredno aktivnih odnosih med obema državama na najvišji politični ravni, rešitvi vprašanja klirinškega dolga ter sodelovanju v okviru projekta Južni tok.
Na uvozni strani izstopa dejstvo, da je bila februarja letos na prvem mestu Italija, ki je tako prehitela Nemčijo, kar se ni zgodilo že zelo dolgo obdobje.
Države partnerice - rang glede na delež v izvozu/uvozu
Mesto
Izvozna partnerica (jan 2011)
Izvozna partnerica (feb 2011)
Uvozna partnerica (jan 2011)
Uvozna partnerica (feb 2011) 1 Nemčija Nemčija Italija Nemčija 2 Italija Italija Nemčija Italija 3 Francija Francija Avstrija Avstrija 4 Avstrija Avstrija Francija Francija 5 Hrvaška Hrvaška Hrvaška Hrvaška 6 Poljska Poljska Madžarska Madžarska 7 Madžarska Rusija Nizozemska Nizozemska 8 VB Srbija Kitajska ZDA 9 Srbija Madžarska Češka VB 10 Češka VB Turčija Češka 11 Nizozemska BiH Belgija Španija 12 BiH Češka Španija Poljska 13 Rusija Nizozemska Poljska Kitajska 14 Romunija Romunija Rusija Srbija 15 Švica Španija Srbija Rusija
Vir: SURS
Zunanjetrgovinska struktura slovenskega gospodarstva se ne spreminja, kljub občutnim spremembam v državah zunanjetrgovinskih partnericah.
Zunanjetrgovinske aktivnosti Slovenije v preteklih dveh letih se niso znatneje spreminjale, kljub dejstvu, da so nekatere države zunanjetrgovinske partnerice beležile močno zmanjšano gospodarsko aktivnost. Po drugi strani pa se v državah, kjer gospodarska aktivnost ni bila zmanjšana, menjava z njimi ni občutneje povečala.
Podatki iz zaključnih računov za leto 2010 za gospodarske družbe kažejo, da je prihodke od prodaje na tujih trgih je v lanskem letu ustvarilo 14.073 družb (v letu 2009 jih je bilo 13.457), kar nakazuje na pozitiven trend. Vendar je potrebno ob tem imeti v mislih, da je 492 velikih družb ustvarilo 66,7 %, 589 srednje velikih družb pa 14 % vseh prihodkov v tujini. To pomeni, da je dobrih tisoč podjetij ustvarilo skoraj 81 % vseh prihodkov v tujini.
Slovenska podjetja so v letu 2010 ustvarila za 15,1 milijarde evrov čistih prihodkov na trgu EU, kar je 22 % več kot predhodno leto. To pomeni, da so podjetja
močno intenzivirala poslovanje s partnerji v EU. Na trgih izven EU so slovenska podjetja lansko leto ustvarila za 6,8 milijarde čistih prihodkov, kar je 10 % več kot v letu 2009.
Prihodki ustvarjeni na tujih trgih predstavljajo le 29 % (20 % v EU in 9 % izven EU) vseh prihodkov slovenskih podjetij. Dve tretjini prihodkov podjetja ustvarijo še vedno na domačem trgu, kjer pa je povpraševanje še vedno relativno nizko.
Prihodki na tujih trgih, 2009 - 2010
PRIHODKI (mio EUR)
Prih. v 2010
Prih. v 2009
Indeks 2010 2009
Delež v
%, 2010
Delež v
%, 2009 Čisti prih. od
prodaje na trgu EU 15.099 12.422 122 20 17,7 Čisti prih. od
prodaje na trgih izven EU
6.791 6.174 110 9 8,8
Vir: AJPES
Pregled po dejavnostih po realiziranem prometu v tujini pokaže, da prevladujejo predelovalne dejavnosti, ki so prispevale skoraj 64 odstotkov celotnega prometa v tujini. V okviru slednjih prevladuje proizvodnja motornih vozil, prikolic in polprikolic, proizvodnja električnih naprav, proizvodnja kovinskih izdelkov ter proizvodnja farmacevtskih preparatov.
Pri razvrstitvi po regijah, glede na ustvarjene prihodke v tujini, je ponovno na prvem mestu Osrednjeslovenska (30,7 %). Sledijo ji Jugovzhodna (14,3 %) ter Podravska (10,9 %) in Savinjska (10,3 %). Glede na leto 2009 sta se odstotka nekoliko znižala pri prvih dveh, na račun povečanja deležev pri ostalih regijah, kar je pozitivno v smislu večje regijske disperzije zunanjetrgovinske aktivnosti v Sloveniji.
Primanjkljaj tekočega računa v plačilni bilanci se je v letu 2010 znižal na 1,1 % BDP. K izboljšanju je prispevalo tudi boljše črpanje sredstev EU, ki je bilo v zadnjem četrtletju 2010 najvišje doslej, deloma pa tudi manjši presežek v storitvenem delu povezan z manj potovanji v tujino.
Primanjkljaj tekočega računa plačilne bilance se v začetku letošnjega leta povečuje. Marca je dosegel 166,3 milijona evrov in tako že presegel sezonsko sicer visok primanjkljaj v zadnjem četrtletju lani. Največ je k primanjkljaju tekočega računa v prvih mesecih letos prispeval primanjkljaj v blagovni menjavi s tujino (-283.2 mio evrov), ki je bil večji od presežka storitev 235 mio evrov).
Od začetka gospodarske in finančne krize poteka prestrukturiranje zunanjega dolga Slovenije. V letih 2009 in 2010 je neto zunanji dolg do tujine povečevala predvsem država. Zmanjšujejo se posojila iz tujine in povečujejo izdani dolžniški vrednostni papirji države in bank. Ker pretežni del izdanih obveznic pokupijo nerezidenti, se že od četrtega četrtletja 2009 povečujejo neto odlivi dohodkov od naložb v vrednostne papirje.
Konec marca 2011 je imela Slovenija za 42,8 milijarde evrov bruto zunanjega dolga. Neto zunanjega dolga je bilo ta čas 11,7 milijarde evrov.
4. Industrija
Industrijska proizvodnja v Sloveniji je v prvih treh mesecih 2011 beležila nadaljevanje že začetega pozitivnega trenda iz leta 2010. Industrija tako kljub težkim razmeram na trgih tako doma kot v tujini, daje pobudo za krepitev gospodarske rasti, čeprav je obseg proizvodnje še vedno razmeroma nizek. Industrijska proizvodnja se je v prvih treh mesecih leta 2011 sicer še vedno na nižji ravni kot pred krizo, letom 2007.
V prvem četrtletju 2011 se je v primerjavi z enakim obdobjem lani proizvodnja tako povečala za 9 odstotkov. Po namenskih skupinah je v prvem četrtletju 2011 najbolj naraščala proizvodnja za investicije - za 10,5 odstotka, proizvodnja za vmesno porabo za 9,6 odstotka, proizvodnja za široko porabo pa za 6,5 odstotka. Marca 2011 povečanje industrijske proizvodnje glede na marec lani znaša 7,1 odstotka. Glede na marec 2007 je proizvodnja industrije še vedno zaostaja za 3,1-odstotka.
Kljub ugodnemu trendu pa so se po aprilski anketi SURS vrednosti kazalnikov pričakovanj za naslednje tri mesece glede na marčevske rezultate večinoma znižale, razen vrednosti kazalnikov pričakovano zaposlovanje in pričakovana proizvodnja; ta je ostala enaka kot prejšnji mesec.
Industrija - stopnje rasti, v %
2010 I-III 2011
Obseg proizvodnje – Industrija (B+C+D) * 6,5 9,0 - B Rudarstvo 12,6 -2,8 - C Predelovalne dejavnosti 6,9 9,4 - D Oskrba z elektriko, plinom in paro 1,6 5,9 Zaposlenost v industriji -5,5 -3,0 Produktivnost v industriji 12,7 12,4 Prejeta nova naročila 13,4 14,4 Prihodek od prodaje 8,1 8,0
Vir: Statistični urad RS, maj 2011, * Podatki so prilagojeni številu delovnih dni.
-45 -40 -35 -30 -25 -20 -15 -10 -5 0 5 10 15 20 25 30
2006 jan 2007 jan 2008 jan 2009 jan 2010 jan 2011 jan
Proizvodnja Zaloge Nova naročila Zaposelne osebe
PROIZVODNJA, ZAPOSLENOST, ZALOGE IN NOVA NAROČILA Medletne realne stopnje rasti, v %
Vir: Statistični urad RS SKEP GZS
Zaloge končnih izdelkov pri industrijskih proizvajalcih, ki so se zmanjševale že v 2010 (-9,7 %), so bile v prvih treh mesecih 2011 glede na enako obdobje lani manjše za 1,3 odstotka. Predvsem se zmanjšujejo zaloge proizvodov za vmesno porabo.
Kljub splošnim ugodnim trendom industrijske proizvodnje v globalu, so tri predelovalne panoge v prvem četrtletju 2011 še zapisale zmanjšanje proizvodnje (v obdobju enega leta pa kar pet panog), kar morda nakazuje na sicer pozitivne, vendar bolj umirjene rasti od predhodnih. Predelovalne dejavnosti so v prvem četrtletju 2011 skupaj presegle lansko raven za 10,2 odstotka. Najbolj so k rasti proizvodnje prispevale proizvodnja drugih vozil in plovil z 31,5-odstotno rastjo, računalniških električnih in optičnih izdelkov z 31,3- odstotno rastjo, usnja in usnjenih izdelkov z 26,6- odstotno rastjo, kovin 19,6-odstotno in kovinskih izdelkov z 16,5 odstotno rastjo proizvodnje. Znižanje proizvodnje pa so zabeležile proizvajalci drugih raznovrstnih predelovalnih dejavnosti (-11,2 %), proizvajalci izdelkov iz gume in plastičnih mas (-5,8 %) ter proizvajalci oblačil (-4 %). Tabela v Dokumentaciji.
Po podatkih iz letnih poročil za leto 2010 so bile med dejavnostmi najpomembnejše predelovalne dejavnosti, tako po številu zaposlenih kot po vrednosti sredstev. V letu 2010 se je v 6.906 družbah s področja predelovalnih dejavnosti število zaposlenih povečalo za 0,4 odstotka, prihodki (brez upoštevanja sprememb zalog) so se povečali za 11,7 odstotka, odhodki za 13,2 odstotka ter zabeležili za 45 odstotkov več neto čistega dobička.
Dodana vrednost na zaposlenega v predelovalnih dejavnostih je bila 34.205 EUR ter se je glede na 2009 povečala nominalno za 7 odstotkov, stroški plač pa za
6,6 odstotka. Strošek dela v dodani vrednosti je predstavljal 64,2 odstotka.
Zaposlenost (po evidenci delovno aktivnih - SRDAP SURS) se je po 5,6-odstotnem znižanju delovno aktivnih v predelovalnih dejavnostih v letu 2010, po oktobru 2010 v trendu le začela postopno zmanjševati. Število zaposlenih se je v prvem četrtletju letos glede na enako četrtletje lani zmanjšalo za 3 odstotke, ravno tako za 3 odstotke v obdobju enega leta. Produktivnost dela v industriji, merjena s proizvodnjo na zaposlenega, se je ob povečevanju zaposlenih v povprečju povečala za 12,4 odstotka.
Medtem, ko so nova naročila v 2010 prihajala predvsem iz tujih trgov, so se v 2011 začela povečevati tudi domača naročila. Tako so se nova naročila v prvem četrtletju 2011 glede na enako obdobje lani v povprečju povečala za 14,4 odstotka – tuja naročila za 13,4 odstotka in domača za 19,6 odstotka.
28- 24- 20- 16- 12- 8- 4- 0 4 8 12 16
2008 2009 2010 2011
Slovenija EU27 Nemčija Francija Avstrija Italija
Vir: Eurostat SKEP GZS
INDUSTRIJSKA PROIZVODNJA V SLOVENIJI IN EU27 Medletna rast v %
Obseg proizvodnje v industriji se od maja 2009 v EU in evro območju v trendu izboljšuje, marca 2011 pa je zabeležila 0,3 odstotni padec mesečne proizvodnje.
Marca 2011 je bila glede na lanski marec v EU zabeležena za 4,6 odstotkov višja proizvodnja, v evro območju za 5,3 odstotka, v Sloveniji pa za 7,1 odstotka. V letu dni so najvišjo proizvodnjo dosegle Estonija (32,7 %), Litva (14,5
%), Švedska (13,7 %). Nemčija je beležila 10,9, Francija 3,3, Italija 3,1-odstotno rast industrijske proizvodnje. Med državami za katere ima Eurostat podatke je šest držav v letu dni zabeležilo nižjo proizvodnjo, te so: Grčija (-7,5
%), Irska (-5,4 %), Portugalska (-2,4 %), Danska (-1 %), Španija (-1 %) ter Finska (-0,9 %).
