/2002 1

(1)

COB I S S

Perl11 B 21

GEOGR. OBZORNIK

/2002 1

4960000834B,4

(2)

GEOGRAFSKI OBZORNIK GEOGRAPHIC HORIZON

Strokovna revija za popularizacijo geografije Izdajatelj

Naslov

Za izdajatelja Glavni, odgovorni Uredniški odbor

Upravnik Prelom Tiskar Izhajanje Finančna podpora

Cena Žiro račun

Naklada

STROKOVNI ČLANKI

in tehnični urednik

Zveza geografskih društev Slovenije Aškerčeva 2 1000 Ljubljana Slovenija

Milan Orožen Adamič Dejan Cigale

Professional Review for Popularization of G e o g r a p h y Publisher Association of the Geographical

Societies of Slovenia Aškerčeva 2

1000 Ljubljana Slovenia

Address

For the Publisher Chief, Responsible and Technical Editor Valentina Brečko, Karmen Cunder, Drago Kladnik,

Miha Pavšek, Tatjana Resnik Planine, Maja Topole, Ana Vovk Korže Damir Josipovič

SYNCOMP Collegium Graphicum Četrtletno Quarterly Ministrstvo za

šolstvo in šport 5 9 0 , 0 0 SIT APP 50100-678-44109

Ministry of Education and Sports 4,00 USD

Nova Ljubljanska banka 50100-620-133 7 3 8 3 - 2 0 8 8 5 / 0 1200 izvodov 1200 copies

Editorial Board

Administrator Typesetting Printer Frequency Financial Support

Price Bank Account

Number of copies printed

3 PROFESSIONAL ARTICLES Nataša Ravbar

Fengcong, fenglin in shilin 3 Fengcong, fenglin and shilin Mimi Urbane

Zanzibar - otok sužnjev in začimb 9 Zanzibar - the Slave and Spice Island Peter Frantar

Velika jezera 15 The Great Lakes

DOGODKI, OCENE, DRUŠTVA 23 EVENTS, REVIEWS, SOCIETIES

Vsak avtor je v celoti odgovoren za prispevek. / E a c h author is fully responsible for the task.

NASLOVNICA

Kristalno čista voda, peščene plaže in bujno rastlinstvo skupaj s svahilijsko kulturo, rajem za potapljanje in slastno kuhinjo nudijo številne počitniške užitke (foto: Ivan Likar).

FRONT PAGE

Crystalclear water, sand beaches and lush vegetation together with the Swahili culture, diving paradise and delicious cuisine offer numerous vacation pleasures Iphoto: Ivan Likar).

ISSN 0 0 1 6 - 7 2 7 4

(3)

FENGCONG, FENGLIN I N S H I U N N a t a š a R a v b a r

UDK: 551.435.88(510]

COBISS: 1.04

IZVLEČEK

Fengcong, fenglin in shilin

čeprav se kraško raziskovanje na Kitajskem razvija ločeno od krasoslovja na Zahodu, se v mednarod- ni in slovenski kraški terminologiji postopoma uve- l j a v l j a j o izrazi fengcong, fenglin, shilin in drugi.

Namesto stolpastega in stožčastega krasa kitajski kra- soslovci ločujejo dva tipa stolpastega krasa: fengcong in fenglin. Shilin pa označuje pokrajino večjih skal- nih gmot, visokih 20 do 50 metrov, ki so tesno sku- paj, a dajejo videz, kot da so samostoječe, ker so med njimi globoke vertikalne razpoke in jarki.

KUUČNE BESEDE

fengcong, fenglin, shilin, tipi krasa, Kitajska

ABSTRACT

Fengcong, fenglin and shilin

Although karst researches in China are carried out separately from the karst-sciences of western coun- tries, terms such as fengcong, fenglin and shilin are enforcing gradually into international and Slovene karst terminology. Instead of cone and tower karst Chinese karstologists distinguish two types of tower karst: fengcong and fenglin. Shilin is a type of the subjacent karst. Karren have been transformed into the high pillars and reshaped by rain corrosion.

Among them there are deep vertical fractures and trenches.

KEY WORDS

fengcong, fenglin, shilin, types of karst, China

AVTOR

Nataša Ravbar

Naziv: Univerzitetna diplomirana geografinja in sinologinja, mlada raziskovalka

Naslov: Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU, Titov trg 2, SI - 6230 Postojna, Slovenija Telefon: +386(0/5700 1942 E-pošta: natasa. ravbar@zrc-sazu. si

K r a s n a K i t a j s k e m . Na Kitajskem obsta- j a j o n a j v e č j a kraška o b m o č j a na svetu. Tu je moč najti skoraj vse p o d t i p e krasa. O b m o č j a karbonatnih kamnin o b s e g a j o 1 . 2 5 0 . 0 0 0 km2

o z i r o m a sedmino d r ž a v n e g a ozemlja (17), kar p o m e n i približno četrtino vsega k a r b o n a t n e g a površja na svetu.

Kras je razvit o d koralnih g r e b e n o v na 7 ° severne g e o g r a f s k e širine d o p o g o r j a Xiao H i n g g a n na 4 8 ° severne g e o g r a f s k e širine in o d Pamirja na 7 4 ° v z h o d n e g e o g r a f s k e dolži- ne d o Tajvanskega o t o č j a na 1 2 1 ° v z h o d n e g e o g r a f s k e d o l ž i n e , o d atolov v Južnem kitajskem morju d o visokih g o r a Tibeta in Himala- je. N a j b o l j izrazit je na dveh kraških planotah, v provinci Shanxi na severu in na planoti Yun- n a n - G u i z h o u na j u g o z a h o d u d r ž a v e (17).

N a Kitajskem so n a j b o l j razširjeni tropski in subtropski kras, kras z m e r n o t o p l e g a polsu- hega p o d n e b j a na severu d r ž a v e ter visokogor- ski kras in kras na p l a n o t a h , p o z n a m o p a tudi o b m o r s k i in osamljeni kras v suhem zmernoto- plem in v l a ž n e m z m e r n o t o p l e m p o d n e b j u .

Tropski in subtropski kras sta z n a č i l n a z a južni in j u g o z a h o d n i del Kitajske. N a območ- ju provinc Yunnan, G u i z h o u in G u a n g x i zav- zemata skupno površino 3 2 0 . 0 0 0 km2 (13). Z a ta tip krasa so z n a č i l n e več sto metrov visoke vzpetine, ki se strmo d v i g u j e j o n a d aluvialni- mi ravnicami. N j i h o v a p o b o č j a so m o č n o ero- d i r a n a , notranjščina p a je prevotljena. Tu gre z a suhe ali v o d n e jame, z a jame, z a p o l n j e n e s sigo ali p o p l a v l j e n e jamske sisteme. V nas- protju s krasom zmernih širin, kjer so tipičen ele- ment kraške m o r f o l o g i j e vrtače, so z a tropski kras z n a č i l n e visoke in strme vzpetine v obliki k o p , stožcev ali stolpov. Prekinjajo jih depresije in p o l j a . Značilne so tudi kraške planote z vmesnimi g l o b o k i m i soteskami rek in velike kamnite »megaškraplje«, ki molijo iz debelih plasti terra rose.

V topli in v l a ž n i monsunski klimi z n a š a letna temperatura v p o v p r e č j u 1 5 ° C , letna koli- č i n a p a d a v i n p a preseže 2 0 0 0 mm (17). N a o b o j e vplivata predvsem n a d m o r s k a višina in o d d a l j e n o s t o d m o r j a .

Fencong in fenglin. Ko je Handel-Maz-

zetti prvič opisal stolpasti kras (7) in ko je Leh-

3

(4)

Slika 1: Tip pokrajine fengcong pri kraju Yangshuo v provinci Guangxi (foto: Nataša Ravbar).

mann omenil kuppen- in kugelkarst na Javi (10), so z a h o d n i g e o m o r f o l o g i z izrazom Kegelkarst posplošeno označevali kras, nastal v razmerah tropske klime. Pod vtisi Lehmannovih opisov so geomorfologi tropski kras v g r o b e m razdelili na stolpasti in stožčasti kras.

O s n o v n o kraško izrazoslovje v kitajščini ne razlikuje stolpastega o d stožčastega krasa (angleško tower karst, cone karst). To razliko- v a n j e so p r e v z e l i iz z a h o d n e k l a s i f i k a c i j e krasa, ki temelji zgolj na morfologiji vzpetin oziroma na naklonu njihovih p o b o č i j in vmesnih depresij o z i r o m a polj, ne glede na to, ali vzpetine stojijo p o s a m e z n o ali v skupini, d r u g a o b drugi.

Kitajska literatura stolpasti kras na južnem Kitajskem v g r o b e m deli na d v a g l a v n a tipa.

R a z l a g a m o ju lahko kot dve z a p o r e d n i razvoj- ni stopnji: fengcong in fenglin. F e n g c o n g v pre- v o d u p o m e n i šop vrhov. Predstavlja različne oblike vzpetin, ki se dvigujejo iz skupne osnove.

Vzpetine so n a v a d n o visoke o d 2 0 0 d o 3 0 0 m, najvišje p a d o s e ž e j o celo d o 6 0 0 m relativne višine. Prekinjajo jih vmesne depresije, d o l i n e in vrtače (slika 1). N i v o podtalnice je g l o b o k o p o d površjem. Posamezne skupke v r h o v med seboj n a v a d n o ločujejo uravnave ali soteske rek (16).

N a j b o l j tipičen primer p o k r a j i n e f e n g c o n g je p l a n o t a Yezhong z n a d m o r s k o višino o d 2 0 0 0 d o 2 2 0 0 m. S p a d a v p r o v i n c o G u i z h o u na severnem bregu reke Beipan jiang, ki je vre-

zala o d 5 0 0 d o 7 0 0 m globoko sotesko. Poboč- ja soteske so z e l o strma, p o n e k o d p o p o l n o m a navpična. M e d vzpetinami na planoti so depresije in doline. Stožci so skalnati, prst se zadr- žuje le na dnu depresij in dolin, ki so d o 2 0 0 m nižje o d vrhov vzpetin. Podobni primeri so tudi d r u g o d na planoti Yunnan-Guizhou (2).

F e n g l i n p o m e n i g o z d vrhov, ker pokraji- na vzpetin s p o m i n j a na g o z d (slika 2). ta ter- min je že leta 1 6 3 7 vpeljal znameniti kitajski krasoslovec Xu Xiake. To so o d 1 0 0 d o 2 0 0 m visoke samostojne kamnite vzpetine, moleče iz ravnice, ki so jo nasule alohtone reke. N i v o pod- zemne v o d e je v tem primeru izenačen s površ- jem ali pa je z e l o plitvo p o d njim. P o b o č j a vzpetin so strma, p o n e k o d celo vertikalna.

Prepredajo jih ostanki jam, ki jih je izdolbla pod- zemeljska reka.

Tipični primeri tega kraškega površja so v provinci G u a n g x i na o b m o č j u med k r a j e m a Guilin in Yangshuo, v okolici Dushana in v provinci Yunnan, v okolici krajev Q i u b e i , Puzhe- hei, B a b a o ter na planoti Yunnan-Guizhou, kjer so vzpetine različnih oblik in z različnim naklo- nom p o b o č i j ; kopaste, stogaste ali stolpiči z vertikalnimi p o b o č j i .

Č e p r a v krasoslovne študije niso bile toliko p o d vplivom cikličnega r a z v o j a kot d r u g e veje g e o m o r f o l o g i j e , je v tem smislu f e n g c o n g tol- mačen kot začetna stopnja, ki nastane, ko pene- plenu ni več z a g o t o v l j e n a stalna e r o z i j s k a b a z a in tektonsko mirovanje ozemlja. Potem to

(5)

rahlo valovito prvotno površino z a č n e preob- likovati podzemeljsko o d t e k a n j e v o d a . Z a r a d i kraške d e n u d a c i j e se p r i č n o razvijati vrtače, depresije in doline, kraško površje je močno raz- j e d e n o , vsa v o d a p a i z g i n e v g l o b i n o , ker je nivo p o d z e m n e v o d e z e l o g l o b o k o p o d dni negativnih površinskih oblik. Prevladuje vertikalna d r e n a ž a . Depresije se relativno hitro p o g l a b l j a j o , vzpetine p a se v primerjavi z njimi z n i ž u j e j o zelo počasi. Tako se v e č a j o višin- ske razlike med vrhovi vzpetin in dni depresij.

N o t r a n j o s t je vse b o l j p r e v o t l j e n a , proces z a k r a s e v a n j a p a se n a d a l j u j e , dokler se d n a negativnih površinskih oblik ne z n i ž a j o d o takšne mere, d a d o s e ž e j o nepropustno oziroma erozijsko osnovo ( 1 5 , 1 7 , 13).

Ko je fengcong e r o d i r a n d o piezometrične- g a nivoja, se vertikalno zniževanje površja pre- neha in p r e v l a d a k o r o z i j a vzpetin in situ (15).

W i l l i a m s r a z v o j površja p r i m e r j a s taljenjem ledenih gmot. Vzpetine se postopoma oddaljuje- jo d r u g a o d d r u g e , vse dokler niso e r o d i r a n a tudi sedla med njimi. N i v o podtalnice v fenglinu je izenačen s površjem ali pa je plitvo pod površ-

jem, d o l i n e in kraška p o l j a p o g o s t o poplavlja- jo in uveljavi se n o r m a l n a e r o z i j a ( 1 5 , 13).

N a nastanek fengconga in fenglina vplivajo torej številni faktorji. Ce p o v z a m e m , je tovrsten r a z v o j površja možen le v d e b e l o skladovitih, čistih apnencih ali v dolomitu in so poleg debe- line prežete in neprežete c o n e ter nivoja erozij- ske b a z e , hidrogeoloških in p o d n e b n i h razmer z a nastanek odločilni še gravitacijsko uravno- teženje mehanskih nestabilnosti in nepravilno- sti (kjer so p o b o č j a preveč strma, se strmina še potencira).

Č e p r a v se pogosto posplošuje, d a sta feng- c o n g in fenglin e d i n a reliefna tipa tropskega in subtropskega krasa na južnem Kitajskem, p o g l a v i t n i del k a r b o n a t n e g a o z e m l j a zajemajo drugi, genetsko vmesni p o d t i p i . Ostrih meja med različnimi kraškimi p o d t i p i ni; m e d seboj se p o g o s t o prepletajo.

K a m n i t i g o z d in d r u g e k a m n i t e

m a k r o r e l i e f n e o b l i k e . Slovenska strokovna literatura in slovenska javnost p o z n a t a izraz kamniti g o z d iz H a b i č e v e g a p r i p o v e d o v a n j a s poti p o kitajskem krasu (6): »... kamniti g o z d

Slika 2: Tip pokrajine fenglin pri kraju Anshun v provinci Guizhou ffoto: Nataša Ravbar).

5

(6)

¡e p o d o b e n škrapljostemu površju na dinarskem krasu, le d a je vse precej p o v e č a n o . Spreha- j a m o se po ozkih prehodih med skalnimi stebri, kot se mravlje pri nas s p r e h a j a j o med škrap- ljami in žlebiči.« Kamnite krave in kamnite z o b e je opisoval M i h e v c , ki je v poročilu o obisku v Yunnanu zapisal (11): »... najzanimivejše kraš- ke oblike v tem delu so kraške planote z zna- čilnimi kamnitimi čoki. Te imenujejo, če so manjši in z a o b l j e n i , kamnite krave, ostrejši in večji so kamniti z o b j e , največji pa so kamniti g o z d . «

K a m n i t i g o z d ali shilin je o b l i k a prikrite- g a krasa, ki je pogost na skrajnem j u g o z a h o d - nem delu Kitajske v provinci Yunnan (slika 3).

Kitajska b e s e d a shilin p o m e n i g o z d iz kamni- tih dreves. To je p o k r a j i n a , kjer je v e č i n a skalnih gmot in stebrov visokih od 2 0 do 5 0 metrov.

Težko p r e h o d n o skalovje je ostro, koničasto in r a z r e z a n o z žlebiči. Posamezni stebri stojijo tesno skupaj, a d a j e j o v i d e z , kot d a so samo- stoječi, ker so med njimi globoke vertikalne razpoke in jarki. Z g o r n j i deli stebrov so r a z r e z a n i z ostrimi in g l o b o k i m i škrapljami. N a njihovem površju so izoblikovane še različne druge skalne

oblike, kot so škavnice in v d o l b i n i c e . Iz jarkov in r a z p o k p a se o d p i r a j o v h o d i v kraške jame.

Kamniti g o z d se n a v a d n o razvije v starih, debelih skladih relativno čistih in slabo poroz- nih karbonatnih kamnin, z maksimalnim naklo- nom skladov 1 0 ° in se ne p o j a v l j a na m o č n o pretrtih k a m n i n a h . Prvotne geološke o b l i k e so spremenjene z a r a d i različnih kraških geomorf- nih procesov. Č e je bil na d v i g n j e n i karbonat- ni planoti v vroči in vlažni klimi o m o g o č e n pretok v o d e in stabilni nivo p o d z e m n e v o d e , so se skalni stebri, jarki, r a z p o k e in j a m e raz- vili iz podtalnih škrapelj. Pod debelo plastjo prsti in sedimentov jih je najprej o b l i k o v a l a s C 02

b o g a t a p r e n i k a j o č a v o d a . K a m n i n o je raztap- ljala o b r a z p o k a h , jih g l a d i l a in p o g l a b l j a l a . Ko je bila prst o d s t r a n j e n a , so bile skalne oblike izpostavljene d e l o v a n j u deževnice (2, 8).

Padavinska v o d a najprej odteka p o razga- ljeni skali in k o r o d i r a njeno površino. Združu- je se v žlebičih, ki so marsikje meandrasti, potem pa se spušča v jarke, razpoke in razširjene lezi- ke, ki so na dnu zapolnjeni z ilovico. V njih v o d a zastaja in počasi o d t e k a v prežeto c o n o ; tu se

Slika 3: Kamniti gozd pri kraju Shilin v provinci Yunnan (foto: Nataša Ravbar).

(7)

pretaka sifonsko. Agresivna v o d a s korozijo obli- kuje ostre koničaste skalne oblike, nekakšne veli- kanske škraplje ali »megaškraplje«. V drobnem se p o n e k o d na skalni površini izoblikujejo kot nož ostri skalni razi in konice, včasih prepre- deni z mrežo r a z p o k . N i v o p o d t a l n i c e je glo- b o k o p o d površjem in lahko v deževni d o b i naraste tudi d o več deset metrov (1, 2).

Knez in Slabe ugotavljata, d a je oblika kam- nitih stebrov odvisna predvsem o d n j i h o v e g a r a z v o j a iz podtalnih škrapelj in o d vrste kam- ninskih skladov. Čistejši ko je a p n e n e c , ostrej- še so oblike (8).

Primeri shilina v južni Kitajski so v krajih Lunan, Shilin, N a i g u , Wukesong, Xingwen, Yon- g a n in Xiuwen v provinci Yunnan. Shilin je kraj, ki je d o b i l ime p o tem p o j a v u . Bogat je z raz- ličnimi o b l i k a m i skalnih stebrov, ki so visoki o d 5 d o 5 0 metrov. Pogoste so tudi jame in pod- zemni rovi. Razteza se na več kot 3 5 0 km2 povr- šine, o d tega jih je 8 0 km2 urejenih kot turistični park. Z n a n je tudi kamniti g o z d v okolici Luna- na, 1 2 6 km jugovzhodno o d Kunminga, ki skupno meri 4 0 0 km2 (2).

K a m n i t i z o b j e so zaobljeni ali koničasti kamniti čoki, ki so manjši o d petih metrov (slika 4). Štrlijo iz površja, prekritega s prstjo. Več- ji z o b j e so višji o d treh metrov, manjši p a ne presežejo višine e n e g a metra. So z e l o gosto n a v p i č n o tektonsko r a z p o k a n i ter p r e p r e d e n i z r e ž a m i , špranjami in žlebiči. Po obliki loči- mo p o d o č n j a k e , kočnike in b r a z d a s t e z o b e ( 1 6 , 2).

Kamnite k r a v e so podolgovati kamniti

čoki, ki niso močno razjedeni, in so v spodnjem delu širši kot v z g o r n j e m .

Gobasti stolpiči so do petdeset metrov

visoki kamniti stebri, ki i m a j o z a r a d i manjše kamninske odpornosti v p o d n o ž j u premer pod- lage manjši o d premera višjih slojev. Ti so bodi- si osamljeni ali n a v p i č n o tektonsko r a z p o k a n i . V večjih r a z p o k a h so nastali o d nekaj metrov d o nekaj deset metrov široki in g l o b o k i jarki.

Pogosto je v njihovem v z n o ž j u dolomit, ki je z a r a d i večje poroznosti manj o d p o r e n , zato je bolj p o d v r ž e n d e n u d a c i j i in tudi bolj razjeden.

Take oblike so nastale na o b m o č j u N a i g u , velikem več kot 2 km2 (2).

Slika 4: Kamniti zobje pri kraju Kunming v provinci Yunnan (foto: Nataša RavbarJ.

7

(8)

Slika 5: Kamniti zobje in kamnite krave pri kraju Shilin v provinci Yunnan (foto: Nataša Ravbar).

1. Chen, Z. P., Song, L. H., Sweeting, M. M.

1986: The Pinnacle Karst of the Stone Forest, Lunan, Yunnan, China: An Example of a Sub-Jacent Karst. New Directions in Karst:

Proceedings of the Anglo-French Karst Sympo- sium. Norwich.

2. Chen, X. P. et al. 1998: South China Carst I.

Ljubljana.

3. Gams, I. 1968: Slovenska terminologija tipov tropskega krasa. Geografski obzornik, 15, 3^4.

4. Gams, I. 1973: Slovenska kraška terminolo- gija. Ljubljana.

5. Gams, I. 1974: Kras. Ljubljana.

6. Habič, P. 1980: S poti po kitajskem krasu.

Geografski vestnik, 52.

7. Handel-Mazetti, H. 1926: Portraits of Natu- re in SW China. Naturbilder aus Suedwest China. Vienna.

8. Knez, M., Slabe, T. 2001: Oblika in skalni relief stebrov v Naigu kamnitem gozdu (JZ Kitajska). Acta Carsologica, 30, L 9. Kogovšek, J., Kranjc, A., Slabe, T., Sebela, S.

1999: South China Carst 1999 Preliminary Research in Yunnan. Acta Carsologica, 28, 2.

10. Lehmann, H. 1936: Morphologische Stu- dien auf Java. Geographische Abhandlun- gen, 9, 3.

11. Mihevc, A. 1993: Poročilo z XI. mednarod- nega speleološkega kongresa v Pekingu.

Geografski vestnik, 65.

12. Mihevc, A. 1994: Kitajski kras. Geograf- ski obzornik, 31,4.

13. Sweeting, M. M. 1995: Karst in China. Its Geomorphology and Environment. Berlin, Heidelberg, New York.

14. Song, LH. et. al. 1997: Stone Forest, a Treasure of Natural Heritage. Proceedings of International Symposium for Lunan Shi- lin to Apply for World Natural Heritage Sta- tus. China Environmental Science Press.

15. Williams, P. W. 1987: Geomorphological Inheritance and the Development of Tower Karst. Earth Surface Processes and Land- forms, 12.

16. Yuan, D.X. 1988: Yanrong Xue Cidian (Glossary of Karstology). Beijing.

17. Yuan, D. X. 1991: Karst of China. Beijing.

(9)

Z A N Z I B A R - O T O K SUŽNJEV I N Z A Č I M B

M i r n i U r b a n e

UDK: 9] 3(678.1 Zanzibar) COB/SS: 1.04

IZVLEČEK

Zanzibar - otok sužnjev in začimb Zgodovino otoka začimb, s pa/mami obdanih peš- čenih plaž, toplega turkiznega morja in neomade- ževanih koralnih grebenov so oblikovali monsunski vetrovi, ki med decembrom in februarjem pihajo od severovzhoda prek Indijskega oceana. Stoletja so spodbujali Indijce, Arabce in Perzijce, da so svoje ladje usmerjali proti vzhodni Afriki. Ljudje, ki so nad- zorovali trgovske poti v tem delu sveta, kjer je bil Zan- zibar ključno pristanišče, so ustvarili njegovo edinstveno podobo.

KUUČNE BESEDE

Zanzibar, Tanzanija, vzhodna Afrika, trgovina s suž- n j i , začimbe

ABSTRACT

Zanzibar - the Slave and Spice Island The history of the spice island, the island of white sandy palm-fringed beaches lapped by the warm turquoise waters and pristine coral reefs, was writ- ten by the monsoon winds that blow from December to February from the northeast over the Indian Ocean.

These winds encouraged Indians, Arabs, and Persians to direct their dhows toward eastern Africa. The unique image of Zanzibar, a key port on the thriv- ing Indian Ocean trade routes, was shaped by the people who sought to control the trade.

KEY WORDS

Zanzibar, Tanzania, Eastern Africa, slave trade, spices

AVTOR

Mimi Urbane

Naziv: mag., univ. dipl. geograf in prof, zgodovine Naslov: Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU, Gosposka ulica 13, SI - 1000 Ljubljana

Telefon: +386 (0) 1 470 63 54 E-pošta: mimi@zrc-sazu.si

U v o d . Zanzibarsko otočje je vse o d zdru- žitve s Tanganjiko leta 1 9 6 4 v Z d r u ž e n o repub- liko Tanzanijo v senci celinskega dela dežele.

Se pred 1 5 0 leti pa so Unguja, Pemba ter ostalih 5 0 majhnih otokov pisali z g o d o v i n o velikemu delu vzhodne Afrike. Unguja o z i r o m a Zanzíbar, največji med njimi, je bil eno najpomembnejših pristanišč v cvetoči trgovini na Indijskem ocea- nu. N a koralnem otoku, ki leži le 4 0 km stran o d vzhodnoafriške obale, je bila v 18. in 19. stoletju ena največjih suženjskih tržnic na svetu.

Že v daljni preteklosti je z bantujskim pre- bivalstvom naseljeni otok privlačil asirske, e g i p č a n s k e in feničanske trgovce, kasneje p a tudi grške, rimske in arabske, ki so trgovali s suž- nji, slonovino, kožami, z a č i m b a m i in železom.

V Periplusu Eritrejskega m o r j a s konca p r v e g a stoletja našega štetja, ki je najstarejši opis vzhodnoafriške obale, se grški trgovec čudi nad d o m a č n o s t j o A r a b c e v v v z h o d n i Afriki, njiho- vim razumevanjem jezika in p o r o k a m i med njimi. Prvi stalno naseljeni A r a b c i so na Zanzibarju o d 7 . stoletja dalje, v večjem številu p a so priš- li p o M o h a m e d o v i smrti, ko so se a r a b s k a plemena med seboj borila z a njegovo nasledstvo.

Arabski naseljenci so takoj po prihodu vzposta- vili ž i v a h n o trgovino z matično d e ž e l o . Zanzí- bar je postal bogata mestna d r ž a v a s trgovskimi stiki, ki so segali vse d o Indije in Azije. V zame- no z a sužnje, zlato, slonovino in les so kupova- li začimbe, tekstil in steklo. Gospodarski razcvet so prekinili Portugalci o b koncu 15. stoletja.

Začeli so n a d z o r o v a t i trgovske poti, d o b i l i oblast n a d otokom in uvedli p o b i r a n j e davkov.

Leta 1 7 2 9 so jih A r a b c i iz O m a n a pregnali s p o m o č j o d o m a č i n o v in otok priključili sulta- natu O m a n . Velike s p r e m e m b e je prinesel sultan Sa'id Sayyid, ki je organiziral velikopotezno t r g o v i n o s sužnji. D o d a t e n razcvet je d o ž i v e l , ko je sultan kmalu po letu 1 8 3 0 iz M a s k a t a na Z a n z í b a r prestavil prestolnico sultanato O m a n . S p o m o č j o trgovcev je sultan razširil arabski vpliv na večji del v z h o d n e Afrike. V tistem času je bil z n a n rek, d a »ko na Z a n z i b a r j u z a i g r a - jo flavte, pleše cela A f r i k a « . Po njegovi smrti leta 1 8 5 6 je prek 2 milijona km2 velik imperij začel počasi razpadati. Iz ostankov je leta 1 8 9 0 nastal britanski protektorat.

9

(10)

Slika I: Izrezljana tikova vrata so bila najpomembnejši del hiše. Velikost in izdelava sta

bili odraz lastnikovega bogastva in položaja v družbi. Lastnik jih je dal izdelati še preden je

zgradil novo hišo (foto: Mirni Urbane).

Trgovanje s sužnji. Bogastvo Zanzi-

b a r j a je slonelo na trgovini s sužnji, ki je imela v Afriki d o l g o tradicijo, v e n d a r je imela na začetku m a j h e n o b s e g . Bantujska ljudstva, med katerimi so najbolj znani Njamvezi, so lovi- la p r i p a d n i k e d r u g i h plemen in jih p r o d a j a l a A r a b c e m na o b a l i . V 18. stoletju p a so vlada- joči A r a b c i s p o m o č j o d o m a č i h trgovcev (naj- večji med njimi je bil Tippu Tip) sami začeli organizirati suženjsko trgovino, saj se je potre- b a p o sužnjih p o v e č a l a - ne samo v a r a b s k i h d e ž e l a h , pač p a zlasti z a r a d i novih p l a n t a ž kave in s l a d k o r n e g a trsa na francoskih otokih Mauritius in Reunion, plantaž klinčkov na Zan- zibarju in okoliških otokih ter zaradi velike potre- be p o slonovini, ki so jo zajeti sužnji nosili iz notranjosti d o o b a l e . Sužnje so v o z i l i celo v N i z o z e m s k o V z h o d n o Indijo in v ženske hare- me v a r a b s k e dežele. Dodaten razcvet so pri-

nesli parniki, ki so o m o g o č a l i p r e v o z klinčkov v Evropo in Indijo in s tem povzročili večje potre- be p o tej dišeči z a č i m b i . Vendar delo na plan- tažah ni bila najhujša možna usoda zajetih ljudi.

Včasih, ko je p o n u d b a presegla povpraševa- nje, je pleme Doe p o j e d l o »presežke«.

Tako je ta majhen otok pisal usodo števil- nim ljudstvom v notranjosti Afrike. Lov je segel tisoče kilometrov d a l e č v notranjost, vse d o d a n a š n j e Z a m b i j e in K o n g a . K a r a v a n e , ki so se p o d a l e na celino, so štele tudi d o 1 0 0 0 ljudi, večina Bantu črncev p o d vodstvom arabskih trgovcev. Sultan S a ' i d S a y y i d je v t r g o v i n o pri- tegnil številne indijske trgovce, ki so vlagali svoj kapital, p o l e g tega p a kot vešči trgovci oprav- ljali a d m i n i s t r a t i v n e in k n j i g o v o d s k e posle.

Karavane so v z a m e n o z a sužnje lokalnim gos- p o d a r j e m ponujale predvsem o r o ž j e , v najbolj oddaljenih predelih pa same lovile sužnje in slo- ne. Tako je otok v 18. in 19. stoletju postal ena največjih suženjskih tržnic na svetu. Letno naj bi se tukaj p r o d a l o med 1 0 . 0 0 0 in 3 0 . 0 0 0 suž- njev, p o nekaterih p o d a t k i h celo d o 5 0 . 0 0 0 . V z h o d n o a f r i š k a trgovina res ni nikoli d o s e g l a o b s e g a z a h o d n o a f r i š k e o z i r o m a atlantske, v e n d a r p a je m o č n e j e p r i z a d e l a d o m a č e črno prebivalstvo, saj je bil ta del Afrike redkeje nase- ljen kot z a h o d n i . Se zlasti zato, ker je na vsa- k e g a sužnja, ki so g a p r o d a l i na z a n z i b a r s k i tržnici, prišlo pet ljudi, ki so umrli na poti d o nje. N e k a t e r i p o d a t k i g o v o r i j o , d a jih je umr- lo prek 9 0 % . N a j v e č z a r a d i težkih potovalnih razmer, številnih b o l e z n i , utrujenosti in surove- g a r a v n a n j a z njimi. Z a k a r a v a n a m i so osta- jala številna trupla tistih, ki niso z m o g l i poti. Iz svahilijskih pristanišč v v z h o d n i Afriki naj bi v suženjstvo o d š l o 4 milijone ljudi.

Leta 1 8 2 2 so A r a b c i podpisali tako imeno- v a n o moresbyjsko p o g o d b o , s katero so se o b v e z a l i , d a ne b o d o p r o d a j a l i sužnjev krist- j a n o m , v e n d a r so jih še naprej muslimanom.

Prepoved se je uveljavila šele 1 8 7 3 , in sicer z a r a d i resne angleške g r o ž n j e . N a mestu nek- danje suženjske tržnice je zrasla krščanska kate- drala. V manjšem obsegu je trgovina živela vse d o konca prve svetovne vojne. Položaj sužnjev pa se tudi po prepovedi trgovanja z njimi ni kaj dosti izboljšal; n e k d a n j i sužnji so postali z e l o

(11)

Slika 2: Bogastvo Kamnitega mesta se je dvignilo iz krvi in znoja sužnjev. V nekaj kvadratnih metrov veliki ječi s širokim kanalom za iztrebke s e je stiskalo več kot 50 zajetih Afričanov. Surovo ravnanje na poti

in nevzdržne bivanjske razmere so preživeli le najmočnejši (foto: Mirni Urbane).

Slika 3: Poldrugo uro dolga vožnja s katamaranom iz Dar es Salaama te prestavi v nov svet: ar svet ozkih uličic, notranjih vrtov in številnih trgovin, v svet korana in zastrtih žensk (foto: Mirni

(12)

Slika 4: Na Chunguju, Zaporniškem otoku, živijo kopenske želve velikanke. Francoski mornarji že I. 1784 omenjajo »Zelvji otok«, na katerem te živali domujejo že prek 200 let, po drugih virih pa naj bi jih

okoli 1800 iz Sejšelov prinesli Arabci (foto: Ivan Likar).

slabo p l a č a n a d e l o v n a sila na p l a n t a ž a h , kjer sta bila mučenje in barbarski odnos vsakodnevna praksa. Končalo pa se je lovljenje novih sužnjev.

V času n a j v e č j e g a razcveta suženjske trgovine je bil Z a n z i b a r nadvse privlačen z a misi- jonarje, ki so jih na otok pripeljale številne z g o d b e o g r o z o t a h suženjstva, in p o p o t n i k e , ki so zaradi ugodne geografske lege tukaj zače- li svojo pot v notranjost afriške celine. Nemš- ki misijonar Johann Krapf se je o d tu p o d a l na svoj p o h o d na g o r o Kenya in Johann Rebbman na K i l i m a n d ž a r o . Svojo o d p r a v o , usmerjeno v iskanje n a r a v n i h virov v dolini N i l a v orga- nizaciji Britanskega kraljevega g e o g r a f s k e g a društva, sta tu z a č e l a Richard Francis Burton in John H a n n i n g Speke. N a j p o m e m b n e j š e p a je delo škotskega misijonarja Davida Livingstona, ki se je z vsemi sjlami posvečal prepovedi suženj- ske trgovine. Že o m e n j e n a krščanska katedra- la se p o n a š a z lesenim križem, narejenim iz drevesa, p o d katerim je bil p o k o p a n .

O t o k začimb. Arabci so na začetku

19. stoletja z D a l j n e g a v z h o d a na otok prinesli prve sadike dišečega klinčevca, in sicer zato, d a bi razbili m o n o p o l v trgovini z z a č i m b a m i , ki g a je imela N i z o z e m s k a v z h o d n a Indija.

Z a r a d i tropskega p o d n e b j a in u g o d n e klime je drevo d o b r o uspevalo in v treh desetletjih je otok postal največji izvoznik te z a č i m b e na svetu.

Klinčkom so se kmalu pridružile ostale začim- be: poper, ingver, kumina in cimet in otoku dale ime ' O t o k z a č i m b ' . Po eni izmed teorij o izvo- ru imena Z a n z i b a r naj bi le-to bilo p o v e z a n o z latinsko b e s e d o z a ingver zingiber. Klinčki so našli svoje mesto celo v z a n z i b a r s k e m pre- govoru, ki pravi, d a »klinčki ne b o d o rasli, če ne b o d o videli g o r a in vonjali m o r j a « . Z začim- b a m i , m o r j e m in A r a b c i je p o v e z a n a tudi z a n z i b a r s k a kuhinja. Poleg rib in s a d j a je naj- pogosteje na mizi pilau. Ime i z h a j a iz perzij- ske besede pilav ali pilaw. To jed iz riža, zelenjave in mesa p o d istim imenom p o z n a j o

(13)

v vseh d e ž e l a h Bližnjega v z h o d a in z a h o d n e Azije. Posebnost zanzibarske različice je bogastvo okusov, ki ji g a d a j e j o številne z a č i m b e .

A r a b s k a d e d i š č i n a . Dediščina burne in b o g a t e preteklosti je o p a z n a na vsakem kora- ku. Stone t o w n je najstarejši del mesta Zanzi- bar na istoimenskem otoku. To je mesto belih p a l a č , številnih trgovin, tržnic, mošej in ozkih ulic, p o katerih se sprehajajo v črno odete žen- ske. Z g r a j e n o je bilo z a r o m o nageljnovih žbic in s krvjo sužnjev. M e s t o so z g r a d i l i v e č i n o m a a r a b s k i in d e l n o indijski trgovci v 19. stoletju, p o n a š a p a se s č u d o v i t o arhitekturo, prežeto z arabskim, indijskim, evropskim in afriškim vplivom. Balkoni, notranja dvorišča, vrtovi sredi gosto z a z i d a n e g a mesta, kamnite klopi v z d o l ž mestnih ulic, predvsem p a izrezljana lesena vrata k a ž e j o bogastvo o t o č a n o v v preteklosti.

Današnji prebivalci so o d r a z preteklih gos- p o d a r s k i h in prebivalstvenih tokov. V 18. stoletju je bilo m e d 6 5 in 9 0 % ljudi zasužnjenih.

Danes p r e v l a d u j e j o mešanci med Bantujci in A r a b c i , saj so bile p o r o k e med njimi o b i č a j n e že v preteklosti. N a tak način so A r a b c i zako- reninili svojo vero v novi deželi. Leta 1 9 5 8 , ko je bil z a d n j i popis narodnostne pripadnosti, je bilo o d vsega skupaj 3 4 6 . 0 0 0 ljudi na otoku U n g u j a o z i r o m a Z a n z i b a r d o b r i h 1 3 % A r a b - cev, d o b r i h 5 , 3 % ostalih Azijcev, v e č i n o m a Indijcev, vse ostalo pa so bili razen redkih Evro- pejcev mešanci med A r a b c i in Bantujci. Današ- nja narodnostna sestava je precej p o d o b n a , p o v e č a l p a se je d e l e ž črncev, ki so p o zdru- žitvi s Tanganjiko prišli s celine, zmanjšal pa se je delež Indijcev in A r a b c e v . V revoluciji v začetku leta 1 9 6 4 , mesec p o neodvisnosti, je bilo v nekaj dneh ubitih 1 7 . 0 0 0 Azijcev, mnogi p a so kasneje z a r a d i nestrinjanja s politiko p o e n o t e n j a z d r u ž e n e d e ž e l e odšli z otoka.

G l e d e imena otoka je verjetnejša teorija o d prej omenjene, d a so mu dali ime A r a b c i . Zan- z i b a r pomeni ' d e ž e l a črncev'. Ime je sestavlje- no iz arabskih besed Zinj, kar pomeni ' č r n ' in barr, kar p o m e n i ' d e ž e l a ' . V d o b i n a j v e č j e g a razcveta in vse d o I. 1 9 2 8 je to ime veljalo z a velik del vzhodnoafriške o b a l e , ki so jo nadzo- rovali omanski A r a b c i , kasneje p a se je ome- jilo na o m e n j e n e otoke. A r a b s k i vpliv se kaže

tudi v verski p r i p a d n o s t i , saj je kar 9 8 % oto- č a n o v muslimanske v e r o i z p o v e d i . Z a n z i b a r je z e l o t r a d i c i o n a l n a in stroga islamska skup- nost, kar se na z u n a j v i d i v o b l a č i l i h prebivalcev, velikem številu mošej in p r e p o v e d i pitja a l k o h o l a na ulici ter v večini hotelov.

Pod arabskim vplivom se je izoblikoval jezik svahili oziroma kisvahili, v osnovi bantujski jezik, ki je v stoletjih stikov prevzel m n o g e arabske besede in a r a b s k o a b e c e d o , v kasnejših stoletjih tudi p o s a m e z n e portugalske in angleške besede. Tudi samo ime i z h a j a iz arabske bese- d e sawahili, kar je množinska o b l i k a pridevni- ka ' o b a l e n ' . Vse d o 19. stoletja je bil omejen na a r a b s k a trgovska mesta na o b a l i v z h o d n e Afrike, takrat p a se je p o trgovskih poteh raz- širil v notranjost afriške celine. K o l o n i a l n a oblast g a je uvedla v u p r a v o in gospodarstvo, misionarji p a so v njem napisali knjige, ki so služile verskim potrebam in arabski zapis spre- menili v latinični. Z a osnovo so vzeli z a n z i b a r - sko narečje k i U n g u j a , ker je bil ta otok takrat

Slika 5: Kolonialna preteklost Zanzibarja je pustila pečat v arhitekturni podobi

(foto: Mirni Urbane).

13

(14)

Slika 6: Tropsko drevo muškat rodi sadeže v velikosti večje olive, ki so najprej zlatorumene barve, kasneje pa potemnijo. Iz njihovega notranjega dela pridobivajo muškatni orešček, iz tanke rdeče prevleke, ki ga

obdaja, pa muškatni cvet (foto: Mirni Urbancj.

kulturno in g o s p o d a r s k o središče v z h o d n e Afri- ke, in s tem postavili temelje standardnega jezika. Danes je to lingua franka v večjem delu v z h o d n e A f r i k e : Tanzaniji, Keniji, Z a i r u in Ugandi. Vpliv arabske kulture nam razjasni tudi naslednji primer. Svahilijska beseda ustaarabu, ki izvira iz a r a b š č i n e , ne p o m e n i samo 'postati A r a b e c ' , a m p a k tudi 'civilizacija'. Postati Ara- bec o z i r o m a sprejeti muslimansko v e r o je p o m e n i l o civilizirati se. Tako je Z a n z i b a r civi- l i z i r a n a mešanica: v preteklosti A f r i č a n o v in A r a b c e v , d a n e s p a tradicije in sodobnosti.

1. All about Zanzibar. Medmrežje:

http://www.allaboutzanzibar.com/. 5.7.2002.

2. Fitzpatrick, M. 1999: Tanzania, Zanzibar and Pemba. Hawthorn.

3. lliffe,J. 1997: Africans: the history of a con- tinent. Cambridge.

4. Spices: a survey of the world market. 2, Selec- ted markets in North America, Asia and the

Pacific, the Midle East and North Africa.

Geneve. 1982.

5. Slavery From Islamic and Christian Perspec- tives. Medmrezje:

http://www.al-islam.org/slavery/. 5.7.2002.

6. The African slave trade from the fifteenth to the nineteenth century: reports and papers of the meeting of experts organized by Unes- co at Port-au-Prince, Haiti, 31 January to 4 Fe- bruary 1978. Paris. 1979.

7. The Swahili coast. Medmrezje:

http://www.pbs.org/wonders/Episodes/

Epi2/swahi.htm. 5. 7. 2002.

(15)

VELIKA JEZERA Peter F r a n t a r

UDK: 913(77) 504.4.054(77) COBISS: 1.04

IZVLEČEK

Velika jezera

Velika jezera v Severni Ameriki so med najbolj zna- nimi jezeri na našem planetu. V Pojezerju se je raz- vilo eno najpomembnejših industrijskih in urbanih območij, do katerih vodi znana vodna pot Reka sve- tega Lovrenca. Hiter razvoj, zlasti po drugi svetov- ni vojni, je s seboj prinesel tudi okoljske probleme, ki so večinoma že rešeni, tako da je zdaj jezerska voda kemijsko dokaj čista, večji problem pa pred- stavlja ohranitev avtohtone jezerske favne in flore.

KUUČNE BESEDE

Severna Amerika, Velika jezera, hidrogeografija, pro- met, varstvo okolja

ABSTRACT

The Great Lakes

The Great Lakes in North America rank among the most famous lakes on our planet. One of the most important industrial and urban areas developed precisely around the Great Lakes, to which a famous waterway, the St. Lawrence River, leads. The rapid development, particularly after World War II, was also accompanied by environmental problems; they have mainly been solved now, so that the water in the Lakes is chemically rather clean; however, the preservation of the autochthonous fauna and flora in the Lakes still remains a major problem yet unsolved.

KEY WORDS

North America, Great Lakes, hydrogeography, traf- fic, environmental protection

AVTOR

Peter Frantar

Naziv: univ. dipl. geograf

Naslov: Agencija Republike Slovenije za okolje, Vojkova 1 b, SI- 1000 Ljubljana

Telefon: +386 (0) 1 4784086 E-pošta: peter.frantar@gov.si

Velika jezera so svetovno z n a n a . Ležijo v centralno-vzhodnem delu Severne A m e r i k e . N j i h o v a geološka p o d l a g a je nastala pred tre- mi m i l i j a r d a m i let v p r e d k a m b r i j u , ko so nastala stara n a g u b a n a gorstva. V paleozoiku je bila v e č i n a Severne A m e r i k e p o d m o r j e m , kjer so se o d l o ž e n i delci sprijemali v a p n e n c e . Veči- na a p n e n c e v je bila o d s t r a n j e n a v času ledenih d o b , ko je pokrajino skoraj v celoti prekrival p o l a r n i , Arktični ledenik, ki je p o g l o b i l tektonsko nastale kotanje v starih neprepustnih kamni- nah. Danes je površje v severnem delu Pojezerja e r o d i r a n o vse d o stare neprepustne p o d l a g e , južne predele p a p r e k r i v a j o ledeniški nanosi.

Pokrajina je z g e o m o r f n i m i procesi sčasoma d o b i l a mehke poteze, tako d a je z n a č i l n o rahlo valovito gričevnato površje, ki se zaradi odsot- nosti teže nekaj kilometrov d e b e l e ledeniške g m o t e še v e d n o d v i g a .

Nastanek jezer je torej pogojeval umik ledenika, z a t o so vsa ledeniškega izvora. Vode s talečega ledenika so z a p o l n i l e v d o l b i n e pred ledenikom, ki je sprva še z a p i r a l pot snežnici proti Zalivu sv. Lovrenca, tako d a je jezernica odtekala po porečju M i s i s i p i j a v Mehiški zaliv.

Jezera o b umikanju ledenika so bila precej več- ja kot z d a j š n j a Velika jezera. Ko se je ledenik umikal, si je v o d a iz jezer p r e d p r i b l i ž n o 1 0 . 0 0 0 leti utrla pot v severni del Atlantika, k a m o r še v e d n o o d t e k a . Vse jezerske kotanje so kriptodepresije, razen Eriejske, kar pomeni, d a so d n a jezer pod gladino svetovnega morja, g l a d i n a jezer pa je n a d njo.

Jezera so p r a v i l o m a m l a d a in kratkotrajna geološka oblika, saj, g l e d a n o geološko, obsta- jajo d o k a j kratek čas, tisoč, deset tisoč, m o r d a sto tisoč let. Nastanku sledi o b d o b j e umiranja, saj se njihove kotanje stalno z a s i p a v a j o , neka- tere hitreje, d r u g e počasneje. Jezera so tipič- na o b m o č j a n a s i p a v a n j a in tudi Velika jezera niso i z j e m a .

Velika jezera so del porečja Reke sv. Lovren- ca. Sestavlja jih sistem z rekami in prekopi pove- z a n i h petih jezer, ki si sledijo v naslednjem z a p o r e d j u : G o r n j e jezero (Lake Superior), Mic- h i g a n s k o jezero (Lake M i c h i g a n ) , Huronsko jezero (Lake Huron), Eriejsko jezero (Lake Erie) in O n t a r i j s k o jezero (Lake O n t a r i o ) . Sem lah-

(16)

Slika 1: Pregledna karta območja Velikih jezer.

ko štejemo še Jezero sv. Klare (St. C l a i r Lake), ki p a je p o velikosti precej manjše o d ostalih jezer. Skupaj i m a j o skoraj 1 6 . 0 0 0 km d o l g o o b a l o in z a v z e m a j o površino 2 4 5 . 0 0 0 km2 (4), medtem ko je površina Pojezerja 5 2 2 . 0 0 0 k m2 (4).

Skupaj z a d r ž u j e j o okoli 2 3 . 0 0 0 km3 (4) v o d e , kar je skoraj petina ( 1 8 % ) o d vseh z a l o g pit- ne v o d e na svetu (3). O d t o k jezernice iz Veli-

kih jezer je v p r i m e r j a v i s količino v o d e v jezerih s o r a z m e r n o majhen, le 1 % (4).

G l a d i n e jezerske v o d e so stabilne, z nižki p o z i m i , ko d o t o k z m a n j š a snežni z a d r ž e k , in z viški poleti, p o p o m l a d a n s k e m d e ž e v j u . V z a d n j i h sto letih je o p a z n a težnja narašča- nja g l a d i n e vseh jezer, in to kljub temu, d a se danes njihova g l a d i n a umetno u r a v n a v a s prekopi in vmesnimi z a p o r n i c a m i .

Kot z a vsa jezera v z m e r n e m pasu so z a r a d i s p e c i f i č n i h lastnosti v o d e ( n a j v e č j o gostoto ima pri 4 ° C) tudi z a Velika jezera zna- čilna štiri letna o b d o b j a stanja jezerske v o d e , z a katera so z n a č i l n a štiri različna stanja nav- pične temperaturne plastovitosti. S p o m l a d i se z g o r n j a plast p o z i m i mrzle v o d e segreje in pri 4 ° C z a č n e toniti, na njeno mesto p a p r i h a j a v o d a iz nižjih plasti. Tako postane vsa v o d a v jezerih z a nekaj časa e n a k o topla, kar omo- g o č a vetrovom, d a v o d o p o p o l n o m a premeša- jo. S kisikom b o g a t a v o d a s površine jezera z a m e n j a v o d o na dnu jezer. Takšno stanje ime- nujemo p o m l a d a n s k a homotermija, z a katero je z n a č i l n a d o k a j e n a k a temperatura v o d e povsod v jezeru. Proti poletju se površinske in

Slika 2: Severovzhodni del Huronskega jezera predstavlja Jurijev zaliv, ki ga imenujejo tudi šesto jezero.

i Bay je v celoti kanadski in je s svojimi tisočerimi otoki priljubljeno »vikendaško« območje Ifoto: Peter FrantarJ.

(17)

Preglednica 1: Glavni podatki o Velikih jezerih (1,3, 4).

G o r n j e M i c h i g a n s k o H u r o n s k o Eriejsko O n t a r i j s k o

n a d m o r s k a višina v m 1 8 3 1 7 6 1 7 6 1 7 3 7 4

d o l ž i n a o b a l e v km 4 3 8 5 2 6 3 3 6 1 5 7 1 4 0 2 1 1 4 6 v o d n a p o v r š i n a v k m² 8 2 . 1 0 0 5 7 . 8 0 0 5 9 . 6 0 0 2 5 . 7 0 0 1 8 . 9 6 0 p o v r š i n a r a z v o d j a v km2 1 2 7 . 7 0 0 1 1 8 . 0 0 0 1 3 4 . 1 0 0 7 8 . 0 0 0 6 4 . 0 3 0 m i n i m a l n a p r o s t o r n i n a v k m3 1 2 . 1 0 0 4 9 2 0 3 5 4 0 4 8 4 1 6 4 0

p o v p r e č n a g l o b i n a v m 1 4 7 8 5 5 9 1 9 8 6

n a j v e č j a g l o b i n a v m 4 0 6 2 8 2 2 2 9 6 4 2 4 4

v o d n i z a d r ž e k v letih 1 9 1 9 9 2 2 2 , 6 6

o b a l n e v o d e m o č n o segrejejo in ker z a r a d i manjše specifične teže ostajajo na površju, je o n e m o g o č e n o mešanje z nižjimi vodnimi plast- mi. N a s t a n e poletna stratifikacija ali plastovitost. Topla in s kisikom b o g a t a z g o r n j a plast se imenuje epilimnij. Pod njo je mezolimnij ali ter- moklina, plast z izrazitim p a d c e m temperature, ki preprečuje mešanje epilimnija s hladnejšo s p o d n j o plastjo v o d e , i m e n o v a n o hipolimnij.

Plast e p i l i m n i j a se skozi poletje debeli, dokler ne doseže največje d e b e l i n e . Te plasti z a r a d i velike temperaturne razlike med toplo in mrz-

lo plastjo vode vetrovi ne morejo premešati. Pole- ti tako mešajo samo epilimnij, ki je edini b o g a t s kisikom in življenjem. Jeseni se epilimnij ohla- di in ohlajena v o d a potone, na njeno mesto p a p r i h a j a v o d a iz g l o b i n . Pojavi se jesenska homotermija, ki je izrazitejša kot pomladna, ker se v o d a premešča t a k o z a r a d i vetrov, kot z a r a d i težnosti o z i r o m a tonjenja.

Pozimi nastane zimska plastovitost, saj je vrh- nja plast v o d e s temperaturo p o d 4 ° C lažja o d globlje, manj hladne vode. Z a r a d i dolge in mrzle zime je v o d a Velikih jezer večino hladne polo-

Slika 3: Midland je pristaniško mestece v tipičnem severnoameriškem slogu. S svojo marino in privezi je v zadnjem času priljubljeno izhodišče za izlete. Midland je poleg Colingwooda, Cheboygana, Alpene in

Bay Cityja eno glavnih pristanišč ob Huronskem jezeru (foto: Peter Frantarj.

1 7

(18)

Slika 4: Velik del zaledja Eriejskega jezera zajemajo kmetijske površine. Farme so glavni vir razpršenega onesnaževanja. Poleg živinoreje sta koruza in tobak tipični kulturi na severni obali jezera

Ifoto: Peter Frantarj.

vice leta nepremešana, medtem ko kratka in vro- ča poletja zlasti v severnejših jezerih prepre- čujejo d o l g o poletno »mrtvilo«. Vse p o v e d a n o p o m e n i , d a je p o t r e b n o ves proces letnega življenja jezer g l e d a t i skozi glavne p o d n e b n e poteze.

Podnebje Pojezerja ter posledično prsti in rastlinstvo z a r a d i njegove velike površine niso povsod enaki. Po K o p p e n u (9) ima Pojezerje v severnem delu s u b p o l a r n o p o d n e b j e (Dfc) z vegetacijsko d o b o , krajšo o d štirih mesecev.

Proti jugu se vegetacijska d o b a daljša in pov- prečne temperature naraščajo (podnebji Dfb in Dfa), vendar ima z m e r n o toplo p o d n e b j e samo južna o b a l a Eriejskega jezera. Rastlinstvo je p o d r e j e n o p o d n e b n e m u tipu. Borealni iglasti g o z d na skrajnem severu Pojezerja, i m e n o v a n tudi j u ž n a t a j g a (7), proti jugu p r e h a j a v hla- den mešani in listnat g o z d . M e d vsemi gospo- darskimi p a n o g a m i je o d p o d n e b j a n a j b o l j odvisno kmetijstvo, ki ima na r a z p o l a g o največ kmetijskih zemljišč v južnem delu Pojezerja (preglednica 2). Tu se raztezajo tako imenovani kmetijski pasovi z a pšenico, oves, koruzo in mleko (wheat belt, o a t belt, corn belt in d a i r y belt).

Pri o b r a v n a v i p o d n e b j a p a ne smemo spregle- d a t i p r e p l e t a n j a m e d s e b o j n i h v p l i v o v m e d jezeri in p o d n e b j e m , saj jezera kot velikanski sprejemniki o z i r o m a z a d r ž e v a l n i k i e n e r g i j e b l a ž i j o temperaturne ekstreme. Ta učinek p a ni tako izrazit z a r a d i reliefne odprtosti.

Kot že omenjeno, sestavlja Velika jezera pet hidrografsko p o v e z a n i h jezer. N a j v e č j e in naj- višje ležeče je G o r n j e jezero. N j e g o v o ime je dobeseden p r e v o d iz francoščine i z v i r a j o č e g a imena. S prostornino 1 2 . 1 0 0 km3 je takoj z a Bajkalskim jezerom ( 2 3 . 6 0 0 km3) drugi največ- ji svetovni s l a d k o v o d n i r e z e r v o a r (5). N j e g o - va prostornina je v e č j a o d skupne prostornine vseh ostalih jezer, z a r a d i m a j h n e g a o d t o k a p o Reki sv. M a r i j e (St. M a r y River) p a je z a d r ž e k jezerske vode skoraj 2 0 0 let. To pomeni, d a vsa- ko o n e s n a ž e n j e jezera p o v z r o č i č a s o v n o dalj- še posledice. N a srečo je v zaledju jezera samo 3 % zemljišč namenjenih kmetijstvu, pritisk prebivalstva pa je minimalen, saj živi tam skupaj le 6 0 7 . 0 0 0 prebivalcev. Večino z a l e d j a še ved- no zavzema g o z d (91 % površine). G o r n j e jezero ima povprečno v o d n o g l a d i n o na nadmorski višini 1 8 3 m (2).

(19)

Preglednica 2: Namembnost zemljišč v zaledju posameznih jezer (v %) (4).

G o r n j e j e z e r o M i c h i g a n s k o j e z e r o H u r o n s k o j e z e r o Eriejsko j e z e r o O n t a r i j s k o j e z e r o

kmetijstvo 3 4 4 2 7 6 7 3 9

poselitev 1 9 2 1 0 7

g o z d 9 1 4 1 6 8 2 1 4 9

ostalo 5 6 3 1 5

Huronsko jezero je d o b i l o svoje ime po indi- janskem plemenu Huroni. Je d r u g o največje jezero po površini in tretje p o prostornini vod- ne gmote. Z a d r ž e k jezerske v o d e je 2 2 let (1).

Jezero se členi na g l a v n o k o t a n j o in Zaliv sv.

Jurija, ki bi bil lahko g l e d e na velikost samo- stojno jezero, z a t o je d r u g o ime z a n j kar »Še- sto veliko jezero« (1). Z a l i v sv. Jurija je poln otočkov in z a t o priljubljeno izletniško o b m o č - je s številnimi počitniškimi hišicami. G l a d i n a Huronskega jezera je na isti nadmorski višini kot gladina Michiganskega jezera, na 1 7 6 m (2).

Jezeri namreč razdvaja samo 5 km široka zemeljska o ž i n a , imenovana M a c k i n a c o v a vrata. Ker se skoznja v o d a pretaka, je g l a d i n a obeh jezer i z e n a č e n a . N a južnem koncu H u r o n s k e g a

jezera se jezernica po Reki svete Klare (St. Clair River) izliva v manjše in plitvejše istoimensko jezero, nakar p o reki Detroit o d t e k a v Eriejsko jezero.

M i c h i g a n s k o jezero je d o b i l o ime p o izra- zu michigami, ki v jeziku Indijancev A l g o n q u i n pomeni veliko v o d n o telo. Po prostornini je dru- g o največje jezero in ima o k r o g 1 0 0 let d o l g z a d r ž e k jezerske v o d e (1). Dolg z a d r ž e k je posledica zelo m a j h n e g a d o t o k a v o d e v jezero, velik p r o b l e m p a predstavlja dejstvo, d a je z a l e d j e jezera eno o d n a j b o l j u r b a n i z i r a n i h o b m o č i j na svetu. M i c h i g a n s k o jezero je med vsemi Velikimi jezeri turistično n a j p o m e m b n e j - še, zlasti na p o d r o č j u š p o r t n e g a r i b o l o v a . P o d o b n o kot v o b d o b j u ledenih d o b jezerska

Slika 5: Port Stanley, Ontario, ob Erieiskem jezeru. Poletne temperaturne razmere so ugodne za kopališki turizem. Zaradi zelo tople in sladke vode je kopanje v jezeru izredno doživetje

(foto: Peter Frantar).

1 9

(20)

Stika 6: Kanadski det Niagarskih slapov predstavljajo bolj znani, 48 m visoki Horseshoe falls - Podkvini slapovi. So velika turistična atrakcija, ki vsakoletno privablja več kot 15 milijonov turistov (foto: Peter Frantarj.

v o d a skozi umetni prekop odteka tudi proti Misi- sipiju. Po z a s l u g i p r e k o p a se je onesnaženost jezera zmanjšala, po njegovi zaslugi p a je priš- lo tudi d o n e z a ž e l e n e g a v d o r a in širjenja kolonij neavtohtonih zebrastih školjk v povod- je Velikih jezer.

Eriejsko jezero je četrto največje p o povr- šini, a najmanjše po prostornini v o d n e gmote.

Jezerska kotanja je plitva, saj je povprečna glo- b i n a v o d e samo 1 9 m (9). Z a h o d n a k o t a n j a jezera je z e l o plitva, g l o b o k a p o v p r e č n o le 7 , 4 m (9); z a r a d i pojavljanja nenadnih visokih valov je nevarna z a plovbo. Z a r a d i manjše prostornine se vremenski vplivi hitro o d r a ž a j o na jezeru, ki e d i n o o d vseh Velikih jezer p o z i m i v celoti zamrzne. Zadržek jezerske vode je zelo kratek, niti 3 leta, z a t o se posledično v o d a v jezeru na eni strani hitro onesnaži in na drugi tudi hitro očisti. O n e s n a ž e n o s t jezera kot posledica kmetijstva in urbanizacije je bila prob- lematična pred letom 1 9 7 0 . Bila je tolikšna, d a se je junija 1 9 6 9 vnela g l a d i n a reke C u y a h o - g a , pritoka takrat biološko mrtvega Eriejskega jezera. To je d a l o misliti oblastem, ki so z veli-

kimi n a l o ž b a m i kritično onesnaženost postopoma o d p r a v i l e . V z a l e d j u Eriejskega jezera je kmetijstvu n a m e n j e n i h kar 6 7 % zemljišč, kar desetina p a je p o z i d a n a , saj tu p r e b i v a skoraj 1 2 milijonov ljudi.

Ime Erie pomeni »ime plemena« v indijan- skem jeziku plemena Panter, plemena, ki je nase- ljevalo južno jezersko o b a l o . Eriejsko jezero se z n a d m o r s k e višine 1 7 3 m (2) p r e l i v a p o 5 5 km (1) d o l g i reki N i a g a r a v Ontarijsko jezero, ki je na samo 7 5 m nadmorske višine (2). Višin- sko razliko skoraj sto metrov reka p r e m a g a tudi v znamenitih Niagarskih slapovih, visokih 5 2 m.

Z a d n j e jezero v verigi Velikih jezer je Onta- rijsko jezero. Izraz O n t a r i o v jeziku p l e m e n a Irokezi p o m e n i č u d o v i t o jezero. Z a d r ž e k njegove jezerske vode je 6 let. Izhod iz jezera zapi- ra 7 z a p o r n i c , katerih i z g r a d n j a je leta 1 9 5 9 o m o g o č i l a otvoritev d o k o n č a n e v o d n e poti p o Velikih jezerih.

V o d e Velikih jezer se prek z a p o r n i c preli- jejo v Reko svetega Lovrenca, ki se šele čez več kot 1 5 0 0 km izliva v Atlantski ocean, pri čemer p r e m a g a zelo skromno višinsko razliko. S tem

(21)

Slika 7: Jezerska pokrajina predstavlja hidrološko zaledje Velikih jezer. Iz padavin, padlih na tem območju, voda preko številnih jezerc in rek doteka v največja jezera na svetu (foto: Peter Frantarj.

se potovanje v o d e Velikih jezer zaključi, z mor- ske strani pa se z a č n e v o d n a pot Velikih jezer.

V o d n a pot je tako p o s l e d i c a kot eden o d v z r o k o v z a nastanek e n e g a o d največjih industrijskih in u r b a n i z i r a n i h ter n a j b o l j razvitih o b m o č i j na svetu. U g o d n e življenjske razmere in g o s p o d a r s k a rast so p o v z r o č i l e tudi porast a n t r o p o g e n i h pritiskov na Pojezerje. N a začet- ku 2 0 . stoletja je v njem živelo 1 0 milijonov ljudi, danes p a g a naseljuje več kot desetina prebivalcev Z d r u ž e n i h d r ž a v in kar četrtina K a n a d č a n o v , skupaj torej več kot 3 3 milijonov ljudi. Povečal se je tudi kmetijski pritisk. N a o b m o č j u Pojezerja sta o s r e d o t o č e n a četrtina k a n a d s k e g a kmetijstva in 7 % kmetijstva Z D A . Seveda p a ne smemo p o z a b i t i na pritisk indu- strije in storitvenih dejavnosti, med katerimi je prostorsko še najbolj obremenjujoč turizem. Pri- tisk z a l e d j a na kakovost jezerske v o d e ni ena- komeren. N a j v e č j i je na s p o d n j a tri jezera (Ontarijsko, Eriejsko, Michigansko), precej manj- ši p a na G o r n j e in Huronsko jezero. Pojezer- je spodnjih jezer je življenjsko okolje 3 0 milijonom ljudi, z g o r n j i h dveh p a le trem. Enako velja z a

kmetijske, industrijske, turistične in d r u g e priti- ske v Pojezerju, ki so v severnem delu majhni, na jugu pa izdatni. Preglednica 3 prikazuje pritisk prebivalstva po posameznih jezerih ter upo- r a b o v o d e v milijonih kubičnih metrov ( M K M ) na leto. D o k a z z a neenakomeren razvoj in pritisk na jezera so tudi p o d a t k i o prostorski r a b i z a l e d j a v preglednici 2 , ki k a ž e j o na precejš- nje razlike med jezeri.

V o d n a pot Reka svetega Lovrenca-Velika j e z e r a p o v e z u j e Atlantski o c e a n z mestom Duluth v Minnesoti. D o l g a je več kot 3 . 5 0 0 km, kar z a h t e v a o d 8 d o 9 dni neprekinjene plov- be. O d p r t a je bila a p r i l a leta 1 9 5 9 (5). Nje- ni začetki segajo v čas francoskih kolonialistov, ko pred okrog 4 0 0 leti Jacques Cartier ni uspel p r e p l u t i b r z i c pri M o n t r e a l u . F r a n c o z i so namreč želeli odkriti S e v e r o z a h o d n i p r e h o d . Prvi p r a v i p o s k u s i u r e d i t v e p o t i s e g a j o v leto 1 6 8 0 , ko je francoski častnik Dollier de Casson z a č e l z deli na p r e k o p u v i z o g i b brzi- c a m pri M o n t r e a l u . Francozi so g a g r a d i l i vse d o leta 1 7 3 3 , v e n d a r del niso d o k o n č a l i . Po p a d c u Francozov so g a šele leta 1 8 2 4 d o g r a -

2 1

(22)

Preglednica 3: Izbrani družbenogeografski pritiski na jezera leta 1991 (4).

G o r n j e M i c h l g a n s k o Huronsko Eriejsko Ontarljsko jezero jezero jezero jezero jezero

število prebivalcev 6 0 7 . 1 0 0 1 0 . 0 5 7 . 0 0 0 2 . 6 9 4 . 2 0 0 1 1 . 6 8 2 . 2 0 0 8 . 1 5 0 . 9 0 0 prebivalci in pritisk p r e b . / k m3 v o d e 5 0 2 0 4 4 7 6 1 2 4 . 1 3 7 4 9 7 0

p r e b . / k m² z a l e d j a 13 1 6 7 3 6 2 2 3 181

komunala 9 8 2 6 2 2 3 8 4 2 6 8 5 9 2 7 u p o r a b a v o d e v M K M na leto industrija 1 J 3 3 8 6 0 8 2 1 5 8 9 8 2 0 2 9 3 5

p r o i z v o d n j a energije 7 4 0 1 2 . 1 3 1 4 8 5 2 1 2 . 7 9 1 1 3 . 2 8 2

dili A m e r i č a n i . Prekop je imel 7 z a p o r n i c , glo- bino 1,5 m in dolžino nekaj kilometrov. Pred tem in medtem so nekaj manjših p r e k o p o v z g r a d i - li g o r v o d n o .

N a začetku 19. stoletja je bila zgrajena tudi tako imenovana Ameriška v o d n a pot, ki je Eriej- sko jezero p o v e z a l a z N e w Yorkom, kar je resno o g r o z i l o v l o g o M o n t r e a l a kot v o d i l n e g a p r i s t a n i š k e g a mesta v Pojezerju. To je p o letu 1 8 3 3 spodbudilo intenzivnejšo g r a d n j o pre- k o p o v na Vodni poti svetega Lovrenca. Do sre- dine 19. stoletja je bila o m o g o č e n a p l o v b a d o Eriejskega jezera l a d j a m z ugrezom d o 2 , 4 m.

Takrat je g r a d n j o plovne poti m o č n o pospeši- la n o v a konkurenca, železnica. Tako so d o leta 1 9 0 4 p o s o d o b i l i v o d n o pot d o Eriejskega jezera na standardno g l o b i n o 4 , 3 m. Delalo se je tudi na p r e h o d u med G o r n j i m in Huronskim jezerom, kjer je bila ž e leta 1 9 0 4 g l o b i n a pre- k o p a v e č j a . Vse hitrejši g o s p o d a r s k i r a z v o j in pritiski so zahtevali tudi p o s o d o b i t e v p r e k o p a z višinsko razliko 9 9 , 4 m med Eriejskim in Onta- rijskim jezerom. 4 3 , 5 km d o l g prekop W e l l a n d z osmimi z a p o r n i c a m i so p o g l o b i l i na 7 , 5 m.

Z a tem je g r a d n j a vse d o začetka petdesetih let 2 0 . stoletja zastala, nakar sta Z D A in K a n a d a sporazumno določili standarde in začeli z novi- mi deli. M i n i m a l n a širina d v o n a s i p n e g a preko- pa je 6 1 m in enobrežnega 9 1 , 4 m, medtem ko je njegova minimalna globina 8 , 2 m. Vodno pot svetega Lovrenca je 2 5 . aprila 1 9 5 9 odprl ledo- lomilec D'lberville.

Danes v o d n a pot o m o g o č a p l o v b o ladjam dolžine 2 2 5 , 2 m, širine 2 3 , 8 m in z ugrezom d o 8 m. Pot je o d p r t a o d konca marca d o konca d e c e m b r a , o d leta 1 9 5 9 pa so jo z a r a d i novih tehnologij časovno podaljšali z a 2 5 dni na leto.

Pojezerje Velikih jezer še v e d n o velja z a g l a v n o , t r a d i c i o n a l n o industrijsko središče Severne A m e r i k e . Kljub novim industrijskim p a n o g a m in vse večji terciarizaciji d r u ž b e ima še v e d n o p o m e m b e n d e l e ž tudi v svetov- nem merilu, čeprav ni več v odločilni meri veza- no na b l i ž n j a n a r a v n a bogastva. O h r a n i t e v njegove v l o g e je o m o g o č i l a p r a v d o b r a pro- metno-komunikacijska povezava o b m o č j a , med d r u g i m tudi poceni v o d n i transport m e d Poje- z e r j e m in Atlantikom. Tako Pojezerje p o večini razvojnih kazalcev še v e d n o ostaja tudi global- no p o m e m b n a regija.

1. Gifts of the glaciers. Medmrežje:

http://www. seagrant. wisc.edu/education/.

4. 10.2001.

2. GLFS. Medmrežje:

http://superior, eng.ohio-state. edu/.

15.10.2001.

3. GUN. Medmrežje:

http://www.great-lakes.net. 4. 10.2001.

4. Great Lakes Atlas. Medmrežje:

http://www.on.ec.gc.ca/great-lakes-atlas/.

25. 11.2001.

5. Medmrežje: http://www.baikal.eastsib.ru/.

14. 2. 2002.

6. Medmrežje: http://www.seaway.ca/english/

features/facts.html. 29. 1.2002.

7. Medmrežje: http://www.soton.ac.uk/~tjms/

namerica.html. 23. 8. 2002.

8. Plut, D. 2000: Geografija vodnih virov.

Oddelek za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Ljubljana.

9. Veliki atlas sveta. Mladinska knjiga. Ljublja- na, 1972.

(23)

E U R O G E O 2 0 0 2 Tatjana Resnik Planine

Čeprav ¡e potekala zadnja konferenca EUROGEO lansko lefo v Liverpoolu, se je vodstvo zaradi obilice dela odločilo za organizacijo ponovne konference že letos in ne šele prihodnje leto, kot je bilo do zdaj v nava- di. EUROGEO je mednarodno telo, ki združuje evrop- ska društva učiteljev geografije in katerega glavna naloga je spodbujanje kvalitetnega razvoja šolske geografije v Evropi.

Letošnja konferenca, ki jo je organiziralo portugal- sko društvo učiteljev geografije, je potekala od 6. do 8. septembra v Funchalu, glavnem mestu Madeire. Ude- ležilo se je je enaintrideset predstavnikov iz petnajstih držav (Velika Britanija, Nizozemska, Avstrija, Češka republika, Portugalska, Švedska, Francija, Nemčija, Luksemburg, Belgija, Danska, Španija, Romunija, Švi- ca in Slovenija).

Glavne teme prvega dneva konference so bile pomen evropske zavesti, vloga in položaj geografije v spreminjajoči se Evropi ter ključna vloga geografskega izobraževanja pri vzgoji in izobraževanju bodo- čih evropskih državljanov. Izhodišče razprave sta bili trditvi, da sta znanje o evropski raznolikosti in poznavanje evropskih procesov predpogoja za razvoj evropske zavesti ter da je resnično zavedanje predvsem rezultat komunikacije in izmenjave izkušenj. Po mnenju udeležencev bi morali namenjati več pozor- nosti podobnostim in razlikam med evropskimi drža- vami in znotraj njih, pri čemer bi morala geografija kot šolski predmet imeti eno ključnih vlog. Pri tem ostaja glavno vprašanje, kako to doseči. Gotovo ima eno vodilnih vlog pri teh težnjah ravno razvoj informacijske tehnologije, ki na področju geografije ponuja nešte- to možnosti. V sklopu delavnic smo predstavniki posameznih držav pripravili kratko predstavitev geografskega izobraževanja v svojih državah. Čeprav so razlike po državah zelo velike in segajo vse od kuri- kulumovdo izobrazbe učiteljev, pa med temeljnimi cilji geografskega izobraževanja v samem bistvu vseeno ni velikih razlik.

Naslednji dan smo razpravljali o evropski šolski mreži in virtualni geografski učilnici. Predstavnica Fran- cije nam je prestavila program Ethnoclic, ki je, kot že ime samo pove, obarvan izrazito etnografsko, vendar vseeno zelo uporaben pri pouku geografije. V nada- ljevanju je bil izrazito poudarjen velik pomen okoljske vzgoje pri izobraževanju in vzgajanju bodočih evropskih državljanov ter uporaba elektronskih novic pri pouku geografije. V Sloveniji se žal ne moremo poh- valiti ne s prvim in ne z drugim, kajti okoljska vzgo- ja je pri nas vse premalo v domeni geografov in vse preveč v »lasti« drugih predmetov, pa tudi izrazitega vzpona uporabe informacijske tehnologije v šolah ni zaslediti.

Sodobna Evropa posveča izrazito velik pomen državljanski vzgoji, zato je nadaljnja razprava iska- la povezave med geografijo in državljansko vzgojo prek ljudi, prostora, »evroregij« in okoljskega držav- ljanstva. Z evropskega vidika je poznavanje notranjih in zunanjih posledic ekonomskih, družbenih in kultur- nih vlog Evropske unije predpogoj za državljansko zavest, pri čemer ne moremo zanemariti velikega pomena geografske stroke.

Zadnji dan smo udeleženci v sklopu delavnic iskali odgovore na mnoga vprašanja, ki se porajajo ob zgo- raj omenjenih idejah, zamislih in dejstvih. Precej enotno mnenje sodelujočih je bilo, da so pri njihovem udejanjanju ključnega pomena hiter in efektiven pretok informacij, boljša organiziranost in povezanost uči- teljev geografije, stiki med državami (izmenjave, osebni stiki in izmenjava materialov), vertikalen pretok informacij med institucijami ter izogibanje samo- zadostnosti.

Čeprav nihče ne zagovarja poenotenja geografskih kurikulumov do te mere, da bi se izgubila nacio- nalna prepoznavnost, pa bo določeno usklajevanje danes tako zelo različnih kurikulumov v prihodnosti združene Evrope verjetno neizogibno. Kako to storiti in kako že na začetku postaviti ustrezna izhodišča, s katerimi se bo strinjala vsaj velika večina držav, če ne že vse, je zelo pereče vprašanje, katerega neizogibno- sti se šele začenjamo počasi zavedati. Zaenkrat ostaja vse le na nivoju zbiranja in kopičenja številnih podatkov iz posameznih držav. Tudi na Madeiri dlje kot do tu nismo prišli.

Poteka pa pod okriljem EUROGEO projekt EURO.GEO, ki skuša poiskati odgovore na zastavlje- na vprašanja, kot končni cilj pa načrtuje postavitev splet- ne strani, ki bi bila v oporo učiteljem geografije pri njihovem delu. V projekt se je letos aktivno vključila tudi Slovenija.

V zelo natrpan program konference so organiza- torji vključili tudi ogled samega mesta Funchal ter njegove slikovite širše okolice. Madeira nudi geografu s svojim vulkanskim površjem in na kratke razdalje neneh- no se spreminjajočo podobo narave obilo užitkov in izzi- vov. A o tem je bilo v tej reviji že veliko napisanega.

Na konferenci so udeleženci tudi prvič v zgodo- vini EUROGEO izvolili tudi njenega predsednika. To je postal Kari Donert, profesor s Hope University v Liver- poolu, ki bo marca 2003 obiskal tudi Slovenijo in imel ob tej priložnosti na Filozofski fakulteti predavanje tako za študente geografije kot za učitelje geografije.

Slovenija je bila na konferenci izbrana za drža- vo gostiteljico naslednje konference EUROGEO, ki bo potekala predvidoma marca leta 2004.

Konferenco smo udeleženci zapustili z občut- kom, da govorimo šolski geografi v Evropi podoben jezik in da se geografiji v šolah morda vseeno ne piše- jo tako črni časi, kot se mnogi tako pri nas kot v tuji-

ni bojijo. • i J s ^ M j f t