PSIHOLOŠKI VIDIKI PREKOMERNE UPORABE MOBILNIH TELEFONOV PRI UČENCIH DRUGEGA

(1)

UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA

Oddelek za razredni pouk

Poučevanje na razredni stopnji z angleščino

Manja Primožič

PSIHOLOŠKI VIDIKI PREKOMERNE UPORABE MOBILNIH TELEFONOV PRI UČENCIH DRUGEGA

TRILETJA OSNOVNE ŠOLE

Magistrsko delo

Ljubljana, 2020

(2)

(3)

UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA

Oddelek za razredni pouk

Poučevanje na razredni stopnji z angleščino

Manja Primožič

PSIHOLOŠKI VIDIKI PREKOMERNE UPORABE MOBILNIH TELEFONOV PRI UČENCIH DRUGEGA TRILETJA OSNOVNE

ŠOLE

Magistrsko delo

Mentorica: dr. Alenka Polak, doc.

Somentorica: dr. Polona Gradišek, asist.

Ljubljana, 2020

(4)

(5)

“Cell phones bring you closer to person far from you. But it takes you away from the ones sitting next to you.” Anonymous

ZAHVALA

Zahvaljujem se mentorici, dr. Alenki Polak in somentorici, dr. Poloni Gradišek, ki sta sprejeli mojo željo za izbrano temo in v njej videli izziv. Hvala obema za njuno strokovno pomoč, podporo in vodenje.

Zahvala gre tudi vsem učiteljem in ravnateljem, ki so sprejeli mojo prošnjo in mi omogočili zbrati veliko število anketirancev.

Posebej pa se zahvaljujem svoji družini za vso podporo, potrpežljivost, molitve in pomoč. Vedno ste verjeli vame – iskrena hvala!

(6)

(7)

IZJAVA O AVTORSTVU

Spodaj podpisana Manja Primožič izjavljam, da je magistrsko delo z naslovom Psihološki vidiki prekomerne uporabe mobilnih telefonov pri učencih drugega triletja osnovne šole, pod mentorstvom doc. dr. Alenke Polak in somentorstvom asist. dr.

Polone Gradišek, moje avtorsko delo. Uporabljeni viri in literatura so navedeni korektno, avtor je vedno naveden.

Datum: ____________________ Podpis študentke:______________________

(8)

(9)

POVZETEK

Problematika psiholoških vidikov prekomerne uporabe mobilnih telefonov postaja vse bolj aktualna, saj mobilne naprave omogočajo takojšnjo zadovoljitev potreb po socialni potrditvi. Uporaba mobilnih telefonov se je v zadnjih letih močno povečala, predvsem pri otrocih in mladostnikih. Ti so zaradi svoje stopnje v razvoju najbolj ranljivi in vodljivi. V Sloveniji je, zlasti na področju prekomerne uporabe mobilnih telefonov pri mlajših otrocih, narejenih zelo malo raziskav. Strokovnjaki vse pogosteje opozarjajo na negativne vplive mobilnih telefonov na duševno in telesno zdravje otrok. Prekomerna uporaba lahko vodi v zasvojenost, za katero se je oblikoval tudi nov izraz: nomofobija.

Ena od psiholoških nevarnosti prekomerne uporabe mobilne telefonije je med drugim ranljivost otrok za različne vrste zlorab, saj s telefonom prosto dostopajo do spleta.

Ključna za preventivno delovanje na tem področju sta pogovor ter osveščanje otrok in mladostnikov o nevarnostih prekomerne uporabe mobilnih telefonov, kar je predvsem naloga staršev in učiteljev. Za ciljno skupino raziskave v okviru magistrskega dela smo izbrali učence drugega triletja iz mestnih in podeželskih šol, saj se pri tej starosti večinoma že srečajo s širšo uporabo mobilnih telefonov. Preko spletnega anketnega vprašalnika smo zbrali podatke o količini in namembnosti uporabe mobilnih telefonov pri učencih drugega triletja. Pri primerjavi odgovorov učencev iz mestnih in podeželskih šol, nismo zasledili večjih statistično pomembnih razlik. Ugotovili smo, da največ učencev svoj prvi telefon dobi pri osmih letih. Najpogosteje ga uporabljajo za klicanje staršev, časovno najdlje pa uporabljajo YouTube kanal. Skoraj vsi učenci v času pouka telefona ne uporabljajo. Iz raziskave je razvidno, da le redkim učencem lastništvo mobilnega telefona predstavlja statusni simbol, pri nekaterih pa se pojavljajo tudi znaki nomofobije.

Večini anketiranih učemcev so starši ali učitelji načela varne uporabe že predstavili.

Ugotavljamo, da za večino učencev drugega triletja značilna zmerna uporaba telefon.

Na podlagi zbranih rezultatov smo v sklopu magistrskega dela oblikovali delavnico za učence drugega triletja osnovne šole, katere namen je osveščanje o varni rabi mobilne telefonije. V ta namen smo oblikovali tudi zloženko, s katero bomo v prihodnje dodatno informirali in osveščali učence, učitelje in starše o preučevani problematiki.

KLJUČNE BESEDE:

mobilni telefon, učenci, drugo triletje, osnovna šola, prekomerna uporaba, telesno zdravje, duševno zdravje

(10)

ABSTRACT

Psychological Aspects of Excessive Mobile Phone Use by Second Triad Elementary SchoolStudents

Psychological aspects of excessive mobile phone use are becoming increasingly more relevant. The use of mobile phones has been rapidly increasing in the last few years, especially among children and youths. However, there is not much research to be found on this topic in Slovenia. Many experts point out negative effects of mobile phones on children's mental and physical health; excessive use can lead to an addiction also known as nomophobia. One of the psychological dangers of mobile phone overuse is also vulnerability to internet abuse. To prevent dangers, it is important for parents and teachers to talk with children and adolescents about it. The target group for our research were primary school students (fourth and fifth grade) from urban and rural Slovenian schools which in most cases use mobile phones. We used an online questionnaire to collect data on the extent and purpose of mobile phone use among students. When comparing the responses of students from urban and rural schools, we did not find major statistically significant differences. We found out most pupils get their first phone when they are eight years old, and use it most often to call their parents and to watch YouTube videos. Nearly none of the students ever uses phones during classes.

Research shows that most students use phones sparingly and that only a few pupils see mobile phones as a status symbol. Most of those who answered the questionnaire have also already heard about how to use phones safely by their parents or teachers.

Research also shows that most of the students use their phone moderately. Based on the collected results and as a part of this master degree we designed a workshop for fourth and fifth grade students about how to use mobile phones safely. We also created a leaflet based on the research to raise awareness among students, teachers, and parents in the future.

KEYWORDS: mobile phone, pupils, primary school, overuse, physical health, mental health

(11)

KAZALO

TEORETIČNI UVOD ... 1

1 UVOD ... 1

2 ZGODOVINSKI POGLED NA RAZVOJ MOBILNIH TELEFONOV ... 2

3 POGOSTOST UPORABE MOBILNIH NAPRAV IN SOCIALNIH OMREŽIJ ... 5

4 RAZLIČNE APLIKACIJE NA MOBILNIH NAPRAVAH ... 6

5 POZITIVNI VPLIVI UPORABE MOBILNIH NAPRAV ... 9

Občutek varnosti za starše in otroke ... 9

Lažja komunikacija in dosegljivost ... 9

Pridobivanje in razvijanje novih spretnosti ... 10

Boljši nadzor nad zdravjem ... 10

Večja prilagodljivost različnim skupinam ljudi... 10

Prihranek časa ... 10

6 NEGATIVNI VPLIVI PREKOMERNE UPORABE MOBILNIH NAPRAV ... 10

6.1 NEGATIVNI VPLIVI MOBILIH NAPRAV NA ČLOVEKOVE KOGNITIVNE PROCESE ... 11

Vpliv uporabe mobilnih naprav na pozornost ... 11

Vpliv uporabe mobilnh naprav na spomin ... 12

Vpliv uporabe mobilnih naprav na jezik in govor ... 13

6.2 NEGATIVNI VPLIVI MOBILNIH NAPRAV NA VEDENJE ČLOVEKA ... 13

Vpliv uporabe mobilnih telefonov na kakovost življenja ... 13

Vplivi prekomerne uporabe mobilnih naprav na nagrajevanje in zadovoljevanje potreb pri človeku ... 14

Vpliv prekomerne uporabe mobilnih naprav na spanje ... 15

6.3 DEJAVNIKI NEGATIVNEGA VPLIVA PREKOMERNE UPORABE MOBILNIH TELEFONOV ... 15

Zasloni na dotik ... 15

Modra svetloba ... 16

(Ne)varno sevanje ... 17

7 PSIHOLOŠKI VIDIKI PREKOMERNE UPORABE MOBILNIH NAPRAV ... 19

7.1 ZASVOJENOST IN ODVISNOST OD MOBILNIH NAPRAV ... 20

8 NOVI IZRAZI, POVEZANI S PREKOMERNO UPORABO MOBILNIH TELEFONOV 24 9 PREVENTIVA NA PODROČJU PREKOMERNE UPORABE MOBILNIH TELEFONOV ... 25

9.1 NADZIRANJE IN ZAGOTAVLJANJE VARNOSTI DRUŽINSKE VZGOJE ... 25

(12)

9.2 PRIMERNA STAROST OTROK ZA PRVI TELEFON ... 26

10 MOBILNI TELEFONI IN ŠOLA ... 27

10.1 UPORABA TELEFONOV PRI POUKU V SLOVENSKIH ŠOLAH ... 28

11 PROBLEMI VARNOSTI IN NOVE OBLIKE SPLETNEGA NASILJA ... 29

12 PROGRAMI ZA PREVENTIVO IN OZAVEŠČANJE O PRAVILNI RABI TEHNOLOGIJE V SLOVENIJI ... 30

EMPIRIČNI DEL ... 31

13 OPREDELITEV RAZISKOVALNEGA PROBLEMA ... 31

14 RAZISKOVALNA VPRAŠANJA IN STATISTIČNE HIPOTEZE ... 31

15 METODA IN RAZISKOVALNI PRISTOP ... 32

15.1 OPIS VZORCA ... 32

15.2 OPIS INSTRUMENTARIJA IN POSTOPEK ZBIRANJA PODATKOV ... 33

15.3 OBDELAVA PODATKOV ... 34

16 REZULTATI IN INTERPRETACIJA ... 35

16.1 Lastništvo mobilnega telefona ... 35

16.2 Razlogi za nakup prvega mobilnega telefona ... 37

16.3 Nameni uporabe mobilnega telefona ... 39

16.4 Pogostost uporabe mobilnega telefona ... 42

16.5 Pogostost znakov prekomerne uporabe mobilnega telefona ... 45

16.6 Omejevanje rabe mobilnega telefona ... 52

16.7 Preventiva in ozaveščanje o varni rabi spleta in tehnologije ... 53

16.8 Samoocenjevanje o potencialni zasvojenosti z mobilnim telefonom ... 55

16.9 Stališča učencev do sošolcev z dragimi mobilnimi telefoni ... 58

17 PREGLED POTRDITVE HIPOTEZ ... 59

18 ZAKLJUČKI IN USMERITVE ... 60

LITERATURA: ... 64

19 PRILOGE ... 76

19.1 Priloga 1: Seznam uporabljenih spremenljivk ... 76

19.2 Priloga 2: Preglednica 19. Pogostost opisanih situacij ob uporabi telefona. 78 19.3 Priloga 3: Anketni vprašalnik ... 79

19.4 Priloga 4: Zgibanka Moj telefon in jaz ... 84

19.5 Priloga 5: Učna priprava – Dan dejavnosti ... 89

(13)

KAZALO PREGLEDNIC

Preglednica 1. Opis vzorca glede na spol ... 33

Preglednica 2. Opis vzorca glede na starost ... 33

Preglednica 3. Opis vzorca glede na vrsto šole ... 33

Preglednica 4. Opis vzorca glede na lastništvo telefona. ... 35

Preglednica 5. Opis vzorca glede na starost, ko so učenci dobili svoj prvi telefon. ... 36

Preglednica 6. Od koga je učenec dobil svoj prvi telefon ... 36

Preglednica 7. Opis vzorca glede na vrsto mobilnih telefonov učencev ... 37

Preglednica 8. Nameni uporabe mobilnega telefona. ... 39

Preglednica 9. Pogostost uporabe mobilnega telefona v določenem delu dneva. ... 43

Preglednica 10. Pogostost izraženosti različnih oblik vedenja, ko učenec ne sme uporabljati telefona. (N = 417) ... 46

Preglednica 11. Pogostost pojavljanja znakov prekomerne uporabe telefona ... 52

Preglednica 12. Načini omejitve uporabe mobilnega telefona. (N = 417) ... 53

Preglednica 13. Mnenja učencev o uporabi mobilnih teleofnov. (N=779) ... 54

Preglednica 14. Strinjanje s trditvami, glede na (ne)udeležbo izobraževanj v šoli ... 55

Preglednica 15. Mnenje o uporabi telefonov staršev. ... 56

Preglednica 16. Ali meniš, da si s telefonom zasvojen. ... 56

Preglednica 17. Opis vzorca glede na mnenje o rabi mobilnega telefona. ... 57

Preglednica 18. Opis vzorca glede na strinjanje s trditvami. (N = 771) ... 58

Preglednica 19. Pogostost opisanih situacij ob uporabi telefona... 78

KAZALO GRAFOV Graf 1. Razlogi za nakup prvega mobilnega telefona. (N = 614) ... 38

Graf 2: Namen in pogostost uporabe mobilnih telefonov. ... 42

Graf 3: Pogostost uporabe mobilnega telefona od najpogosteje do najredkeje. ... 45

Graf 4: Pogostosti različnih situacij ob uporabi telefona glede na povprečje. ... 47

Graf 5: Pogostost opisane situacije ob uporabi telefona. (N = 778) ... 48

Graf 20: Ali imaš omejeno rabo mobilnega telefona? (N = 784) ... 53

Graf 21: Ozaveščanje o varni rabi mobilnega telefona ter spleta in tehnologije. ... 54

(14)

(15)

1

TEORETIČNI UVOD 1 UVOD

Leta 2007 je Steve Jobs predstavil prvi pametni telefon na svetu z besedami: »iPhone je kot bi nosil svoje življenje v žepu. Je najbolj uporabna mobilna naprava.« (»iPhone is like having your life in your pocket. It's the ultimate digital device.«) (Jobs, 2007, v

»Zaman, 2013«). Od takrat dalje je sledil hiter vzpon tovrstnih mobilnih naprav in kmalu so postale dostopne širši populaciji. Ocenjeno je, da je na svetu že več kot 2.5 milijard uporabnikov pametnih mobilnih telefonov (Kemp, 2019). Omogočajo nenehno povezavo s svetom preko komunikacije z drugimi ljudmi, branjem novic, nakupovanjem, igranjem iger ipd. (Park, Kim, Hon in Shim, 2013). Zaradi številnih prednosti predstavljajo pametni telefoni v današnjem času nekaj nujno potrebnega za vedno večji in širši krog uporabnikov.

Raziskave kažejo da posameznik uporablja mobilni telefon več kot dve uri na dan, skupaj z vsemi hitrimi pregledi stanja zaslona pa kar štiri ure (Pancani, Preti in Riva, 2019). Številni znanstveniki se trudijo raziskati, zakaj se ljudje vedno težje ločujejo od mobilnih telefonov in kakšne posledice se kažejo pri prekomerni uporabi. Prav zavedanje, da prekomerna uporaba prinese več slabih kot dobrih posledic, lahko predstavlja motivacijo za omejevanje in nadzor nad lastno uporabo pametnih mobilnih telefonov.

Pametni telefoni in sorodne mobilne naprave so danes prepoznavni kot močna orodja, ki ljudem omogočajo boljše življenje (z redno uporabo (npr. miselnih iger) lahko celo širijo znanje) (Wilmer, Sherman in Chein, 2017). Hkrati pa uporaba teh naprav pušča dolgotrajne posledice na telesnem zdravju posameznika, njegovem spominu, sposobnosti razmišljanja, pozornosti in čustvovanju (Clayton, Leshner in Almond, 2015;

Wilmer idr., 2017). Vendar trdnih dokazov še ni, predvsem zaradi specifik raziskovalnih pristopov (različni načini in postopki merjenja, manjši vzorec, krajše časovno obdobje ipd.) (Anderson in Subrahmanyam, 2017; Wilmer idr., 2017). Prekomerna uporaba mobilnih telefonov lahko vodi v zasvojenost, za kar v stroki obstaja tudi nov izraz:

nomofobija (Jackman, 2008). Zavedanje posledic in prepoznavanje nevarnosti zasvojenosti z mobilnimi napravami sta ključna dejavnika pri preventivi uporabnikov (Twenge, 2017). Zato je smiselno to tematiko vključiti v vzgojo otrok doma in v šoli. Prav s tem namenom v Sloveniji potekajo tudi številne preventivne akcije in projekti.

Sama sodim med milenijce in telefoni so se razvijali skupaj z menoj, zato do teh ne občutim strahu in mi predstavljajo del življenja. Zaskrbljujoče pa mi je početje uporabnikov, ki se od telefona ne morejo ločiti. Slišala sem prenekatera svarila in govorice, kako je to vedenje škodljivo, zato sem želela to preveriti v literaturi. Vse pogosteje sem opažala vedno mlajše otroke, ki se brez telefona ne znajo več pomiriti ali zaposliti v lastni igri. Tako me je zanimalo tudi, kakšen odnos in mišljenje imajo o uporabi mobilnih telefonov mlajši učenci ter kakšne so njihove navade. Zato sem si to tematiko izbrala za svoje magistrsko delo.

(16)

2

2 ZGODOVINSKI POGLED NA RAZVOJ MOBILNIH TELEFONOV

Ljudje smo socialna bitja, ki se neprestano sporazumevamo. Najpogostejša oblika komunikacije je govor. Že v 17. stoletju je Robert Hook izdelal prvi približek napravi, ki je omogočala prenos zvoka na daljavo. Nato so izumitelji potrebovali več kot stoletje, da so oblikovali napravo, ki je sprejemala in oddajala človeški govor. Leta 1876 so trije izumitelji, sprva Alexander Graham Bell, nekaj ur za njim Elisha Gray in nekaj mesecev kasneje še Thomas Edison, izdali vsak svoj patent za prvi telefon. Pol stoletja kasneje je bil telefon uporabljen v komercialne namene. V tridesetih letih prejšnjega stoletja so tako nekateri domovi imeli že svoje telefone, ki so vsebovali zvonec, indukcijsko tuljavo in krožni izbirnik, ki je omogočal vnos številk. Po drugi svetovni vojni je sledil hiter razcvet telefonije. Prvi domači telefonski aparat so v Sloveniji oblikovali v podjetju Iskra leta 1949. V 70. letih prejšnjega stoletja so avtomatske aparate zamenjali električni modeli.

Eden najbolj znanih modelov je bil tudi telefon ETA 80, slovenskega oblikovalca Davorina Savnika (Hribar, 2007).

Za delovanje mora telefon vzpostaviti zvezo med klicateljem in kličočim. Za to so sprva ročno skrbeli operaterji v telefonskih centralah. Prva centrala je omogočala povezavo zgolj 21 telefonom. Pogovori so se prenašali po žicah in z električnim tokom ali brezžično z elektromagnetnim valovanjem. V sredini 20. stoletja je mehanske preklopnike in žice nadomestila digitalna elektronika. Danes pogovori potekajo preko radijskih valov, za delovanje teh pa potrebujemo signal (Graham, 2009).

Prvi prenosni telefoni za javno uporabo so se pojavili leta 1946 v ZDA. Bili so veliki in težki (tudi več kot 30 kg), zato so jih sprva vgrajevali v avtomobile. V 60. letih prejšnjega stoletja pa so jih zmanjšali na velikost, ki je omogočala prenašanje telefonov v manjših kovčkih. Šele v 80. letih so prenosni telefoni postali dostopnejši širši množici, postajali pa so tudi vedno manjši in lažji. Pojavilo se je poimenovanje: mobilni telefon. Ti zaradi svoje majhnosti, priročnosti, lahkotnosti ter delovanja na baterijo, omogočajo mobilno uporabo, t.i. uporabo storitev med gibanjem (Graham, 2009; Hribar, 2007). Delovali so v prvem analognem omrežju, imenovanem 1G (omrežje prve generacije), ki je omogočalo dobro pokritost geografskega območja. V Slovenji je omrežje prve generacije delovalo od leta 1991 do 2005, uporabljalo pa ga je približno 42.000 uporabnikov (Hribar, 2007).

V začetku devetdesetih letih je prišlo do razvoja omrežja 2G (druge generacije). Najbolj znano je t. i. omrežje GSM (Global System for Mobile Comunication). Slednje je omogočalo ne le prenos govora, ampak tudi kratkih SMS-sporočil (Short Message Service) ter prenos podatkov. Prav tako je 2G nudilo menjavo operaterjev, glasovno tajnico (čakajoča sporočila), identiteto kličočega ter SIM-kartico (Subscriber Identification Module), ki nam še danes omogoča zamenjavo telefonskih aparatov z ohranitvijo telefonske številke (Hribar, 2007). Pred novim tisočletjem je bilo v Sloveniji le okrog 100.000 GSM-uporabnikov. Do leta 2005 pa je mobilni telefon uporabljalo že 1,5 milijona Slovencev (Vehovar in Lavtar, 2005). Tako hiter dvig števila uporabnikov je pripeljal do razvoja t.i. 2,5 G (druge in pol generacije) in 2,75 G. Obe sta bili usmerjeni predvsem v večji, hitrejši in boljši prenos mobilnih podatkov (Hribar, 2007).

(17)

3

Enakemu cilju sta sledili tudi omrežji 3G in 3,5G. Prenosni telefoni, ki so imeli možnost dostopa v omrežje 3G, so zaradi hitrejšega prenosa podatkov (sprva 2 Mbit/s, nato tudi 4,4 Mbit/s) lahko opravljali videokonference in preko elektronske pošte pošiljali večje datoteke. A dostop do spleta je bil za širšo populacijo predrag (Hribar, 2007).

V začetku novega tisočletja so tako oblikovali tudi brezžično omrežje WLAN (Wireless Local Area Network), ljudem danes bolj poznano kot Wi-Fi (Wireless Fidelity).

Uporabniki so se lahko povezali in pošiljali krajše datoteke tudi preko infrardeče svetlobe in Bluetootha, a slednje je bilo mogoče le, če sta si bili napravi blizu (razmik nekaj metrov). Vedno pogosteje so bili telefoni brezžično povezani z radijskimi valovi do satelitov in nazaj, kar je premostilo oviro razdalje. Tako tudi danes komunikacija lahko poteka po celem svetu (Hribar, 2007).

Leta 2007 je podjetje Apple oblikovalo prvi mobilni telefon (iPhone), ki je imel zaslon občutljiv na dotik. Hkrati je telefon omogočal dostop do spleta preko omrežja 4 G, ki je bilo cenovno ugodnejše in enostavnejše. Slednje je pomenilo novo prelomnico v industriji telefonov, kar je leto dni kasneje vodilo v dobo pametnih telefonov (Graham, 2009).

V naslednjih desetih letih so pametni telefoni doživeli velik razmah po vsem svetu.

Razvoj je vključeval vedno več aplikacij, boljših in kakovostnejših fotoaparatov, komunikacij preko spleta ter sinhronizacij z osebnim računalnikom, kar je močno vplivalo tudi na vsakodnevno življenje ljudi. Vzroki za tako hiter razvoj so predvsem v konkurenčnosti trga (izdelovalcev in ponudnikov) ter številu uporabnikov, ki s plačevanjem teh storitev spodbujajo vedno hitrejši razvoj (Hribar, 2007; Simple texting, 2019).

Danes smo na prelomnici v novo generacijo omrežja 5 G. Ta med drugim omogoča brezžično povezavo in nadzor v našem domu (vhodnih vrat, ključavnic, svetlobnih virov, televizije, računalnika, kuhinjskih aparatov, vrtnih aparatov, avtomobilov, pametnih ur in telefonov). Govori se o razvoju pametnih mest, vasi, domov ipd. Vse naj bi lahko upravljali brezžično preko telefona, pametnih ur in podobno (Carpenter, 2019). Številni temu nasprotujejo, saj so mnenja, da bi tako svoje življenje vedno boj zaupali elektronskim napravam, ki lahko hitro postanejo tarča spletnim vdorom. Zaskrbljujoči so namigi o prekomerni količini sevanja, ki bi ga s prinosom 5G vnesli v naša življenja (Carpenter, 2019; Markov, 2018). V Sloveniji so januarja 2020 potekali številni protesti proti vpeljavi tega omrežja v Slovenijo (La. Da., 2020). Vse več pa je tudi nasprotno si mislečih ljudi, ki zagotavljajo, da teh nevarnosti ni (Kocjančič, 2020).

Sprva je bil glavni namen mobilnih telefonov možnost telefoniranja tudi med gibanjem. Z razvojem je mobilni telefon zmogel vedno več stvari; od pisanja sporočil, slikanja, snemanja, poslušanja glasbe, do igranja iger in osnovnega dostopa do spleta. Sočasno s pojavom zaslonov na dotik so postali mobilni telefoni zmogljivejši in s tem vedno bolj podobni računalnikom, po funkcionalnosti pa tudi tablicam in fotoaparatom. Uveljavilo se je ime »pametni telefoni«. Poganja jih zmogljivejši operacijski sistem (npr. android), kot običajne mobilne telefone. Kljub temu, da so pametni telefoni podvrsta mobilnih

(18)

4

telefonov, je glavna razlika ta, da lahko nanje naložimo aplikacije, ki jim dajejo večjo funkcionalnost. Vse pogosteje nadomeščajo številne naprave in pripomočke ter postajajo naš vsakodnevni spremljevalec. Številni si zaradi življenjskega sloga ne morejo predstavljati dneva brez njih, vedno več ljudi pa si tega zaradi službe ne sme in ne more privoščiti (Park idr., 2013; Yildrim, 2014).

Danes se skupaj s hitrim razvojem mobilnih telefonov veča tudi število pojmov povezanih z njimi. Številne besede prevzemamo iz angleškega jezika. Nekaj osnovnih pojmov smo zajeli spodaj:

TELEFON izvira iz grške besede tē̃le, ki pomeni daleč, in besede phōnḗ, ki pomeni glas, zvok. Telefon je tako poimenovanje prenosa zvoka na daljavo (»Fran«, 2016).

MOBILNI TELEFON (tudi mobitel ali mobi) je manjši brezžični prenosni telefon, s katerim v mobilnem omrežju vzpostavimo telefonsko zvezo s katerim koli telefonskim naročnikom (»Fran«, 2016). Navadni mobilni telefoni omogočajo le nekaj osnovnih funkcij (telefoniranje, pisanje sporočil, ura, budilka, nekateri imajo tudi kamero in dostop do spleta).

PAMETNI TELEFON je elektronska naprava, ki združuje funkcije prenosnega računalnika in mobilnega telefona (»Fran«, 2016). Pametni telefoni so zmogljivejši in nudijo uporabo zahtevnejših aplikacij (tudi zemljevid, urejanje posnetkov, branje in urejanje dokumentov). V večini so to naprave z zaslonom na dotik.

SMS (ang. short message service) je kratko, s številom znakov omejeno pisno sporočilo, navadno poslano po mobilnem telefonu (»Fran«, 2016).

MMS (ang. multimedia message service) je sporočilo, ki vsebuje fotografijo, zvok ali video. Poslano je po mobilnem telefonu.

APLIKACIJA je računalniški program za pametne telefone (ali tablične računalnike).

Glede na različne mobilne operacijske sisteme (android, iOS, Windows Phone ipd.) je uporabnikom trenutno na voljo več kot sto tisoč aplikacij (Simobil.si, 2016), ki si jih lahko brezplačno ali proti plačilu naložijo iz spletnih trgovin (AppStore, Google Play ipd.).

VŠEČEK (ang. like) je izraz za prikaz odobravanja na družbenih omrežjih (posebno na Facebooku). Pod objavami, slikami in videi uporabniki lahko s klikom na ikono dvignjenega palca pokažejo, da jim je objavljeno všeč.

TEŽKI UPORABNIK (ang. heavy user) je oseba, ki uporablja mobilni telefon (ali druge elektronske naprave oziroma droge) več kot 7 ur dnevno (Twenge, 2017; Wilmer idr., 2017).

(19)

5

3 POGOSTOST UPORABE MOBILNIH NAPRAV IN SOCIALNIH OMREŽIJ

Pred približno sto leti, so bili telefoni zelo redki. Pogosto so bili prisotni le na javnih mestih (npr. na pošti). Leta 2019 je bilo na svetu že 7676 milijard ljudi, kar je za 1,1%

več kot leta 2018. Od tega je bilo lastnikov mobilnih telefonov 5112 milijard ljudi, kar je za 2,0 % več kot leto prej (Kemp, 2019).

Število mobilnih uporabnikov socialnih omrežij se je iz leta 2014 do leta 2015 povečalo kar za 95 % (1685 milijonov). Do leta 2019 je številka narasla še za 73 % (3256 milijonov). Največ uporabnikov (glede na populacijo območja) preko telefonov na družabna omrežja dostopa v Vzhodni Aziji (70 %), v Severni in Južni Ameriki (61 %), v Centralni Ameriki in Severni Evropi (59 %), nato sledita Vzhodna Evropa in Oceanija (50

%). Najmanj uporabnikov družabnih omrežij preko telefona je v osrednji Afriki in osrednji Aziji (8 %). Povprečna mesečna poraba mobilnih podatkov leta 2018 je bila na svetovni ravni 7 GB. Na prvem mestu po porabi je Azija (19,43 miljarde GB), na drugem mestu je Evropa (4,87 milijarde GB), s skoraj štirikrat nižjo porabo. Uporabniki so večinoma lastniki pametnih telefonov z Android napravami (76,9 %), sledijo uporabniki Applovih naprav (14,1 %) (Kemp, 2019).

Tudi v Sloveniji je imelo konec leta 2018 kar 96 % gospodinjstev vsaj en mobilni telefon, kar je kar štirikrat več kot leta 2000. Največji preskok v številu vsaj enega mobilnega telefona na gospodinjstvo se je zgodil med letoma 2000 (22 % gospodinjstev) in 2002 (74,3 % gospodinjstev) (Gostiša, 2020; Svetin, 2017). Leta 2008 je bilo registriranih približno 2 milijona zasebnih in poslovnih uporabnikov slovenskega omrežja, kar predstavlja 89,7 % prebivalstva. Številka je v desetih letih narasla na 2,5 milijona. Glavni vzrok je več naročniških razmerij (48 % več) in manj predplačniških razmerij (32 % manj). Konec leta 2018 je bilo za skoraj petino več aktivnih uporabnikov mobilne telefonije kot prebivalcev (stopnja penetracije je bila 119 %). Za mobilno telefonijo je povprečen član slovenskega gospodinjstva konec leta 2018 porabil 162 evrov, od tega zgolj za naprave za mobilno telefonijo povprečno 33 evrov v primerjavi s približno sedmimi evri leta 2012. SURS (Statistični urad Republike Slovenije) poroča, da je bilo leta 2018 opravljenih več daljših pogovorov preko mobilnega telefona, prav tako je bilo poslanih več MMS-sporočil, a manj SMS-sporočil, kot v preteklih letih (Zupan, 2019).

Narašča tudi količina prenesenih podatkov prek mobilnega dostopa do interneta, konec leta 2018 je bila kar 12-krat večja kot leta 2014 (Gostiša, 2020). Navedeni podatki dokazujejo, da se je način komuniciranja (tako zasebno, kot poslovno) močno spremenil.

Tudi do družbenih omrežij dostopajo uporabniki vse pogosteje preko mobilnih telefonov;

možnost, da do interneta dostopamo skoraj povsod, pa je to le še spodbudila (prav tam).

V Sloveniji je bilo leta 2019 skupno 80 % uporabnikov mobilnih naprav lastnikov pametnih telefonov. Največji odstotek uporabnikov, kar 95 %, je bil v starostni skupini od 25 do 44 let. Sledi jim skupina mladih v starosti od 16 do 24 let, znotraj katere je kar 94

% vprašanih lastnikov pametnega telefona. Največ Slovencev, ki so lastniki pametnega telefona, ima višješolsko oz. visokošolsko izobrazbo (95 %) ali je del izobraževalnega sistema (učenec, dijak, študent) (97 %). Slovenci so v letu 2018 svoj pametni telefon

(20)

6

poleg telefoniranja pogosto uporabljali še za pisanje sporočil (96 %), fotoaparat (91 %), uro in budilko (82 %), internet (77 %), svetilko (72 %), koledar (71 %), e-pošto (69 %), zemljevid (60 %), družabna omrežja (55 %), glasbo (52 %), spletne pogovore (43 %) in igre (27 %) (Gostiša, 2020).

V začetku leta 2019 je na svetovni ravni redno uporabljalo internet 83 % prebivalcev, starih od 16 do 74 let, od tega je s pomočjo pametnih telefonov dostopalo na internet kar 92 % uporabnikov (Naterer idr., 2019). V Sloveniji je leta 2018 uporabljalo internet 80 % prebivalcev, starih od 16 do 74 let, od tega jih je 85 % za dostop uporabljalo pametni telefon (Zupan, 2019). Podatek iz leta 2018 kaže, da mladi med 14. in 29. letom v Sloveniji približno 5 ur na dan uporabljajo internet (Zupan, 2019).

4 RAZLIČNE APLIKACIJE NA MOBILNIH NAPRAVAH

Aplikacije so bile sprva znane zgolj kot računalniški programi, danes pa jih povezujemo predvsem s pametnimi telefoni. Če si uporabniki zaželijo program, v katerem bi lahko oblikovali na primer glasbo, ga poiščejo v spletni trgovini ter si želeno aplikacijo naložijo na svoj pametni telefon. Aplikacije so večinoma brezplačne.

Nekatere aplikacije imajo ob opisu podano oceno t.i. PEGI znamko (Pan European game information). To je ocena, ki jo poda nizozemski inštitut NICAM (The Netherlands Institute for the Classification of Audiovisual Media) na podlagi sedmih postavk (nasilne vsebine, neprimeren jezik, diskriminacija, spolnost, vzbujanje strahu, hazarderstvo, droge). Glede na te kriterije opredelijo primerno starost uporabnikov za uporabo posameznih aplikacij (3+, 7+, 12+, 16+, 18+). PEGI je svetovna znamka in ni omejena zgolj na evropske države (PEGI, 2017).

Med najbolj znane brezplačne aplikacije družabnih omrežij sodijo Facebook, Facebook Messenger, Gmail, YouTube, Viber, Skype, Twitter, WhatsApp, Instagram, Snapchat in Tik-Tok. Le ta je še posebej v porastu zadnjih nekaj let (Kemp, 2019).

Najbolj svetovno razširjena aplikacija za dopisovanje na socialnem omrežju je bila v začetku leta 2019 WhatsApp, sledil ji je Facebook Messenger. Viber je bil najbolj prisoten le v državah vzhodne Evrope. Največji delež uporabnikov je do Facebooka dostopalo preko pametnih telefonov in tablic (96 %). Ta aplikacija je leta 2019 beležila 2121 milijard uporabnikov. Instagram uporabnikov je bilo 894,9 milijona, uporabnikov Twitterja 250,8 milijona, Snapchata pa 306,5 milijona (Kemp, 2019).

Facebook

Facebook je družabno omrežje, kjer lahko uporabniki všečkajo, komentirajo, delijo fotografije, objavljajo novice, članke, svoje misli, organizirajo dogodke, so v stiku z ljudmi in s stvarmi, ki jih zanimajo. Posamezniki se lahko povezujejo v skrivne skupine, ki niso dostopne vsem, ali pridružijo javnim skupinam s podobnimi cilji (npr. potovanja po svetu). Na svojem profilu lahko podajo informacije o sebi (rojstni datum, kraj bivanja, kraji, ki so jih že obiskal, kdo so sorojenci, ali so poročeni, kaj jih zanima ipd). Facebook

(21)

7

uporabljajo tudi podjetja za predstavitev in za svoje marketinške poteze. Trenutno je na svetu več kot 2 milijardi uporabnikov Facebooka (Nations, 2019).

Facebook je ustvaril Mark Zuckenberg s pomočjo prijatelja Edwarda Saverina leta 2004 kot omrežje, namenjeno študentom Harvarda. Za širšo javnost (za starejše od 13 let), je bil Facebook na voljo leta 2006. Za svoj profil se je potrebno vpisati s svojim e-poštnim naslovom in geslom. Kljub temu prihaja do vdorov v tuje račune. Facebook ne dovoljuje širjenja neprimernih vsebin, prav tako omogoča prijavo zlorab in kraje profilov ter blokiranje posameznikov (Nations, 2019).

Facebook Messenger

Facebook Messenger je dodatna brezplačna aplikacija Facebooka, ki omogoča pisanje sporočil, klicanje, pošiljanje in objavljanje fotografij in videoposnetkov v živo z določenimi prijatelji na omrežju Facebooka. Aplikacija deluje preko interneta, tudi če oseba nima ustvarjenega svojega lastnega profila na Facebooku (Nations, 2019).

Gmail

Gmail je ena od mnogih brezplačnih e-poštnih aplikacij, ki jo je ustvarilo podjetje Google.

Glavni namen je pošiljanje in prejemanje e-poštnih sporočil. Imetniki Gmail računa lahko zastonj uporabljajo tudi ostale aplikacije, ki jih spodbuja Google (npr. Drive, Foto, Koledar, Zemljevid, YouTube).

YouTube

YouTube je brezplačno spletno omrežje, na katerem so prisotni glasba, videoposnetki, vlogi, filmi, risanke, dokumentarni filmi, predavanja ipd. Številni ljudje služijo s svojimi osebnimi YouTube kanali glede na število ogledov. Uporabniki lahko vsebino komentirajo, všečkajo ali delijo. Na YouTube lahko naložijo vsebine, ki so dostopne le njim, le določenim skupinam ali pa so javno dostopne za vse. Danes med same vsebine vse pogosteje vključujejo tudi oglase, s katerimi služijo. Dnevno približno 1,3 miljarde ljudi obišče YouTube in dnevno se nanj naloži za približno 300 ur novih vsebin. YouTube so leta 2004 ustvarili Jawed Karim, Steve Chen in Chad Hurley (Ace, 2016).

Viber

Viber je brezplačna aplikacija za spletno klicanje, pisanje sporočil in pošiljanje fotografij ter videoposnetkov. Za delovanje računa uporablja osebno telefonsko številko.

Omogoča zasebne ter skupinske pogovore in igranje iger (Webwise, n.d.).

Skype

Skype je bila prva brezplačna aplikacija, ki je omogočala neomejeno število brezplačnih pogovorov preko interneta (pisanje sporočil oz. klepetanje po spletu, glasovno klicanje, videoklicanje). Leta 2003 jo je ustvaril Estonec Niklas Zennström. Sodi med redke aplikacije, ki so jih razvili Evropejci (Tomšič, 2018).

Twitter

Twitter je brezplačno družabno omrežje, kjer uporabniki objavljajo t. i. tvite (»čivke«). To so kratka sporočila vidna vsem, ki uporabniku sledijo. Število znakov v tvitu je omejeno

(22)

8

na 280. Twitter v prevodu iz angleščine pomeni čivkati. Twitter uporabljajo številni politiki in znane osebnosti za deljenje svojih mnenj in stališč (Safe.si, 2020b).

WhatsApp je brezplačna aplikacija, ki preko internetne povezave omogoča izmenjevanje sporočil, klicev, videoklicev, slikin videoposnetkov. Za prijavo mora uporabnik napisati svojo telefonsko številko. Aplikacija obstaja od leta 2009 (Safe.si, 2020c).

Instagram

Instagram je brezplačno družabno omrežje, na katerem lahko uporabniki delijo svoje fotografije in videoposnetke. Na tem omrežju si poiščejo profile oseb, ki bi jim radi sledil in katerih vsebine, ki so jih delili, se bodo prikazale tudi njim. Prav tako lahko delijo všečke, označijo osebe, si dopisujejo v zasebnih sporočilih in shranjujejo deljene fotografije. Uporabniki lahko delijo le fotografije in videoposnetke, ki so shranjeni na njihovih napravah. Na Instagram se lahko vpišejo preko že obstoječega Facebook računa (Moreau, 2020). Aplikacija obstaja od leta 2010, ustvarila pa sta jo Kevin Systrom in Mike Kreiger. Od leta 2012 deluje pod okriljem Facebooka. Ima preko miljarde rednih mesečnih uporabnikov (Akolawala, 2019).

Snapchat

Snapchat je brezplačna aplikacija družabnega omrežja, ki je v uporabi od leta 2011.

Ustvaril jo je Evan Spiegel. Uporabniki se lahko pogovarjajo, pošiljajo fotografije, videoposnetke, pišejo sporočila. Glavna razlika s predhodnimi je, da v Snapchatu slike in videi izginejo nekaj sekund potem (od 5 do 10 sekund), ko jih uporabniki prvič pogledajo. Objavljajo lahko tudi zgodbe, t. i. slike in videoposnetke, ki so dostopne 24 ur.

Uporabnike tako spodbujajo k večji aktivnosti, saj s tem raste njihovo število

»ogenjčkov«. Ti predstavljajo nekakšno nagrado, saj imajo aktivnejši uporabniki na izbiro več dodatnih slik in nalepk, ki jih lahko pošiljajo in dodajajo svojim objavam (Moreau, 2019; Akolawala, 2019).

TikTok

TikTok je brezplačna mobilna aplikacija, ki omogoča gledanje, nalaganje in urejanje posnetkov dolgih do 1 minute z izbiro glasbenega ozadja. Posnetki in slike ostalih uporabnikov so dostopne takoj, ko se jo naloži in za ogled ni potrebno ustvariti profila.

Če pa uporabniki želijo ustvarjati tudi sami, se lahko prijavijo s svojo telefonsko številko, e-pošto, Facebook ali Instagram računom. Tik-Tok deluje z algoritmi, ki se jim prilagajajo na podlagi njihove uporabe. Zato jo številni kritiki uvrščajo med najbolj zasvojljive aplikacije, saj uporabnikom pokažejo točno take vsebine, ki so jim všeč (sklepajoč glede na preteklo vedenje in odzive). Tik-tok je bila leta 2019 poleg Facebooka, najbolj popularna aplikacija. Preneseno jo ima več kot 1 milijarda uporabnikov, kar 36 % jih prihaja iz Indije in Južne Azije. Aplikacija je na trgu od leta 2017 in sodi med eno najhitreje rastočih socialnih omrežij. (Iqbal, 2020).

Zanimivo je, da je že od začetka svojega obstoja pa vse do danes, na prvem mestu po številu uporabnikov Facebook (oz. njegove različice: Facebook Messenger, Instagram in WhatsApp). Strokovnjaki sklepajo, da imajo mladi uporabniki poleg Facebooka še vsaj

(23)

9

eno socialno omrežje, na katerem niso prisotni njihovi starši (Safe.si, 2018). Tako je bil v začetku leta 2019 poleg Facebooka, najbolj popularen Instagram, zatem Snapchat, danes pa je njegovo mesto nasledil TikTok (Iqbal, 2020).

Vse opisane aplikacije zahtevajo, da so njihovi uporabniki stari vsaj 13 let. V britanski raziskavi so ugotovili, da vedno več uporabnikov svojo prvo prijavo naredi že okrog 11.

leta starosti (Ofcom, 2019). Te aplikacije nimajo podane znamke PEGI, imajo pa podano oznako starševski nadzor (prenos aplikacije morajo odobriti starši). Vse aplikacije so načeloma brezplačne, a se morajo osebe v zameno za to, da jih uporabljajo, strinjati z vsemi njihovimi pogoji. Velikokrat tako lastnikom aplikacije nevede zaupajo svoje podatke v zameno za brezplačno uporabo (Ofcom, 2019).

5 POZITIVNI VPLIVI UPORABE MOBILNIH NAPRAV

Mobilni telefoni nam na številnih področjih lajšajo življenje in funkcioniranje. Zato postajajo vse bolj nepogrešljivi in se jim vse težje odpovemo. Njihova uporaba prinaša številne prednosti v izobraževanje, socialno življenje, zabavo. Z njimi se privarčuje čas, razvija domišljijo, uporablja različne aplikacije za spodbujanje zdravega načina življenja in ohranja stik z ljudmi in svetom (Purewal, 2015; Tavasalker, 2014). V nadaljevanju izpostavljamo pozitivne vidike uporabe mobilnih naprav, pri čemer izhajamo iz navedb različnih avtorjev.

Občutek varnosti za starše in otroke

Eden glavnih razlogov, zakaj starši otrokom zaupajo telefon je, da bodo dosegljivi (ko bodo npr. sami doma) oziroma, da bodo lahko sporočili, da so na varnem (Twenge, 2017). Vsaka pametna naprava ima danes vgrajen GPS sistem, ki med drugim omogoča, da uporabnik najde svoj telefon. Poleg tega so danes na trgu številne aplikacije, ki spodbujajo večji nadzor nad lokacijo telefona (npr. bSafe, Follow Me). S tem lahko lokacijo naprave preverjajo tudi nelastniki telefona, kar je dobro v primeru izgube ali odtujitve naprave ter starševskega nadzora. Aplikacija te lahko celo opomni, da obvestiš npr. starše, da si domov prispel varno. Prinaša pa tudi svoje slabosti, saj lahko neznanci sledijo telefonu in tako točno vedo, kje se oseba nahaja, ali je zapustila dom, koga je obiskala ipd.

Lažja komunikacija in dosegljivost

Zaradi načina delovanja telefonov smo danes lahko v stiku s celim svetom. Še pred nekaj desetletji je bil klic v tujino skoraj nemogoč, danes pa brez težav na drugi konec sveta pošiljamo slike, videoposnetke, se izobražujemo in ostajamo v stiku z ljudmi, ki jih zaradi oddaljenosti ne bi videli tako pogosto. Prav tako smo dosegljivi skoraj na vsakem koraku. Če dovolimo (imamo ves čas telefon pri sebi, povezavo s spletom ipd.), lahko informacije do nas pridejo v vsakem trenutku in tudi drugi, lahko dobijo naše mnenje, odgovor v naslednjem hipu.

(24)

10 Pridobivanje in razvijanje novih spretnosti

Znano je, da igranje iger razvija našo domišljijo, hitro razmišljanje, sklepanje (Queen, 2013). Poleg iger obstajajo tudi številne druge aplikacije, ki nam omogočajo pridobitev novega znanja, na primer aplikacije za učenje tujega jezika, znakovnega jezika, reševanje matematičnih računov namesto budilke, kvizi, učenje igranja kitare itd.

Boljši nadzor nad zdravjem

Številne aplikacije (npr. Doctor on Demand, Zdravje in fitnes …) spremljajo naše zdravje. Če redno izpolnjujemo podatke ter dovoljujemo, da te aplikacije sledijo našim dnevnim aktivnostim in same operirajo z našimi podatki, nam lahko dokaj dobro sporočajo tudi naše zdravstveno stanje (povprečen srčni utrip, krvni tlak, športna aktivnost, kvaliteta spanca ipd.). Z njimi si lahko postavljamo cilje (npr. želena teža v roku enega meseca, želena pretečena razdalja v enem tednu) in jim, ob stalni spodbudi in opozarjanju s strani aplikacije, tudi sledimo. Vse aplikacije imajo v opozorilu tudi zapisano, da njihova priporočila in izračuni niso povsem zanesljiv pokazatelj zdravstvenega stanja uporabnikov in se morajo ti ob težavah posvetovati z osebnim zdravnikom in drugimi strokovnjaki.

Večja prilagodljivost različnim skupinam ljudi

Pametni telefoni omogočajo, da jih enakovredno in kvalitetno upravljajo tudi ljudje s primanjkljaji na določenih področjih ter bolni, ostareli in otroci. Posebne aplikacije lahko zaslon in način delovanja priredijo potrebam uporabnikov. Tako lahko slepi slišijo tipkanje z različnimi zvoki (npr. Speak!), obstaja način uporabe telefona le z eno roko (npr. One Hand Operation), otrokom lahko omejimo čas in dovolimo le določene aplikacije na telefonu (npr. Kids Safe Search, Parental control secure kids), sladkorni bolniki lahko preko telefona vodijo nadzor nad boleznijo (npr. mySugr) ipd.

Prihranek časa

Ker se lahko vedno več stvari opravi preko telefona, lahko s tem prihranimo precej časa.

Enostavno lahko npr. plačamo položnice preko mobilne banke, preverimo vremensko napoved, preberemo aktualne novice in opravimo nakup preko spleta. Zaradi vedno boljših kamer je slikanje hitrejše in lažje.

6 NEGATIVNI VPLIVI PREKOMERNE UPORABE MOBILNIH NAPRAV

Strokovnjaki opozarjajo na negativne vplive pametnih mobilnih telefonov na zdravje ljudi (Ward, Duke, Gneezy in Bos, 2017). Med drugim naj bi zaradi stalnega pogleda, usmerjenega navzdol (v zaslon), prišlo do prekomerne obrabe vratnih kosti in slabše drže (Shahar in Sayers, 2018), zaradi načina tipkanja in držanja telefonov pa naj bi bili deformirani tudi naši palci (Sharan in Ajeesh, 2012).

(25)

11

6.1 NEGATIVNI VPLIVI MOBILIH NAPRAV NA ČLOVEKOVE KOGNITIVNE PROCESE

Mobilni telefoni vse pogosteje namesto uporabnikov opravljajo nekatere miselne naloge, kot so pomnjenje telefonskih številk, iskanje informacij, odločanje, spremljanje urnika in koledarja, računanje idr. Raziskovalci opozarjajo, da je zaradi hitrega razvoja tehnologije težko izvesti kvalitetne longitudinalne raziskave (Wilmer idr., 2017). Do sedaj izvedene raziskave dajejo različne rezultate: nekatere poudarjajo negativne vplive na kognitivni razvoj otrok (slabša pozornost, sposobnost učenja, abstraktnega mišljenja, kreativnosti) (Levy, Rafaeli in Arie, 2016; Ma in Birken, 2017, Ward idr., 2017), druge ne poročajo o takšni povezanosti, nekatere redkejše pa izpostavljajo pozitivne posledice uporabe mobilnih telefonov (kot so na primer novi, bolj efektivni načini pomnjenja) (Kaspersky Lab, 2016). Rezultati so odvisni od starosti udeležencev, raziskovalne metodologije, vrste pametne naprave itd. (Anderson in Subrahmanyam, 2017).

Vpliv uporabe mobilnih naprav na pozornost

Nenehno smo izpostavljeni množici najrazličnejših dražljajev, s pomočjo selektivne pozornosti pa se osredotočimo le na tiste, ki so za nas pomembni (Marentič Požarnik, 2000). Tako selektivna pozornost vpliva na naše odzive, vedenje, na naše kratke in dolgoročne cilje ter samonadzor. Tudi uporabnikove kognitivne sposobnosti in omejitve so determinirane s količino pozornosti, ki jo lahko posameznik ohrani, ter delovnim spominom in njegovo inteligentnostjo (Daniel, Brown in Shapiro, 2013; Halford, Cowman in Andrews, 2007).

Ljudje usmerjamo svojo pozornost na dražljaje, ki so za nas pomembni oz. nas zanimajo. Ker uporabniki uporabljajo mobilne telefone za stvari, ki jih zanimajo, so zanje dražljaji s telefona pomembni. Zato hitro zaznajo vsak dražljaj, ki je povzročen s telefonom (npr. pisk ob prejetem sporočilu). Posameznik torej dražljaj zazna in se običajno nanj tudi hitro odzove – mobilne naprave tako vplivajo na vedenje posameznika in na njegovo okolico. Raziskave so pokazale, da uporabniki, ki se na slišan dražljaj (vidno) ne odzovejo takoj, kljub temu del pozornosti ves čas namenjajo slednjemu (npr.

razmišljajo o tem, kdo je poslal sporočilo). Njihova pozornost ni v celoti usmerjena na nalogo, ki jo opravljajo, ampak hkrati razmišljajo tudi, kaj je bil vzrok, sporočilo dobljenega dražljaja (Stothart, Mitchum in Yehnert, 2015; Ward idr., 2017). Ko se vzpostavi želja po uporabi naprave (se npr. zasliši zvok sporočila), nekateri uporabniki nehote sproti opravijo še nekaj drugih, nepotrebnih nalog (na hitro preverijo še stanje spletnih aplikacij, novih sporočil ipd.) (Wilmer idr., 2017). S tem se lahko nivo prekinitve pozornosti poveča celo za 400 % (Leiva Böhmer, Gehring, in Krüger, 2012). Če je prekinitev zanje vabljiva (npr. slika, video, ne le napisano besedilo), se bodo težje vrnil k nalogi, ki so jo pred tem opravljali (Levy, Rafaeli, in Arie, 2016; Wilmer idr., 2017).

Podobno ena od raziskav dokazuje, da uporabniki ob zvonjenju telefona, na katerega se ne oglasijo, doživljajo enaka čustva, kot jih doživljajo ob uporabi telefona (če jim slednje prinaša zadovoljstvo, je to prisotno tudi ob zvonjenju ter obratno). Prisiljena ločitev od mobilne naprave, ki oddaja dražljaje, lahko tako povzroča tudi pospešeno bitje srca,

(26)

12

tesnobo in slabše kognitivne sposobnosti (Clayton idr., 2015). V raziskavi (Wilmer idr., 2017) so potrdili, da ljudje, ki se najbolj zanašajo na mobilne telefone, najbolj trpijo ob odsotnosti le teh, prav tako pa imajo z ločitvijo od slednjih tudi največ koristi (boljše počutje in razpoloženje, boljši in daljši spanec, večjo zbranost).

Wilmer in sodelavci (2017) ugotavljajo, da ima večina uporabnikov svoj mobilni telefon vedno pri sebi ali vsaj v svojem vidnem polju. S tem se slabša uporabnikova sposobnost abstraktnega razmišljanja, učenja, logičnega sklepanja, kreativnosti ter njegova učinkovitost pri vsakdanjih opravilih (prav tam). Podobno ugotavljajo Thornton, Faires, Robbins in Rollins (2014): slabšo pozornost lahko povzroči že samo zavedanje, da je telefon v bližini.

Negativni vplivi uporabe telefonov na pozornost predstavljajo veliko tveganje predvsem v primerih, ko je pozornost potrebna zaradi varnosti (npr. vožnja avtomobila, hoja čez cesto). Številni raziskovalci so potrdili, da telefoniranje in pisanje sporočil med vožnjo upočasni odzivni čas, zmanjša pozornost usmerjeno na promet in cestne razmere, ter posledično vodi v več prometnih nesreč (nesreč (Atchley in Strayer, 2017; Kann, McManus, Harris, Shanklin idr., 2016; Llerena, Aronow, Macleod idr. 2015; Wilmer idr., 2017). Ta vrsta distrakcije predstavlja v Ameriki vzrok, da na cesti vsak dan umre devet ljudi, še mnogo več pa se jih poškoduje (National highway traffic safety administration, 2018). Podobne rezultate so dobili v raziskavah o uporabi mobilnih naprav med učenjem, učeči so razumeli in si zapomnili manj snovi (Beland in Murphy, 2015).

Pozornost in kognitivne sposobnosti uporabnikov so slabše, ž, če o telefonu zgolj razmišljajo, še veliko bolj pa, ko ga uporabljajo (Ward idr., 2017).

Vpliv uporabe mobilnh naprav na spomin

Ker lahko v pametne telefone shranimo ogromno količino podatkov, ki jih lahko enostavno poiščemo, kadar jih potrebujemo, se uporabniki pogosto zanašajo na svoje naprave kot na lastni spomin. Tako mišljenje so avtorji poimenovali »Googlov efekt« ali kasneje »digitalna amnezija« (Kaspersky Lab, 2016; Sparrow, Liu in Wegner, 2011). Ob zavedanju uporabnikov, da bodo lahko kadarkoli kasneje do vseh v telefonu shranjenih informacij ponovno dostopali, se v njihovem dolgoročnem spominu ohrani manj informacij, vedo pa, kje jih lahko najdejo oziroma do njih dostopajo (Kaspersky Lab, 2016; Sparrow idr., 2011; Wilmer indr, 2017).

Raziskave potrjujejo, da se z zanašanjem na svoje mobilne naprave, v splošnem uporabniki naučijo in zapomnijo manj iz lastnih izkušenj, imajo manj izkušenjskega učenja (Wilmer idr, 2017).

Prav tako uporabniki zaradi GPS-navigacije na mobilnih napravah slabše razvijajo svoje prostorske predstave. To so dokazali že v raziskavah pred več kot desetimi leti, saj so bile navigacijske naprave na tržišču že desetletje pred nastankom pametnih telefonov (Moskvitch, 2014; Wilmer idr, 2017).

(27)

13 Vpliv uporabe mobilnih naprav na jezik in govor

Današnji otroci so od prvega dne dalje izpostavljeni svetu digitalne tehnologije. Ameriški raziskovalci so povprečno uporabo tehnologije pri otrocih mlajših od devet let, ocenili na več kot dve uri na dan (Hutton idr., 2019). Ker se jim jezika tehnologije ni potrebno priučiti, ampak z njim rastejo in ga spontano usvajajo, so v večini primerov pri uporabi tehnologije naprednejši od staršev. Zaradi novega (digitaliziranega) načina življenja se otroci danes drugače igrajo, učijo jezika, mišljenja, učenja in oblikovanja odnosov. Za uspešno življenje pa potrebujemo več, kot nam lahko da zgolj tehnologija.

»Predpostavka o digitalnih domorodcih, ki naj bi bili sposobni brez zunanje podpore pridobiti ustrezne veščine za učenje in bi bili sposobni sami konstituirati znanje iz fragmentov besedil in avdio-vizualnih vsebin, se je izkazala za zmotno« (Čuš Babič, 2018, str. 11).

Ameriška akademija pediatrov (American Academy of Pediatrics, 2016) je v zadnji študiji med drugim potrdila, da lahko prekomerna in nepotrebna uporaba zaslonov na dotik škoduje otrokovemu razvoju in vpliva na kasnejši razvoj jezika in govora. Svetuje, da si otroci, mlajši od 18 mesecev, medije, ki naj bi bili izobraževalni, ogledajo v spremstvu staršev (prav tam). Zaradi podobnih razlogov je tudi svetovna zdravstvena organizacija (The World Health Organization, 2019) izdala omejitve in nasvete za uporabo teh naprav pri otrocih, mlajših od pet let.

6.2 NEGATIVNI VPLIVI MOBILNIH NAPRAV NA VEDENJE ČLOVEKA Vpliv uporabe mobilnih telefonov na kakovost življenja

S pojavom interneta so za prvo globalno generacijo sprva veljali t. i. milenijci (osebe, rojene med letoma 1981 in 1996), a je še veliko bolj globalno usmerjena generacija za njimi, t. i. generacija Z ali iGeneracija (osebe rojene po letu 1996) (Dimock, 2019).

Slednja se je rodila in odrašča v času družabnih omrežij, s stalnim dostopom do spleta in informacij. Ta generacija ima več skupnega z vrstniki po celem svetu, kot z odraslimi iz lastnega okolja. Predstavniki iGeneracije naj bi danes prevzemali manj odgovornosti, prav tako pa naj bi v primerjavi z milenijci več časa preživeli doma, a so kljub temu v interakciji z domačimi manj kot generacije pred njimi. Danes mladim za druženje s prijatelji ni potrebno zapustiti doma. Srečujejo se na družabnih omrežjih. Druženje prijateljev v realnem svetu se je v Ameriki v letih med 2000 in 2015 zmanjšalo kar za 40

% (iab.si, 2017); nadomestilo ga je komuniciranje preko telefonov in drugih IKT-naprav (iab.si, 2017). Pričakovali bi, da so zato srečnejši, a številne raziskave dokazujejo drugače. V raziskavah Monitoring the Future (Johnston idr., 2015, v Twenge, 2017) od leta 1975 mladostnike vsako leto med drugim povprašajo, kako zadovoljni so s svojim življenjem, koliko prostega časa imajo, kako ga preživijo, koliko časa uporabljajo naprave z zasloni. Dobljeni rezultati kažejo, da so mladostniki, ki dnevno preživijo več časa (tudi po več 10 ur na teden) ob zaslonih, manj srečni in zadovoljni, kot tisti, ki pred zasloni povprečno preživijo manj časa. J. Twenge (2017) je rezultate interpretirala tako, da zaslone in socialna omrežja pogosteje uporabljajo mladostniki, ki so bolj nagnjeni k depresiji. Vsekakor se kaže jasna povezanost med depresijo in prekomerno uporabo teh

(28)

14

naprav. Avtorica dodaja, da je pri mladostnikih, ki več časa preživijo na družabnih omrežjih in imajo tam veliko prijateljev, osamljenost pogostejša. Zaključi, da so osebni medvrstniški odnosi zelo pomembni za mladostnike, in če družabna omrežja zamenjajo osebno interakcijo, ima to lahko negativen vpliv na mentalno zdravje (prav tam).

Zaradi družabnih omrežij, je vse pogostejši tudi občutek izključenosti (t. i. left out).

Posamezniki, ki se udeležijo nekega dogodka, to objavijo na spletnem omrežju (npr.

Facebook, Snapchat, Instagram), s tem pa pri drugih, ki tega niso bili deležni, vzbudijo občutek manjvrednosti in izključenosti. Leta 2015 je tako vrsto izključenosti pogosto izkusilo 48 % več mladostnic kot leta 2010. Prav tako se je v tem času za polovico povečalo število deklet, ki se soočajo s simptomi depresije, medtem ko so pri fantih v petih letih simptomi narasli za 21 %. Pri tem J. Twenge (2017) predpostavlja, da je razlog verjetno tudi v načinu vedenja obeh spolov. Medtem ko so fantje bolj neposredni in se večkrat fizično spopadejo, dekleta to počnejo bolj prikrito, npr. preko spletnih omrežij (t. i. spletno nasilje, ang. cyberbullying). Dekleta tudi pogosteje uporabljajo družabna omrežja, ker želijo tam prejeti potrditev preko všečkov in komentarjev. Fantje pa dostopajo do omrežij najpogosteje zaradi igranja igric, kjer si lahko ustvarijo svojo drugo podobo – postanejo nekaj, kar si želijo biti (npr. dober športnik) (Klasinc, 2019).

Družabna omrežja imajo velik vpliv tudi na samozavest uporabnikov. Prihaja celo do primerov, ko uporabniki želijo izgledati tako, kot jih nek filter na družabnem omrežju popači (Ramphul in Mejias, 2018). Na Danskem so v raziskavi dokazali, da popolna opustitev Facebooka doprinese k boljšemu počutju, zadovoljstvu ter pozitivnemu čustvenemu stanju. Posebej se je to pokazalo pri prekomernih uporabnikih in tistih, ki so bolj nagnjeni k zavisti (Tromholt, 2016). Enako so dokazali v raziskavi, kjer so Facebook povezali z negativnim vplivom na življenje uporabnikov, saj naj bi všečki, število prijateljev in objav negativno vplivali na mentalno zdravje (Shakya in Christakis, 2017).

Vplivi prekomerne uporabe mobilnih naprav na nagrajevanje in zadovoljevanje potreb pri človeku

Skinnerjev model učenja, imenovan tudi operativno ali instrumentalno pogojevanje, temelji na ideji, da se vedenje okrepi oziroma pojavlja pogosteje, če je nagrajeno (deležno pozitivne podkrepitve) (Marentič Požarnik, 2000). Nagrada je najučinkovitejša, če je dobljena takoj ob vedenju (prav tam).

Wilmer in sodelavci (2017) so dokazali, da si posamezniki, ki pogosteje uporabljajo mobilne naprave, želijo več manjših a takojšnih »nagrad«. Nagrajevanje je predvsem prisotno v spletnih aplikacijah, kjer na primer osebe izkazujejo podporo oz. odobravanje z deljenjem všečkov (Sherman, Payton, Hernandez, Greenfield in Dapretto, 2016).

Uporabniki s stalnim dostopom do telefona hitreje razvijejo večjo potrebo po takojšni zadovoljitvi (Wilmer idr., 2017). Hkrati to lahko tudi pomeni, da osebe, ki težijo k takojšni zadovoljitvi, pogosteje uporabljajo telefon. V eni od raziskav so avtorji ugotovili, da so osebe, ki so prvič v življenju dobile telefon, v treh mesecih razvile večjo željo po takojšnji zadovoljitvi, postale pa so tudi bolj orientirane na dražljaje. Prav tako so dokazali večjo nagnjenost težjih uporabnikov telefonov k hiperaktivnemu ter impulzivnemu vedenju (Hadar, Eliraz, Lazarovits, Alyagon in Zangen, 2015).

(29)

15

Vpliv prekomerne uporabe mobilnih naprav na spanje

Številni uporabniki pametne telefone uporabljajo kot budilko. Danes ljudje v povprečju spijo manj kot v preteklih letih, posebno otroci in mladostniki (Twenge in Campbell, 2018). Strokovnjaki trdijo, da bi morali mladostniki spati devet ur na noč. V letih od 2012 do 2015 se je število mladih, ki so spali manj kot sedem ur na noč, povečalo za 22 %.

Slednje se ujema s časom, ko ti dobijo svoj prvi mobilni telefon. Raziskave so pokazale, da mladostniki, ki elektronske naprave dnevno uporabljajo več kot tri ure, v povprečju spijo manj kot sedem ur. Med njimi najmanj spijo tisti, ki uporabljajo družabna omrežja (prav tam).

Uporaba digitalnih naprav v postelji tik pred spanjem sovpada s slabšim in krajšim spancem ter zaspanostjo čez dan. Posebno uporaba pametnih telefonov naj bi povzročala kasnejši spanec, krajši čas spanja in dnevno utrujenost (Bans, 2014; Cheung idr, 2017; Hale in Guan, 2015). Vse to naj bi vodilo v številne zdravstvene tegobe, med drugim: večjo možnost za razvoj bolezni, debelost, visok krvni tlak, slabše kognitivne sposobnosti. Ljudje, ki premalo spijo so bolj nagnjeni k depresiji in tesnobi (Twengein Campbell, 2018). V raziskavi izvedeni, leta 2016 v Iranu, so potrdili, da uporaba pametnega telefona ponoči (po 21. uri) povzroča slabšo kvaliteto življenja in spanca pri odraslem človeku. Pri tem so potrdili tudi, da fizična aktivnost omogoča boljši spanec (Amra, Shahsavari, Shayan‐Moghadam idr. 2017).

Twenge (2017) opozarja, da raziskave nakazujejo povezanost, vendar ne ugotavljajo vzročnih zvez med uporabo pametnih telefonov in nekaterimi negativnimi vplivi na zdravje. Možno je, da pametni telefoni povzročajo slabši spanec, ki vodi v depresijo in ostale bolezni. Lahko pa velja tudi, da uporaba pametnih telefonov povzroča depresijo, ki vodi v pomanjkanje spanca. Enako verjetno je, da smo zaradi pretežno sedečega načina življenja zvečer premalo utrujeni in težje zaspimo. Prav tako pa smo zaradi premalo gibanja tudi bolj depresivni in dovzetni za druge zdravstvene težave (Twenge, 2017).

6.3 DEJAVNIKI NEGATIVNEGA VPLIVA PREKOMERNE UPORABE MOBILNIH TELEFONOV

Zasloni na dotik

Zaradi težje določljivih parametrov je bilo do sedaj izvedenih le malo raziskav o vplivu mobilnih zaslonov na dotik (Wilmer idr., 2017). Znane pa so raziskave o vplivu televizijskih zaslonov, kjer so dokazali, da več kot dve uri časa, preživetega pred temi napravami, poveča tveganje za pojav anksioznosti, depresije in hiperaktivnosti (Carson idr., 2016; Štiglic in Viner, 2019; Twenge, 2017). Večje število ur pred zaslonom je povezano s slabšo kvaliteto življenja, že več kot ena ura dnevne uporabe sovpada s slabšim psihološkim stanjem, vključujoč manjšo vedoželjnost, samonadzor, slabšo pozornost, osebe težje vzpostavijo prijateljske vezi, so manj čustveno stabilne in nezmožne dokončati svoje delo. Prekomerni uporabniki zaslonov (tudi več kot sedem ur

(30)

16

na dan) imajo tudi dvakrat večje tveganje za pojav depresije, tesnobe in drugih mentalnih težav oziroma so se v roku 12 mesecev že zdravili za katero od teh bolezni (Twenge, 2018). Povezanost med prekomernim časom, preživetim pred zasloni, in kvaliteto življenja je nižja pri odraslih kot pri otrocih (Costigan, Barnett, Plotnikoff in Lubans, 2013; Domingues-Montanari, 2017; Twenge, 2018; Wu idr., 2017). Potrjena je bila tudi povezanost s prekomerno težo. Prav tako naj bi čas, preživet pred zasloni (od televizijskih, računalniških do mobilnih), vplival na kvaliteto spanja (Bans, 2014; Cheung idr, 2017; Hale in Guan, 2015). Pri raziskavah bi bilo potrebno upoštevati tudi telesno (ne)aktivnost posameznika in posledice modre svetlobe na samo kvaliteto življenja.

Zaradi zaslonov na dotik se danes veliko bolj kot v preteklosti uporablja prste. Rezultati raziskav kažejo, da uporaba zaslonov na dotik spremeni povezavo med možgani in prsti.

Ena od raziskav je dokazala, da naj bi uporaba slednjih povzročila večjo aktivnost možganov, prav tako pa naj bi tudi prsti postali bolj občutljivi (Gindrat, Chytiris, Balerna, Rouiller in Gosh, 2015). Druga raziskava je pokazala povezanost med zasloni na dotik in bolečinami v ramah, vratu in križu ter glavobolom (Costigan idr., 2013). Znanost že napoveduje, da bodo v prihodnosti naprave delovale tudi brez našega dotika, odzivale se bodo zgolj na naš pogled (Markov, 2018).

Naprave z zaslonom na dotik so preproste za uporabo, ne zahtevajo večjih kognitivnih sposobnosti in odgovornosti, zato jih uporabljajo tudi otroci. Leta 2016 so raziskovalci na Irskem ugotovili, da se otroci z napravami na dotik srečajo že v prvih mesecih življenja, v prvih treh letih pa uporaba strmo naraste. V raziskavi sicer niso potrdili negativnih vplivov zaslonov na dotik na razvoj otrok, kar avtorji deloma pripisujejo tudi načinu zbiranja podatkov (subjektivno spletno odgovarjanje staršev), sposobnostim novorojenčkov in kratkemu času opazovanja (Bedford, Saez de Urabain, Cheung, Karmiloff-Smith in Smith, 2016). V drugi raziskavi pa so potrdili povezanost med večjo izpostavljenostjo zaslonom in slabšim razvojem dela možganov, ki je ključen za razvoj jezikovnih zmožnosti pri predšolskih otrocih, vendar zaradi majhnega vzorca rezultati niso posplošljivi (Hutton, Dudley, Horowitz-Kraus, DeWitt in Holland, 2020).

Sprejemanje govorjenega jezika z zaslonov (skupaj z vsemi ostalimi vidnimi dražljaji) zmanjša količino in kvaliteto interakcije staršev s svojimi nekaj mesečnimi otroki (Anderson, Subrahmanyam, 2017; Radesky idr., 2014). Ma in Birken (2017) sta ugotovila, da naj bi se pri letu in pol starih otrocih za vsake dodatne pol ure uporabe zaslonov na dotik povečala možnost za kasnejši in slabši razvoj govora za 49 %. Kljub temu da na spletu obstaja veliko dobrega izobraževalnega materiala za otroke, je do danes opravljenih premalo raziskav, da bi lahko z gotovostjo trdili, kako ti vplivajo na otrokov kognitivni razvoj (Anderson idr., 2017).

Modra svetloba

Danes nosi že več kot 34 % svetovne populacije očala z dioptrijo, pri čemer projekcije kažejo, da bo do leta 2050 očala potreboval vsak drugi Zemljan (McGoogan, 2016). Med glavne razloge za nastanek težav z vidom uvrščajo prekomerno preživet čas pred zasloni (pametni telefoni, računalniki, televizija) ter sorazmerno manj časa preživetega zunaj v naravi (McGoogan, 2016). Del svetlobe, ki jo oddajajo pametne naprave, je

(31)

17

modra svetloba, za katero velja, da naj bi uničevala očesne fotoreceptorske celice v retini (Ratnayake, Payton, Lakmal in Karunarathne, 2018) To vodi v nastanek makule, ki je danes eden glavnih vzrokov za slepoto. Fotoreceptorske celice namreč zajamejo sliko in jo preko signalov v molekulah, imenovanih retinal, pošljejo do možganov. Retinal, ki ga izločajo oči, je zaradi modre svetlobe izločen v večjih količinah, kar uničuje fotoreceptorske celice v očesu. Še vedno je nejasno, kolikšna količina modre svetlobe v kolikšnem času povzroči takšne poškodbe. Potrdili pa so, da so te poškodbe neregenerativne. Ker so raziskavo izvedli v laboratoriju in ne na realnem očesu človeka v vsakdanjem okolju, znanstveniki opozarjajo, da raziskava ne dokazuje, da uporaba mobilnih naprav povzroča slepoto. Kljub temu pa svetujejo, da uporabo mobilnih naprav zmanjšamo na minimum (Ratnayake, Payton, Lakmal in Karunarathne, 2018). Posebno zvečer, ko ni več prisotne naravne svetlobe, naj bi bila modra svetloba z zaslonov za oči premočna, kar bi lahko vodilo v učinek opečenih oči (kot da bi direktno pogledali v Sonce) (Bahl, 2018).

Svetloba iz teh naprav naj bi povzročala tudi suhe oči. Zaradi zbranosti in usmerjenosti v bližnji zaslon pozabimo mežikati. Dlje časa kot smo pred zaslonom, manjkrat pomežiknemo. Z namenom, da bi omilili to težavo, so številna podjetja ustvarila aplikacije, ki naj bi uporabnike opozarjale na konstanto mežikanje, na odmore med delom; oblikovala so očala in zaslone, ki naj bi odbijala nekaj modre svetlobe itd. (Bahl, 2018; Duffy in Czeisler, 2009).

Številne študije so potrdile povezanost med modro svetlobo in slabšim spancem, saj naj bi ta zmotila možganski naravni cikel spanja in budnosti. Ker se modra svetloba nahaja tudi v dnevni svetlobi, so možgani naravnani tako, da ob prisotnosti le-te ohranjajo budnost (Duffy in Czeisler, 2009; Gunnars, 2019; Heo idr., 2016).

(Ne)varno sevanje

Mobilni telefoni danes delujejo preko očem nevidnega radiofrekvenčnega (RF) valovanja in zato oddajajo elektromagnetno sevanje. Slednje naj bi bilo vedno v skladu z normativi o varnosti zdravja. Koliko sevanja preide v naše telo, nam pove SAR (specific absorption rate). Splošna evropska SAR-omejitev za prenosne telefone je dva wata na kilogram (Scholz, 2019). Vsaka naprava mora imeti v opisu navedeno, koliko sevanja naj bi oddajala. Zavedati se je potrebno, da telefoni oddajajo največ sevanja med telefoniranjem in dostopanjem do spleta, ko se povezujejo preko RF-valovanj. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je leta 2014 uvrstila telefone med naprave, ki oddajajo nizke količine neioniziranega sevanja, to naj bi bilo nekancerogeno. Sevajo pa tudi, če niso v uporabi. Ob normalnem delovanju stalno oddajajo in sprejemajo signale, osvežujejo obvestila, se povezujejo z internetnim omrežjem in RF-valovi. Uporaba telefonov v spalnicah, nošenje v žepih in blizu telesa naj bi bilo nevarno in zato je priporočena uporaba letalskega načina oziroma popolni izklop ob neuporabi, saj naj v tem primeru ne bi oddajali sevanja (Durusoy, Hassoy, Özkurt in Karababa, 2017).

Kljub številnim raziskavam (IARC, 2017; Miller, Morgan, Udasin in Davis, 2018; MOBI- KIDS, 2016; Scholz, 2019) še vedno ni trdnih dokazov o dolgoročnih negativnih