Kralji ulice 13 april 2007 (pdf, 9,2 MB)

(1)

Nik J. Knez - risar in slikar najboljs· prijatelj: sonce prijateljica: magija

sorodniki: po celem svetu Ijubezen: vesoljska eksistenca mama: Knez Angela

pia net: ZemIja

. .... .

Cena €,

polovico dobi

prodajalec

(2)

KR _I ^LJI

UL ICE

I

Urednica: Spela Razpotnik

Namestnika urednice (na porodniskem): Bojan Dekleva in Maja Vizintin

Uredniski odbor: Luna JuranCic Sribar, Alenka Lamovsek, Gregor B. Hann, Tomislav Gruden, Marusa Bertoncelj

Sodelavci urednistva: Toni Mesko, Tanja Vuzem,

Ker zelimo, da bi easopis Kralji ulice lahko prodajalo eim vee [judi in da bi dosegel Cim sirsi krog bralcev ter da bi postal redni, mesecno izhajajoei casopis, je pomembno, da vsi skupaj skrbimo za njegov dober ugled. Ko prodajate casopis Kralji ulice, namrec ne predstavljate Ie sebe pac pa celoten projekt Kralji ulice. Doslej 56 bili nasi prodajalci v javnosti zelo dobro sprejeti in so mnogi kupci pohvalili njihov pristop. Zelosi zelimo, da tako ostane tudi v prihodnje, zato prodajalce in prodajalkeprosimo, da se drzijo spod njih pravil in tudi svojega obeutka 0 tem, kako casopis Kralji ulice se bolj priblizati nasim bralcem.

1. Casopis prodajam na miren in nevsiljiv naci n. .

2. Drugim prodajalcem casopisa Kralji ulice izkazujem spostovanje in se zavedam, da imajo ravno tako pravico do prodaje easopisa kot jaz sam/a.

3. Z drugimi prodajalci se miroljubno dogovarjam tudi glede lokacije prodaje.

4. Morebitne nesporazume resujem na miroljuben nacin,

5. Med prodajanjem easopisa ne uporabljam alkoho.la in/ali drugih drog. 6. Casopis prodajam po njegovi ceni in kupcev ne zavajam.

7. Spostujem odlocitev kupca glede nakupa casopisa.

Ce se prodajalec ne drzi pravil prodaje, je nat o najprejopomnjens stra.ni strokovnega delavca, potem pa lahko zacasno ali trajno izgubipravi~oclo prodaTe casopisa Kralji

ulice. .

Prosimo kupce, naj nam v urednistvo sporocijo morebitne krsitvezgornjih pravil!

Zbiranje prispevkov za ponatis casopisa ni aktivnost dru~tVa, ampak je poskus zavajanja kupcev!

2 ^Kralji

^lllice^-

april 2007 :;:,~::~.: ^...

Jaka Adamic, Maja Kozar, Andrej Mesaric Oblikovanje: Daniel Novosel

lektoriranje: Ursa Cehovin, Darja Pekolj, Marusa Bertoncelj

lIustracije: Nik Knez, Tjasa Zurga, Damjan Majkic Tisk: Tiskarna Vovk

Izdajatelj: Drustvo Kralji ulice ISSN 1854-2654

Cena casopisa v ulicni prodaji je 1 EUR.

V primeru posiljanja casopisa po posti je cena enega izvoda 2 EUR.

Letna narocnina za organizacije je v Sioveniji 20 EUR, v tujini pa 40 EUR.

Naslov urednistva:

Drustvo Kralji ulice, Poljanska cesta 14,1000 Ljubljana.

Telefon: 059 022 503 Fax: 059 022 504 E-mail: kraljiulice@gmail.com

·Spletna stran: www.kraljiulice.org

Transakcijski racun za prostovoljne prispevke:

05100-8012105010 odprt pri ABanki Vipa d.d.

<:> _I. _·~ _. _· _l _. _. ...

Siovenija je s .}. majem 2004 posta/a Clanica Evropske unije.

Tapublikacija je prejela financno podporo pr0l$rama, s katerim zeli slovenska vlada pnspevati k obve5cenosti, razumevanju in Javn/ razpravi 0 clanstvu v EU ter 0 vseh posledicah c/anstva za ziv/jenje slovenskih drzavljanov in drzavljank.

Program obve~canja izvaja Urad via de za komuniciranje.

Va~a vpra~anja 50 vedno dobrodosla na evrofonu 080 2002, vevronabiralniku, GregorCiceva 25, 1000 Ljubljana, na elektronskem naslovu evrofon@gov.si in na domaci SLOVeillJa

strani http://evropa.gov.si, kjer 50 vam na voljotudi informacije.

PRAVILA PRODAjE CASOP1SA KRAljl ·ULlCE PROjEKT PODPIRAjO Mestna obcina Ljubljana --Ministrstvo za kulturo --Ministrstvo za delo, druzino in socialne zadeve --Urad za mladino -

Urad Vlade za komuniciranje.

ad januarja 2007 so Kralji ulice clan mednarodne mreze cestnih casopisov (lNSP).

www.street-papers.org

Mnenja avtorjev prispevkov ne odraiajo vselej mnenj urednistva.

Uvodnik 3

To sem jaz 3

Srca in (Juse

4

Pogovor na cetrtni skupnosti 6

n-rc odvisnik (3. del) 8

Razstava

10

Tatoo zgodba 11

Kralj

&

l<raljica

11

Ne ponavljajte mojih napak 12

Rdece zore 12

Droga je od Boga 13

Dogodki 14

Dnevnik lopova (11. del) 16

Costujoci kolumnist 17

Brezdomski nOB!>met . 18 Vera

~ore

gradl

In

podlra

20

Mari60r naj iivi 21

Pogled s strani

22

lul<ijada 24

Nekaj cestnih 25

Brezplacne p'rireditve 26

Ulicni horoskop 26

Oglasna deska 28

Svetovalni koticek Babi Zore 29

Razvedrilo 30

(3)

urednica * Spela Razpotnik =~;-~ _ UVODNIK DOM

Ona cisti po vecerji, on bolSci v TV ekran. Taka vsak dan. Prizgeta si tudi izparilnik, da bi bil bolj topel DOM.

Sosed z drugega nadstropja se s lasco ne razume, v stanovanju zivi se s svojo zeno in sinom. Za osmi marec kupi vrtnice, ki naj jih sinko da babici.

Stanovanje je last tasce - obicajen DOM.

V sosednji ulici Ijudje zivijo v razkosnih hiSah: na stevilki 13 zivita mladoporocenca. Ona ga izkoriSca, on njo ponizuje. Fa taka velika pricakovanja sta imela ad skupnega zivljenja. No, a saj sta srecno porocena, razmeroma ... Le ne moreta se uskladiti glede barve nove sedezne garniture. Imata pa pasemskega psa in vezejo ju tudi skupni krediti, kar je predpogoj za trden DOM.

A saj ni taka hudo. V hisi poleg njune stara mama vztrajno maltretira moski del druzine. Vnucek se zateka v svoj notranji svet in se ad zunanjega pocasi odklaplja, ocka pa prihaja vsak vecer iz sluzbe pijan in utisan. Mama in

hcerka sledita vzoru stare mame. Priclno se uCita. Yes cas kricanje, vcasih tudi kaj poci. A glavno, da imajo varen DOM. Na drugi strani ceste pa .. . mucna tiSina. Ona

je odsla z drugim, po 20 letihdolgocasnega skupnega zivljenja. Vzela je tudi psa in abe hcerki. Oddal bo

sobe studentkam, da ne bo taka prazen DOM.

Ni vselej dam tisti, ki bi lahko reW vse Clovekove tezave. Kako Ie, saj pogosto tezave izvirajo prav

ad tam. Zato se ne cudi, ce nekateri vedno znova bezimo ad doma, si ga sploh ne prizadevamo

ustvariti ali pa si ga ustvarjamo na cesti, kjer pac Pri sosedovih pa -pricakujeta otroka. On gleda za drugimi,

trenutno sma. medtem ko njo piemetavajo hormonski viharji. Le-ti, in ne

realnost, ji porajajo dvom v novo nastajajoCi DOM.

Pridi kdaj na mojo klopco, bova tudi midva delala DOM!

-~-:l-=

avtor* Marjan Horvat

'~',--

TOSEMJAZ

Zdravljenje je trajalo 6 mesecev, iz Polja na PHp, Polje-Golnik-Pol

je-PHP ...

Ce bom zdrzal se na

Sem Marjan Horvat, svojemu zivljenju nare prej, bo stiriindvaj~

kujem ze 52 let (ali pa ono meni). Kot otrok, setega aprila letos

mladenic, sem zivel v barakarskem naselju, enajst let, odkar je po

kjer se je trio razlicnih Ijudi (Makedonci, mojem grlu stekla za

Madzari, prebivalci bivse Jugoslavije, Romi). dnja kapljica alkohola.

Nasi odnosi so bili pristni, posteni, vse to Vclanjen sem v klub

torej, kar sedaj pogresam. Res pa je, da so Rast, vsak teden ima

vsi ti Ijudje bili povezani z alkoholom in mo redne sestanke,

tako je bil moj zvesti sopotnik ze od rojstva. kjer se srecujemo Ijudje 5

Nesreca v sreCi, oba moja starsa sta b~la tudi podobnimi zivljenjskimi

alkoholika. S petnajstimi leti sem sel prvic zgodbami. Navezan

ria zdravljenje. Spomnim se, da je ravno sem nanje in se med

takrat g. Rugelj 5 sodelavci odprl bolnisnico njimi zelo dobro

na Skofljici in lahko bi rekel, da smobili pocutim. Celo ziv

nekaksni poskusni zajcki. S petnajstimi sem Ijenje pa se uCiS in

I

,I ¹ . tudi zacel delati v drzavni sluzbi, tasluzil 5vOj se se bom ucil. In

prvi denar in si pridobil tisto svobodo, po ka- potekalo na nacin sola-dom-ucenje. Pri meni

kaj ze vem? Ce teri sem hrepenel. Starsa sta mi namrec vedno pa je bilo drugace, hitro sem zakorakal v»re

5i 5i pri pravljen govorila, da bom lahko zacel kaditi, ko si bom alnost«, knjige so romale v kot, jaz pa za Savo

pomagati sam, cigarete kupil 5 svojim denarjem ipd. Starsevske lovit ribe ... No, ce malce preskoCim ... Delal

lahko prispes kontrole doma ni bilo, oce je delal kot terenski sem na posti in preko dostave posiljk spoznal

na cilj.

delavec, 5trojnik, mama je bila Cistilka in tako je svojo - sedaj ze bivso - zeno, 5 katero imava ulica postajala moj drugi dom. Po drugi strani pa smo tudi hcerko. Ona ni pila, jaz pa sem skoz in v osnovni soli imeli odlicno ravnateljico, ki je hitro skoz padal v kremplje alkohola; sel 5em na opazila, da gredo zivljenja nekaterih v napacno smer. zdravljenje, zdrzal brez par mesecev in po- Po hitrem postopku nas je vpisovala v razne krozke (sah, . novno zacel. Ko sem bil cist, mi je celo uspelo strelsko dru5tvo, ... ) in nas poskusala na taksen nacin zapo- dokoncati osnovno solo, trgovsko sem vpisal sliti. A alkohol je ostajal prisoten. Iz sole sem hitrCi pobegnil ob delu, uspesno zacel in neuspesno koncal.

(po petem razredu), saj sem hitro zelel postati samostojen. Vzrok: alkohol! Propadati je zacelo vse in tako Pobiral sem kovine, zelezo in tako mi je denar omogocal je po osemnajstih letih propadel tudi najin obiske kina, nakup cigaret in posledicno alkohola. Kaditi sem zakon. Ostal sem sam, jaz in alkohol. Vrtel sem zacel pri dvanajstih. Prvo zdravljenje je bilo neuspesno, ponov- se v zacaranem krogu vse do leta 1996, ko sem no sem zacel piti, druzil sem se ⁵starejsimi, morda zato, ker moji hudo zbolel (tuberkoloza, zaradi potrebe po vrstniki niso 'poznali tega, kar sem jaz spoznaval; veCini je zivljenje alkoholu sem trpel pogoste srcne napade, ... ).

- - -

;:;.~~.:,~.:i.

^...

KrQIJi uhce - Q!,f'il 2007 3

(4)

avtor* KRALJ /0 Tone Prvi

U Lablan nabenha ne paznam! Prou!

Gremo pod most, saj jih nemalo poznam po celi Evropi! Bo ze Moram povedati zgodb o lanskega leta, ki sem jo

.

nekak! 5e vedno je zivel, osupel in presenecen do te mere, da imam bilo!

se danes na stezaj odprta ze itak velika usta! Na Iz . ' boljsih vas je, ali baste to zgodbo sprejeli kat dejstvo ali casov' poznam kat pravljico neke klosarske, ad vseh odrinjene in podmostovje po

zavdene duse. vsej Ljubljani.

Nekoc sem zivel, kaksnih 20 - 30 let je tega, v Bil sem (in sem

srecnem zakonu, kjer sta se z mojo pomocjo rodila se!) strasten ribic! Most sem

dva zamenojca. Najprej hci, potem se sin. Zaljubljen nasel! Kaj pa za v usta? Kmalu sem izvedel do uses in cei niti opazil nisem, da je nekaj narobe. za dobre duse pri franciskanih in pri Karitas Danes vern kaj! Podrobnosti yam ne born zaupal

,

na Hudavernikovi! Jesti sem dobil tudi da se ne baste naslajali! Haaa! Locitev, travma, v zavetiscu na Poljanski! Gospa Vida pri razocaranje, jeza-bes! Saj vema, kako to gre! Vmes pa Karitas in as tale dobre duse so me oblekle, mi sportne kolajne in plakete za delovanje na podrocju podarile dober sotor, spalko'

! Puhovo! Bil sem

kulture! Da dol pades, a ne?! bogat, da bi kupil Ameriko! In ... me je zvila

N

asel sem 'zavetje ' v nedolznih, kleru zapisanih astma! Kaj sedaj? Nic! ReSilec me je odpeljal

rocicah in si misIil: »Aha, zdaj pa bo, saj je na Golnik, kjer so me lepe sestre in prijazni

.

nepokvarjena in bogabojeca pa nedolzna kat jutranja dohtarji postimal, da sem bil skoraj kat nov!

rosa!

« Nisem vedel... da ima '

hudic' tisoc obrazov

..

. Toplice, Takrat! No, ze res! Tudi sam nisem nikoli bil. .. ofca, yam recem!

saj je moje znamenje - oven! Ma, k'sna zaj .. . ,. ? « Taka sem

mona tudi nisem bil, ker sem bil spet d tarn izvedel za

.

zaijubijen kot. .

. oven! Ecco, _

t-

^-t'Y'\

an e 'klosarsko'

su t:I?-~i

^-

d1- ^"'s t1S ¹

^{1.l- '}

pasa~l,

n 1\ "\71

Je prsu » 0 ,

hudic po "' r dim- ^« ^_

suoje,! Me ni »v 1 · _- tva' 1n

pretrgala

sm muoru ... na sest polovic

, da mi

d~uz ^{ga bIu,} zda))e · ^J

j't!

'N

s'm

^{I '}

je zrihtala denarno pomoc. J a je, ja!

sui Bicikletu Gospa Alenka ... hvala! Takoj se je lazje

pod r

'

t pa u zadihalo! Zdaj se zacenja pravljica! Lahko

Evropu umr' t!

.

ji verjamete ali ne! Kakor yam drago!

Eeee, bas, ja! Un, 'ta zgorn

'

je jemu drugacne nacrte s'z Bilo je januarsko mraz in patak pod meno j' n s' z muciju bicikletu! mostom je zaledenel ze pred dnevi.

Mi je pustu, de s

' m vidu Talejane, Tedeske, Ingleze,

V sotoru je bilo za spoznanje topleje, Franke, 5pance, Portugeze in Grke pa se ka'snha Croata zahvaljujoc topli puhasti spalki. Kar ni j'n Srba vmes. No ja, tud' Mujota s

' m srecu. U Pariggi!

se mi dalo vstati, ceprav je bila tista ura,

' N je jemu, 'ta zhorn' , puna kiblo mjene 'n muojha

ko sem obicajno odsel v »Bruno bar« na .

vijagia. Komanda je padla, de mar' m ritornat u dezel' ca zastonjsko jUJranjo kavico z mlekom. In na soncni strani Alp. Je sla bicikieta k'r sarna, jo ni blu Cik, seveda! Sefova sestra Irena je taka treba n ' c gon't! 0 sale mioooo! K

'

s ' m prsu ... , je padalo ukazala! Cakal sem snemalce iz TV kat iz skafa! Prou prec s ' m biu muok'r du riti! Kam zdej? SLO, ker sem se pred dnevi dogovoril

r ambulanto!

In socialno delavko

Alenko,

ki se je

(5)

---.---~

)

z reziserjem Arnom, da bodo posneli prispevek za 'City Folk'! dal prijatelju, saj je bila PriSli so, posneli in potem smo odsli se na kavico. Nato se je zame premajhna!), bivsa

zaeelo! sefica v domu starejsih

Sedel sem na obieajnem mestu in prodajal obeanov v Logatcu cel kup drugo stevilko Kraljev ulice, v katero oblaeil, gospa iz Karitas, ki sem tudi sam nekaj napisal. Zazvoni se sarna nima ne vern koliko, mobi! Gledam in ne morem verjeti! mi vedno da kaj 'malega' in Gospa Alenka mi sporoea, da je se mi opraviei, ker ne more nasla sobo zame! Uauu! Grem takoj dati vee. Stotnije so vas, ki ste pogledat', sem rekel ArnejuJn smo dobri, do takih kot sem sam (ne slit S kombijem! Ni bil vic! Zupnik sarno po svoji krivdi!). Zdravja na Jezici mi je dal na razpolago sobo ... vam zelim in ... Rad vas imam, zastonj! Le stroske moram plaeati. ker ste plemenitih src ... Ker so Mala mal' ca, sem si mislil in se vselil! lepe vase duse!

Skupaj s prikolico za kolo, ki mi gaje Tudi tebi, 'ta zgorn', HVALA, 'prijateW ukradel, denar pa zapil. Se da sreeujem dobre in prijazne sem v tej sobici! Ampak ... Ijudi! Obljubim ... da born zivel Leto je minevalo! Prodaja Kraljev je sreeen, hvalezen in vesel do konca bila ... zadovoljiva! Recimo! Spoznal svojih dni,kot se za vsako pravljico sem veliko dobrih Ijudi! Nekega dne spodobi!

mi pristopi m!adenie, danes vern, da mu je ime Zeljko, in me vprasa, ee lahko prisede. Valjda! Beseda je stekla kot med starima znancema, ko

me vprasa, ee imam soferski izpit. MATEMATlKA

Jasno, poteee sele 2024. leta! Potisne

mi kljuee v roko in vprasa: »A vidiS

Matematka je teika stvar.

tisti moped tam?« »Vidim!« »Zdaj je

tvoj in sreeno voznjo!« ... Naj se kaj

Ne zna je vsakbedak. .

dodam?

Ko delis in mnoiis, se mocno potis.

Lanski december. Mobi zaeivka.

Za genije res je zadeva prava.

Pogledam stevilko ... neznana!

»Prosim!«, prehlajeno zahropem

Kubi, integrali, polinomi in logaritemske

v miniaturo. »Je tam ta-in-ta?« »Je!« »S sodelavkami

tablice,

in sodelavci smo nekaj zbrali za vas, za blizajoee se

kiberneticno insifre prave

praznike! Kam vam lavhko dostavimo paket?«,me

vprasa gospa Milena S. »Tja-in-tja, ker sem tam blizu

navdihujejo me kot pota sprave.

doma in naj-naj-lepsejsa nvala!«

Matematika je pac hudo cudovita. stvaT.

Dobil sem goro dobrot, krasne brisaee, sampon za

kopanje, da ne born smrd'u, knorzupce za celo leto,

Pitagorov izrek ni tako kompliciranazadeva.

majoneze in ... ah, kaj bi! Hvala, dobri moji! Nekaj Ce

razumes ga, Vegovo dobiS priznanje,

teh dobrot sem razdal 'svojim' klosarjem. Je kaj

enacbe pa usekas prave.

dodati?

To za pameine glave so pac strmine zabave.

V naso revijo Kralji ulice sem dal oglas, da bi rad

imel starejso kamp-prikolico. Naslednji dan po

Ilises grafe vedno.

Qbjavi me kliee takrat neznan gospod Matic iz

Ko zracuna§ se aigoritem,

Skofje Loke, da ima prikolico, ee jo hoeem! Od

postanes doktor kriptologi}e.

veselja sem udaril z glavo ob strop.

_Ukvarjas_se_potem_S8_zgeometrijo.

»Samo prevoz se najdem in ti jo pripeljem!« Pa jo je pripeljal!

In ko ugotovis formulo ta zaresno,

Prikolico poeasi urejujem za bivanje, saj so moje

se primes za glovo.

finance sila skromne. Ko bo urejena in opremljena,

Ker si premetaval stevilke za zabavo,

se born preselil vanjo in zivel svoje bogato zivljenje

si naredil @gromno za politicno zabavnospravo.

naprej! Prav nie ni pomembno, da so mi vlomili v sobo, mi ukradli raeunalnik, 120 evrov in denar iz pis rna, ki mi ga je poslal prijatelj. To so naredili bedniki!

Matic je zakon! Hvala ti, Matic! Pa naj kdo se kaj reee eez Gorenjce! Ma, jim dam s punjo na njonjo.

1>aj naj se reeem?

Se veliko je dobrih Ijudi, ki jih sreeujem vsak dan, ko sedim na 'svojmu placu'. Ena mam 'ka mi je prinesla se vroe burek, druga 10 sarm, tretja mi vedno, ko se pelje mimo, da pomaraneo-dve, eetrta mi stisne 5 evrov, peta celo potico, en gospod mi je dal skornje, drugi bundo (ki sem jo

Josip Kalasnikov

(6)

c£1'R 'fNl avlor* Bojan Dekleva j

V tern clanku opisujemo izjave predstavnikov CS sarno na temo njihovega dozivljanja in razumevanja brez

t

domstva.

Eden od glavnih problemov v zvezi z brezdomstvom je povezan s slabo vestjo, ki jo ocitno beracenje pri Ijudeh sproza. V posameznikovem dozivljanju lahko tecejo stvari nekako tako, da sam sebe dozivlja kot cloveka, ki je dober in ki skrbi za druge. To pred

stavo si podpre stem, da nekomu, ki je pomoci po

treben, pomaga. Nato pa pridejo novi beraci, ki so mu ze »prevec« in gredo cez njegovo mero pomoci, ki jo je pripravljen dati. Ker mora drugim tako po

moc Qdreci, je stem ogrozena njegova slika samega sebe kot dobrega. Kot da bi si reke!, »tako dober pa spet nisem«, in se nato iz tega porojena frustracija prelevi v agresijo do beracev. 0 tovrstnih procesih so porocali pravzaprav vsi udelezenci diskusije, zato sklepamo, da gre za enega od najbolj bistvenih psi

holoskih procesov, ki povzrocajo odpor do brezdom

cev in beracev. Spominjajo nas namrec na to; da mi imamo in da smo Ie omejeno pripravljeni to deliti z drugimi. Iz tega izhajajoca slika 0 samem sebi je, da smo Ie omejeno »dobri«, kar je neprijetno v primer

javi z mozno sliko samega sebe kot »povsem dobre

ga«. 0 takem dozivljanju prica npr. takale izjava:

- Jaz ne morem vsak dan neki dat nekomu in tudi ne morem, eetudi imam jaz dobro sluzbo in dobro plaeo. Se manj pa lahko dam naslednjemu, ki sedi in prosi na zacetku ulice in potem tako dolje do

kler ne pridem do sluzbe, do poste ali komorkoli ze gres. To me, to me res boli. Ne morem dat in potem se vprasom ali moram dot in potem imam slobo vest, ker ne morem dot.

Dva od udelezencev sta govorila 0 tujstvu, kot 0 poseb

nem problemu povezanem z brezdomstvom. Tema tujstva se je pokazala v treh oblikah: kot domneva,

(7)

~---~)

Ta in podobne izjave kazejo na to, da je za obeane zunanji izgled eloveka zelo pomemben. Druge nji

hove znaeilnosti, ki na zunaj niso vidne (psihoso-' cialne znaeilnosti, dusevno zdravje) pa so jim zelo tezko razumljive in (predvsem tematika dusevnih bolezni) nekako neprijetne.

Bogati brezdomci - vee izjav je govorilo ⁰negotovostih v zvezi z materialnim stanjem brezdomcev. Posa

meznike je skrbelo, da so morda tisti, ki prosijo, . nekako prevee dobro materialno preskrbljeni. Vse

te izjave so govorile ⁰potrebi po uravnotezevanju obsega pomoei materialnemu:

- Ali po tist, ki je imel napis »Lacen sem«, po sva si po teii ... Ker imam jaz prevec kil ... On in jaz pr en glih. Po dajva oba shujsati.

- Danes po imam obeutek vse bolj, a go ne morem do

kazat, do je veliko ljudi med njimi, ki imajo neka stano

vanja, ali je to pri starsih ali sorodni

v- kih ...

JO

polozaju, in dobrodelnika ne sme niti pogledati.

Kljub temu, da je v tej pozi izrazeno jedro beraee

nja, pa je danes ta poza za obe strani ponizujoea, kot da bi si zeleli jedro tega odnosa dajanja milo

seine bolj prikriti in ga »demokratizirati«, kot da se dogaja med dvema enakima in enakovrednima osebama.

- Dodaten, Cisto zadnji jenomen, ki se je pojavil in bolj mnoiicno pokazal v lanskem letu, je pred

vsem to beraeenje s kleeanjem, kar je poniiujoce, ja, ja, za samega tistega, ki prosi in tistega, ki daje.

Nekaj izjav je govorilo ⁰oceni, da je brezdomcev ved

no vee, npr.:

- No vsak naCin po bo treba neki narediti, ker v Ljubljani stanje ne ostaja isto, ampak vsak dan vidis enega mladega vee. Pravzaprav pretiravam, ampak ko grem ponovno eez mesto, ugotavljam, do vidim se nekega, ki go do sedaj se nisem po

znal. Ker spoznas jih po zelo hitro. Tisti, ki pristopi po rece, a vas smem nekaj vprasat .. . Takoj ugoto

viS, pri eem si.

Poleg slabe vesti se z negativnim dojemanjembrez

domcev povezujejo se teme umazanije. hrupa in

nespodobnega vedenja: '

~ Zdaj, vee ali manj nos moti izgled, kje se postav

ljajo, malo ti je nerodno pred tujci, malo ti je ne

rodno, ker potrebo delajo kar no ulici, niti ne do bi stopil vsaj za grm, amp ok to ie skoraj pred grmom

in tako dalje. . .

Ob pregledovanju zapiskov s pogovora smo ugotovili, da tam nismo naSH nobenih pozitivnih izjav 0 brez

domcih, npr. v smislu kakrsnili koli njihovih (eeprav morda sarno potencialnih) dobrih ali moenih strani, ali pa v smislu neeesa·dobrega, kar bi lahko odnos z brezdomci pomenil za ne-brezdomce. Kar pa ni pov

sem neprieakovano, saj je bil sestanek sklican kot neke vrste odraz »kriznega« dojemanja naraseajoeega pojava brezdomstva v cetrtni skupnosti.

:.~;"":J!.:~~

. 7

(8)

avtor* Nix Zenk

V Kraljihl' n d ' UI/eelel'

a aljel/an" nika 2007

odl/isnik« ;:'! ohjal/ili 10 d?omo

1/

eel. ' ' 'len

aw,

elOI/ k "

Z

Otl napisal Or NIX ZEN'/( !1J~ge ))THC

nans!l/,' pod II:pl/ jOj.1 _Danes

pres _~nih razlo II/om THC.' e Sl{oraj

sem v

, tUdlrati k

kv:g-o~

da hih

~I

1a/ zarad'

je THC / a sna '

1J0

m I _enem ₁₀

Z odl/isnik V je THC oeli' ogoce _{kalu ukra}

li enk ?pisuje/ k~k p'rl/ih dl/eh I/Isnost in kak v _{del polno} I/:/e je zgodilop

0

jde Zacel ka::;~zkih ^{Nix Sen} nekih re

]em mes re I/ec k

^I

marih klarn, takih

tetek alkoh tu., SOsednje d vot deset leti Uano, kartonskih

spoznan 'u oli~ ^I/endar rZ~~e, ^{Nix je h} ~ ^nekem papirjev, ki

sedajPa '1. THCje Poca ?e zlear ali kl. fl takrat jih uporab

THC. ' je POstall/el/ Sl prenehal ,?sar. Po Ijam za fiItre.

Ko sem sel iz

OPis;;"':1 ~a~~jSnjem ~!:'a~~nal/alee ~:~halkho~o~ trgovine, me

no v k / I{O Se ' Ijel/an"

0

lik

i

c" ⁰

So se m je prehijall-

'1

u/e aI/tor je pozdravil en

n spomi' U

))1/

glall:' SI{OZI ne starejsi gospod

tUdi l ral/a

^nJ((,

k' . Cigarel'

^I

mu

¹

preplet.a I 'Specno v Ie ZPodL in takoj sem se

Razmi v ,/

¹

jO je ta I/ee niso

0

ue spomnil, da sem d~ ,sljalje

0

t dan dOhil . _pasa/~ Pa mu poleti dajal

I eqa. Uraj' h :m/ da ho m / je hila Zan' v drobiz, ker je zu

e ila ie v eez

1

h oral na,il'h

^'J^I

ol'v Ie. naj zical za pivo.

(Urednik) 4 utraj.

'1

sega Zdaj je bil cist,

verjetno trezen in

je

5el v trgovino;

mogoce mu je umr

la mama pa je kaj Ena zenska mi

podedoval, ali pa poje po radiu, da me

cez poletje skrtari in

Ijubi. Mogoee ta ista tudi vam

zica zastonj pivo, kdo bi vedel?!

poje isto ob

1:15

h zjutraj na ra

diu Dur. Grem raje kar spat, ker

:povsem buden sem, zunaj neki sem eisto zares zadet, saj vidite,

Stajerci pametujejo ob pol treh kaksnestvari piSem ...

zjutraj; vcasih mi pridejo prav kaki glasovi od zunaj, ker ves Zivijo, sem ze nazaj, enD uro

cas

sedim pri odprtem oknu, kot sem bil ful zadet in same neke

pozimi, tako poleti, ker je tu ob slabe stvari so prihajale vaine

oknu moj pisalniSki kot. V resni

- ne, iz mene so izhajale. Kar na

ci

ne vern, zakaj bi se podpisoval enkrat pa sem naredil preskok in

s psevdonimom, saj ne piSem slabe misli zamenjal z dobrimi.

nic takega, kar bi bilo prepove

dano, saj

se zavedamo, da so v

Ja, novega dilerja rabim, tega

nasi kulturi prisotne droge - pa mi bo verjetno zrihtal

»Vrtnar~(

kaj,

ce

kadim travo, saj jo kupim - Trava d.o.o. To je ze malo sta

in ta denar ostane itak v drzavi, rejsi elovek, ki se kar kadi, kaj pa

razen ce potem moj diler ne gre hoee drygega, saj sarno take Ijudi

na hrvasko morje trosit denar, pozna. Ceprav redkokdaj kaj do

za to pa jaz vee ne odgovatjam.

brega dobi, me je pa tale njegova

Ravno zato bi bilo dobra, da bi nezrela trava kar dobro zadela,

bili kofi sopi kar ddavni,pa bi saj sem si tegatudi moeno psi

njihovi lastniki drzavi morali hieno zelel.

plaeevati davek!

Aja, kje sem ostal? Da travo ku

pujem in je ne sadim vee, ker nisem vee tako mlad, da bi se vlaeil s kolesom po Barju. Ne

kateri so pa kar guruji? - Ja pa kaj se, no, mogoee je kje kak, v Indiji, kjer kadi dobro travo, tarn bi se jaz bil guru in diler za tu

riste, saj bi si vsak dan napolnil

nahrbtnik indijske konoplje, ja, potem bi pa odlieno zivel!

Mogoee 'born nekaj casa kadil sarno skunk, ne vern,

vern pa za

gotovo, da od tega dilerja vee ne born kupoval, ker

me je spet nateg

nil, ker sem mu dal dva jurja za dva slaba vrhea.

Kar mi je ostalo, born poskusil pradati nekemu modelu, ki se po-

.

javi vsake toliko easa. Born dobil vsaj pol denarja nazaj. Jaz bi mo

ral sam postati diler, sarno ee bi bila odprta meja, da bi lahko sproti nabavljal, vozil bi se kar z vlakom, ampak nisem vee toliko avanturi

stienega duha.

Zunaj en avto besno trokira.

Enkrat, k6 sem pisal prejsnjo knjigo, sem hotel nekaj smesnega napisati

⁰sa

tanizmu

in

me je poklieal sam hudie na desnem usesu, to je edini zvok, ki je prispel iz onostranstva do mene. Aja, pa

S8

enkrat me je v krosnji dreves po

klieala moja pun

ea, ker sem tekel

.

za enD drugo, se

veda sem se takoj ustavil in dojel, kako nesmiselno bi bilo biti z ono

drugo. Kasneje me je vseeno pu

stila, ker me kao ni nihee maral,

saj

mene mara malo ljudi, ker se ne pustim izkoriSeati in ker go

vorim sarno resnieo, resniee pa

se krivoverni bojijo, eeprav res

nica,

0

kateri tu piSem, seveda ni krseanska.

Queen na radio Dur s pesmijo

Flash Gordonob 3:10 zgodaj

zjutraj, aja, pizda, jaz sem se en

vrhee prej primesal k moji ne

(9)

dolzno ubiti rastlinci in me je verjetno tisti tako spravil v bed.

Pojedel sem cimru snikers, ki sem mu ga kupil, ko ga jebe, saj je danes dobil plae o in ze se vozi s taksijem od lokala do lokala,

ali pa si mogoee iSee punco, ha, ha, ha, kdor iSee, ta ne najde, Ie red kim uspe, jaz nie ne ise em, imam veasih se prevee vsega, kot zdaj tega snikersa, ampak je

Ne vern, koliko knjig moram napisati, da me sprejme

jo v Drustv9 pisateljev Slovenije. Ceprav jaz ne maram mnozic

, pa tudi

obleke ne nosim, bi pa imel na zidu plaketo od drustva, »kao«

da sem clan ali nekaj takega, pa tud kaka nagrada pisateljskega sklada bi mi prav prisla v moje zmeraj prazne zepe. Ja, taka je pot, ce se kdo drugi piSe, naj ve, da je pot do uspeha tezavna, ker so si ze vsi razdelili dobre polozaje, mene pa briga za vse skupaj, jaz bi se Ie rad cimbolj priblizal javnosti in znanostim.

Mogoce bodo to knjigo

»

THC odvisnik« brali (za zabavo) od

visniki, ki se zdravijo od drag, kar pa verjetno ne bo vsec dilerjem, ker bodo imeli tako manj strank.

Pizda, Ie to born vesel, ce born v izlozbah kdaj videl to knjigo.

Rad bi videl, da bi bile crke THC srebre barve, take reliefne, kot jih uporabljajo tudi dtugi, na primer Desa Muck, mal se hecam

, ampak res imajo ze vsi

te reliefne napise, odkar sem ukradel enD dobra amerisko knjigo s takimi crkami v neki kavarni.

»Odvisnik« bi pa pisalo spodaj

na sredi s crno metalno barvo,

»

THC« bi pisalo z velikimi cr

kami zgoraj

,

ja, na sredi pa bi kazalo, kako si en model zvija joint. Bil bi zakrit s crno kapo

, .

tako da se ne bi videlo obraza.

No

, nekaj takega bi rad, tako naj

bi izgledale platnice.

Pizda, zdaj bi pojedel eel kroz

nik zelene solate. Ko born dobil

~ocialno,

born sel mogoce v Sestico na enD pravo kosilo, saj sem ze navelican kuhanja sam zase, ceprav imam stem bolj malo dela. Cimer je pa zadolzen za pomivanje, ker nimamo pomivalnega stroja, pa mi ta niti ne bi bil vsec, to je za tiste modeme Ijudi,

jate- Iju rekel, kaksne knjige pisem, se je takoj vmesala njegova noseca zenska, ki je rekla, da se go

vori, da je neka zenska nap is ala . knjigo, a je ne sme objaviti. Ja pa se kaj, ti mamica, a misliS da sem lacen takih for in da me bo takoj zanimalo, kaj da je na

pisala, ko jo jebe, tebe in njo! Se opravicujem, ampak mislim

, da

je se nekaj moskih, ki so to ostali in se bojo do smrti; kaj mislite, da so vsi moski radi cop ate, ja, fak ju!? Ve boste pa itak vodile svet, cez sto let, ampak me niti ne briga

, kako bo tedaj, malo me

briga Ie to, kako je zdaj. Meni je na primer urednica spremenila besedila v prej

snji knjigi; po

tern pa naj ona napiSe enD dobra knjigo, ce je ze tako pametna!

Pri mojem pisanju pa ne gre za nobeno pametovanje, ampak vse vzemite z m

erico humorja, ce ga

se kdo sploh premore ob toliko drugih vsakdanjih opravilih.

(Uredl1ik)

cisto zares kar dober! Pa se malo

multi sole cez in to je to ob

3:15,

zdaj pa se cigaret in ni mi se za umret, moram se zivet, saj sem radz varni spet in spet.

kjer morajo vse delati raboti namesto njih, oni pa hodijo v sluzbo na klepet in na kavico in dobijo

500.000

place.

Ampak hotel sem povedat

to, da ko sem zadnjic enemu pri

(10)

I NOVA RAZSTAVA PRI KRALJIH ULICE _. _"\\- ~ ^______ ~~ ^f oto' Tanja Vuzem ~

\

~ ^. ^Nao~.

smo . _d. Pre 'gedje _dstav/' t _{e tree}

~ ^neva ^{'fa Se sk} ^~a ^raZst

"W ~ ~. . _p ~ ~ naslov~ Razstava 'tina ^VVwwb

⁰

^na 80 ^. ;va v gale ^a;

⁵ ^{. OJ!}

'" Kr. /"

~~ . ^{v ~.}

^• ^.

^aka; ,.net. ogled ",projekt va 7

0117

al}l vIi N ce,

. . . .4.2007 asrnehi

IN V Rt:SNIC. WLOIi NISMO \/5\ _ . Vee na

II'! S?LO \1 Nt (JiZef"lO V I ')TO 'i I'\t.R IN ^<; ^PLD" ^{N\S 1'\0} ⁰ ^V ^c E:' " ) ^)cL ~

, .~"~ ^;K ~~ ^.kVY ~.,

'1"'":' ~ ~ AI';frtdu..-'"

or 1-~,cE

OLJVC".,.,LfDV\Ct (o&'\<)il)

).'i: 11'-/\) I , , r I ' 1 ,

\ ,co _ 5 ~" ^f ^{a \} ~ ^{reS e} ~ ^{a '"} ⁰

. . 1 dnie razstave, ki bo v

\Tablie ni

tudi ze na otvOr,tev nas e naslov01U pODOllE . t aTe, k

10

. '

4: 2007

aD

1St.·

RazstavO z . '\'

v

t' 'J eS

lD.

Meta r--.OS'

v.

LJllll

EZN1 bosta pripra v' ,,,,,)a r

(11)

avtor* GIS

Med sluzenjem domovini mi je postalo dolgcas in misli so uhajale cez ograjo. Enolicno rutino mi je vsakodnevno

pogrevala misel na zur cez ograjo, bariero, ki je pomenilCi drug svet, skoraj drug planet.

No, in kot vsak mladec, vreden

»piiiiii«, sem se odpravll v mariborski STUK. Lep vecer, ni kaj, a zapitek sem moral placat.

Kazenski vikend kot kazenski vikend - dooolgcas. Malo trganja plevela, malo brusenja ploscic in gledanjev strop.

In med svojimi taborniskimi opravili vidim upanje, luc in sreco. Bolj konkretno med deteljo sem nasel sivanko in namesto gledanja v strop poiskal tus in si vtetoviral deteljico.

To je mojazgodba in zakaj si cistoce zeljni ne bi

vtetovirali pralni stroj. A to je ze druga zgodba.

Jackotov zelnik je obral CTS

Ianja in Janko

KRALJICA :

PRAZNA ]'vflNr J TA GLOBOK4 AllNUT A . MINEV A GLOBINA NAJINE SEKUNDE, UHE, POI, lJNEVA.

ZARACUNALA BI ORREST! PAjE SRCE PREVEC PREDATVO NAJINI ENACBI.

CEPRAV SVA NASLIKALA .MATEAlL4TIKO

SVA

PRESPALA

VSE VEKTORjE .. .

... K! BI, Kl BllVE HILI NICLI.

... K! BI, KI HI SES TAVlU NAJIN PROSTOR IN ...

GLQBOKO TviINUTO ZASPANO MINUTO ... A BI LAB!. ..

KRALJ:

v MOP GLAVI . .. SE ANGELI KLA.Nj AJO DElvl0NOM, KOT ZE TOLIKOKRAT POPREr ..

KO PRIDE SEKUNDA ODLOCITVE, KI Z DI, LE ZATO DA BI PREDRAMILA. UDOBjE V SRCU.

MOjE SRCE jE PODVRZENO TISOCllv[ LJUBEZENSKIM INIPULZOlvf, PA MED VSEMI I5CE ODGOVOR ...

CAS PA STRUA1NO BEZI V BREZCASjE...

IN TAM TE jAZ LAHKO POGOSTINI 5

C~4S0

NEIZPlTE G A ...

(12)

---

iJ1K-r

C)

a

( .'n napa\<: avlor' Rajko I

,,-t\·\a\+r e _n \Op R db· k· ·1 t· d·· d

Ne pO ""ITv-- -- J\.: . . a Ine aJspregovon

0

eJgr llnpre vsem

\'r-

^k

skodljivi navadi.

Upam, do mi boste prisluhniJj in poslusali moj nasvet. Dobro bi bilo, ee bi lahko prenehali kaditi in to takoj, do sevam nebo zgodilo to, kar se je zgodilo mfmi. Kadil sem vee lot 30 let, ves to cas sem zastrupljal svoje siee in oiilje, mislee, saj se mi nemore nie posebnega zgoditi.

Ves cas sem slepil sebe, kadil bi se naprej po mi je to prepreCila bolezen, vzrok po je bilo kajenje.

Sree mi je opesalo, veCina oiilja je bila zamasena, nabirala se mi je tudi voda v pljuCih, vsak dan sem teije dihal, nazadnje

so

mi odpovedale se noge, vsa energija je izginila, sledil je manjsi infarkt. V Kiinienem eentru

so

me komaj resili in sieer jim je uspelo Ie zato, ker nisem imel nobene druge bolezni.

Vsi moji organi

so

zdravi, zato sem

os

tal iiv. Nikoli vee po ne bom takSen kot sem bil, nikoJj vee ne bom tako zdrav, do bi lahko nosil kakSno breme, brea}

«0

togo ali tekel. Stanje po se bo vedno slabsalo, ee ^bi

zbolel za kaksno drugo boleznijo, vprasanje je, kaj je moje sree zdaj sposobno se prenesti. Ne delajte mojih napak, nehajte kaditi takoj!!!

De/eek oku

^v ^___________ .

OCi\TTDi\r s~~8q,11~' --~torici>f ~ ^.

nJa .vuzem in L

Una Juran

^{v. v}

.t "]£1

vA Uuri\ ^r ^eSlJva/u ^Rd

^v

l.J1 \'.1

P'D

T:7nCt'Tl

ece zore'

^v

~

. .I.

wu~ lit f:'l:l ^i1§

^A' ^CJ.c

^Srlbar

Predstava je ime .J.

"L./l.S~ 'Pn

^7" ^v

prevzela po knjigi Rachel .I.

Ill,' ZENS/(j

^D

Simmons 0 nasilju med ienskami.

D'ULL ^l'T~ TG

Ena .I. L1V~

»Ja sam najbolja!« je zakricala prva. izmed treh

»Ja sam' ti stvarno najbolja!!« je zakricala druga. nastopajoeih je po predstavi

»Pa pogledajte mene, ja sam ti stvarno, stvarno komentirala, da je to nasilje negativno, vendar najbolja!!« je zasepetala tretja. pac povsod obstaja. Morda bi lahko sli se korak Takole bi lahko zelo povrsno povzeli sam uvod in naprej in se vprasali zakaj je tovrstno psihicno nasilje hkrati bistvo ognjevite zadeve, ki se je odvijala pred med zenskami tako pogosto. Del krivde zagotovo ocmi zatemnjene mnozice, in katere se je, precej po nosi druzba, 5 svojo socializacijo, ki ze od otrostva nakljucju, udelezila pescica urednistva Kraljev ulice. v dekletcih zbuja tekmovalnost, Ijubs>sumje, katera . Zbrali smo se brez predhodnih informacij, ne vedoc, je lepsa, boljsa, najbolj priljubljena. Zenske se

kaksna zgodba se bo prikazala, kaj se bo dogajalo, vzgaja v smeri ugajati, biti dobra, prijazna, strpna,

z.,godilo. nesvojeglava, neagresivna ... De,kletca se tako ze zelo

I. Clovek nikakor ni mogel spregledati, da so se punce zgodaj naucijo, da ni dobro direktno povedati kaj prepuscale nevarni igri z ognjem ter poskusale mislijo, ampak rajsi po ovinkih, kar kasneje pripelje do

opozoriti na ze opozorjene, bolje receno, zes>kusene prikritih naCinov obracunavanja med zenskami. Prav podobe/slike/oblike/obroke zenskega nasilja. Zenska tako se deklicam ze od zacetka pere mozgane 5 tem zensko rani, opece, popljuva, a kaj ko vse to pocne kako pomembna je za njih druzina, zveza z moskim, vecinoma fino prikrito, zahrbtno in za prejeto nic kaj dosti pa se ne poudarja in spodbuja pomen (zensko, ki vse to okusi) se toliko bolj bolece. Tako zenskega prijateljstva. Potem sledi stara zgodba:

da, ce jo I'jubimo, obcudujemo, ji zaupamo, se ~ njo imas prijateljico s katero visis naokoli skoraj vsak spogledujemo ... ali Ie pogovarjamo, previdno! Ce pa dan, potem dobi fanta in je nikakor vec ne izbezas jo sovrazimo ... , alLjo previdno gledamo v oei? iz brloga. Ko se zenske zaljubijo, navadno pozabijo Pri zenskem bullyingu gre za psihicno nasilje, se naprej gojiti svoja zenska prijateljstva! kar pa je rna.!tict:~:::nje med zenskami, ki se odvija ze od vrtca velika skoda in to kasneje nemalokrat obzalujejo(mo).

naprej. V tovrstno nasilje spadajo obrekovanje, Ali z besedami ene izmed deklet skupine Mashvatri:

tekmovalnost, izlocanje ... med dekleti in zenskami. prijaterjstvo je orozje.

1~ Kral~ ~ke

^-

l2007~J ~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~

(13)

avtOrica*~aru§aBertonc_ elj ~ ~~~~~__ l~,~ .~~~~~~~~~)

Razmislek

0

(ne)pravici do izbire in . L ~O .

stigmatiziranJu >mapacne« droge - predvsem l7 ri ^'0-- f > •

pa

0

posledicab za uporabnike le-ten... ( . J 0 I.,z

Kot vsak relativno normalen in solidno vzgojen

~ulc

sem odrascalav prepricanju, da je droga ~Q,.-,.- Je Oq

l~re~no

neka

~udo

nevarna snov, ki si jo nekateri

lJu~Je

po

l!leruy~eraz~.mlj~ni ~ogiki

kljub temu radi

vbn~gavaJo

v zyo. Nl m m rru bIlo namree jasno, skratka po omami, je

y

normalna reakcija! In spet zakaJ nekdo seze po tern, ee mu je potem taka se zaplete, ker mora clovek v takem svetu znati slabo in ce zaradi nje naposled umre. Mhm. Potem prisluhniti sebi, da bo izbral omarno ki bi mu je p:iSlo druzbenih pOJavov m eksperimentiranja znotraj

~ajs~iStvo,.

cas pozornejsega opazovanja rabl endorfin, gre lahko mirne duse na maraton. pr~esla a~vec koristi

in

Cim ma~ skode! Kdor teh,

~ar

pa Je !ezultiralo v spoznanju, da je droga Kogar osreCi adrenalin, gre skakat s padalom ali eravlloma naJprej nekaj zelo prijetnega! Ter da v. rtet naprave v

igr~lnic?:

Kdor. bi rad spilstefan

cl.~vek

pravzaprav iSee oma!1:0 - in l!e drogo, -yma, pa se mora. naJpreJ ze vsaJ malo samoizprasati, ki

J~

Ie

sre~s!V0 ~a

dosego CllJa! NekJe na dolgi ce

mo~d~

ne

dry~

v

~1koholi.zem. 0

pasteh, ki jib pot!

teorepzlr~np

teg: druzbenega pojava, ki !TI0ra

~!?vek

ObIt!

~li ~e

vanJe vedno znova ujeti, ce Je star ysaJ toliko kot clovek, se je razlika med drogo m omamo pac skoraj izgubila. Ja in,

_{l~a ~aJsl}

od legalnlh, ilegalne droge pa rajsi sploh ne

bl, saJ l!a tern .me3'?:t. res

n.oc~m us~a.riti poli~ona

za

bo~te

rekli

: saj. ob~je v?~i

v pogubo. Tako vsaj morebltn? pnvosclJ1vost m skodozelJnost zasCitnikov trdl

~ad}ezna

m

!us~encn~ »voJna proti drogi«. p'~pred~lckanega

sveta. Prevee jeze takSnib, ki bi vse, Proh tocno doloceru drogI, da se razume, saj . ki JIm mso po godu, najrajsi strpali v rezervat.

da~es

ze verno, koliko razlicnih poti do omame Grey

namr~c

za

pra~co

dO.izbire. I!l

sev~da

se bolj za

deJansk~

ob.staja

i~

da .za to niti ni treba eesa spostovanJe te

I2~aVlce. ~oJna

proti drogI to omejuje,

k?~zun:yrati.

V luCl vOJne proti drogi pa seveda

_p~sega

v

podroCJ~y

temelJ11ih Clovekovin pravic pod ru

lSt~, c~

te pog:ubi lahko tudi neprestano

_~~o_»~emokr~!icne«

zakonodaje. Vojna proti drogi tekanJe cez drn m strn, nevarna nimalajska Je hsta, ki posledlcno ustvarja vse od klubov

M

stena,. I?omanjkanje nekaterih hranilnih snovi do stere?hpa 0

zm~den~in ~iedib

dzankijib, ki se zaradl se ene, na novo odkrite zdrave diete opotekaJo na

vo~a~

ulic. VOJna proti drogi je tista, ki

~li

celo

strd~k

zaradi dolgega sedenja za .

.

taKo grobo razsloJuJe.t ?emonizira,

t~buizira,

marginalizira sahovsko mlZO - ne, nevarno je sarno tisto, m predvsen:: - Il!oralizrra. Kako gre ze tisto 0 nesmislih - 0 kar se na neki toeki druzbena sredica odloci vOJnah za mu, ki so kot »fuk za nedolZnost«? Predvsem da je nevarno in potem to zlepa ali se rajsi '

_ve~~o

znova pozabljaino, da se clovek rad omamlja. Imel zgrda do onemoglosti preganJa. Kolateralni

n~ ~l- k~t tua~

nekatere zivalske vrste - celo naravno skodi navkljub: danes je tako vrsta pred teznJo po lskanJ? omame. Kdaj

in

zakaj je to postalo tako

met~dons~o

ambulanto »tisto nekaJ

«

, na kar zelo

sporn~?!

Sa) gre sarno za iskanje telesne in dusevne mati pokaze, ko svojemu otroku odpredava

vznese.~ostI,

za

c~s

odmaknjenosti in utisanja begavega kaj ga eaka, ce ne bo v zivljenju »pnden« ... ' uma, ki Je na svoJ1 evolucijski poti dandanes od vsega Okv' so sno:ri in aktivnosti,

~

predstavljajo

:>napredka« tega po.

rreben boll

k~t

kdajkoli prej! OCit.l).o pa vec tveganJa kot druge - to ze verno in

hi

Je

p!edvs~m p~sledlc~

vnapre) Stigmatizirane izbire. Ce oi potrebe, da bi Clovek skusal sam to vedno

.sp<;>stova.

li pravlco do lZbire in ce oi svobodno ter kvalitetno znova preverjati...

.

lZbrro deJansko omogocali, do razno raznih odvisnosti A :rendar:

~e

vra,iJci

?~vkaJo,

da je pray ter

n~ugo~nih po~ledic

le-teh nikoli ne bi pJjslo, vsaj ne v vOJna prob dr?gI OPl! . za

IJu~styo!

J e zgolj

_razs_~z~oShh,

kakfsne

d!ln~anes

poznamo. Ce bi se dejansko ena ?d

s~~at~gIJ

za IazJe shapnJe s samim

_vzg~pli

v

~uhy:

clo,!ek; Ime; se

r~d ~n

si privo sCi najboljse , kdo ti se?oJ,

s~J

Je se ved130 tez.ko sprejeti svojo

_b~ant?!_~

na),iJrz l!e bl nikdar srecali od lastne krivde otopelih

- clov~sko

- nemoc, svoJ »potencial«, ali vecne bopzm pred bogve cern razrvanih osebkov katerim

d~

se ?

la~ko. zg~di

isto - v super in ?m~m~ naposled re

v

syomeni Ie se edipo svetlo tocka' v hlp,er m tezko spreJeti, »da smo vsi se vedno

ki~o

m gIga svetu je pa sploh zlvlJenJem m s seboJ na splosno zadovoljen oz. ki verjame, da

~:vl)en)u,

d,okler

pa~

se ta

n~

ugasne. Clovek, ki je s svojim

s~mo}judje<~.

To nan::rec ze nekaj casa ?lu

~o

usp,elo, !udi kadar stvari ne izgledajo ravno roznato,

I1! vec dovolJ, stalno }e

treba nekaj na

se ru »bolI:U:k« , ce

~e

rad »pockrlja

« s svojo priljubljeno

silo spreminjati, bodlSi pri sebi ali se

_d~ogo.

KaJti tega.clovekq,ne zene

~eznta

po » oezanju«,obup rajsi pri drugih. Vsi kimamo, ko kdo

. ali sa~odes~rukh~nost. C~

pa druzba cloveku neprestano

modruje, kako plehek postaja Clovek

spo.roca,

d~

Je z

nJl.r~.

neka]

~aro?e,

ko pocne to in to, slej ko ker mu je dandanes vedno vse na

'

pre}

l?odle~e s~geshJl. .Ta~ru

pac smo. Malo »ovcke

«

je masovni razpolago, ker lahko takoj zadovolji

mdIVl~UalizaClJ1

na,vklJub se vedno v vsakem izmed nas in taka prakticno katerokoli potrebo, ker mu bo tudl ostalo - vsaJ dokler bomo predstavniki iste bioloske ni

~reba

za

ni~

vee cakati, potrpeti ... vrste.

F~rmacevtska

industrija, denirno, bi sla brez placeba ze Pa Je tern\! depnsko tako? Kaj pa ce je

_~davnaJ

po gobe.

.

ravn~

obratno? Neskoncen diapazon Ce torej menite,

.~a

bi

~est;icno

radi prispevali k resitvi sveta

.

ponuJenega in pogosto vsiljenega pred

»I?o~bo(

ki JO prmasa droga«, poskusite za spremembo vendar zahteva hudicevo dobre zivce

s sklen. ltvlJo

r:n:lrov~ega spora~um.a

z njo: In bolj kot drogi, se obilo c~sa. in vednovecjo izurjenost z~

posve~lte S~bl

m

solJud~m.

NaJb.olJ !aste m se razvija namree pravo lzblro, da 0 vrstah cakajoCih v

pravh?t?, cemur

'pos~~camo naJv~c

P?zornosti, ostalo pa je

y

trgovinah, bankah ter celo bolnisnicah

lzpodrmJe~o~.~olJ

pulis plevel, vec gaJe. Tako

p~eprosto

je to. Ce

~e

go,vorim<;>!

I?~

tak nacin zivljenja smem zaklJuclt! v

~el? p~cukranem

st u: posvehte se ljubezni se toliko bolJ kllce po razbremenitvi - pa ne boste mogh mkoh zares »zabluziti«!

duse in telesa, sprostitvi, odklopu,

~ _________ ~---~~Ie-arr~2~ 13

(14)

avtor* Gruden Iornislav, GIS

MLADI POLITIKI, KI NISO »PRODAJALI KLOBAS«

bb Pr

Kralji ulice smo se udelezili stripovske delavnice,·

ki so jo organizirali na Fakulteti za social no delo. Delavnica je potekala na temo dvojnih diagnoz. Udelezenci so stripovske prizore risali po predlogah, ki so opisovale tipicne scenarije vsakdanjih dogodkov in situacij Ijudi, ki imajo dvojne diagnoze.

Udelezence stripovske delavnice je navdusevala predvsem mnozica mladih, pogovori z

uCiteljem risanja in grajenje mostov med

generacijami

in socialnimi okolji. Udelezenci so imeli na voljo ze napisane scenarije, pustili pa so jim tudi proste rake pri ustvarjanju in izrazanju svojih zamisli

.

Spletla so se nova poznanstva, rodile nove ideje, preskocila je iskra in rodili so se novi potenciali za prihodnje

.

projekte. Kot je povedal eden izmed udelezencev: »Navdusevala me je mnozica mladih, pogovor z uCiteljem risanja. Risal

sem simbolicne motive

konjsko glavo (plemenitost), posodo

ta

sladkor (simbol ugodja). Pocutil

sem

se zelo lepo.« Ali

zvbesedami

drugega udelezenca:

»Ceprav smo

imeli na valjo scenarije, se nas je veliko odloCilo za lastna videnja dolocenih problemov.«

V torek 27. februarja so nasi nadebudni mladi politiki Marja Avbersek (Teoloska fakulteta), Tanja Vojnovic (Fakulteta za upravo), Teja Kozan (ViSja zdravstvena sola) in Tomaz Stritar (Fakulteta za socialno delo) postali zgled svojim starejsim kolegom politikom. Ideje, povezane z razdeljevanjem hrane, so zelo dobrodosle, padejo na plodna tla ali bolje receno, v prazne zelodce. Poudariti moram, da je bil obrok posten, da so se se vegetarijanci pregresili. A kaj, ko so ti dogodki redki, preredki.

Dekleta in decko so se izkazali kot pravi gostitelji. Ni ga bilo, ki bi rekel kaj proti

krepkemu obroku. Ko bi vsaj tisti pri koritu nasli zgled pri nesebicni mladini in bi brezdomcem preprecili goltati skrob v samofinanciranih in dobrodelnih organizacijah. Bolj me moti ignoranca oblastnikov, katerih subvencionirani obroki proizvajajo boljse pomije, kot je obicajni brezdomcev jedilnik. Ali veste, da poslanec v

parlamentatni menzi plata za svoj obrok manj kakor

brezdomec, ki gre v povprecno mestno gostilno. Ko

pa smo ze pri poslancih. Ali bi lahko tudi brezdomci

dobili povracilo stroskov telefonskih klicev, ki so

pravtako »poslovni« kot so poslovni poslancevi? Se

enkrat hvala studentskim politlkom, ki so ne glede na

oddaljenost volitev delili hrano in ne kot njihovi starejsi

kolegi, ki tik pred volitvami delijo kuhano vino.

(15)

Na fotografski delavnid, ki je "bi/a na pustno soboto, 17.2.

2007, in jo je vodila A!enka Zavbi, sta Andrej Mesaric in Jasmin Sulejmanagic ujela par zanimivih pustnih mask, ki so

poplesavale po Ij~blj~nskih uli~~h i~ se ponosno prepuscale fotografskemu obJektlvu. Prepncanl smo, da so s svoJlm . pestrim vedenjem pregnale morebitne skrite in erne misli opazovalcev in jim naredile dan lepsi. ..

.. I

..

•.

, I'..

J

.. uJ' e

iJ"--- - - - .;.;.~...~.:l,_... 1\, a JI Ie:

15

(16)

avtor*

GTS

Kraj: Povsetova 5, soba 68 Cas: torek, 13.12.1994

Danes se dogaja bolj malo. Zjutraj tusiranje, cez dan ruganje. S sodisca sem dobil nepomemben papir. Danes se je uradno (v resnici od vceraj) zacela gladovna stavka na Dobu. Zaporniki zahtevajo splosno amnestijo. Stavko vodi nek Tomazic, ki je Patuljkov komplic, vendar je na Dobu zaradi drugih stvari . J<aj vec 0 tem, ko bo imel Patuljak sodisce in bo Tomazica

videl osebno. .

Ura mi je nekaj zatajila, zato ne navajam casa in napisal sem pismo marsovcem (bratom Mars). Drugega se danes ne dogaja.

Cas: sreda, 14.12.1994

Ura danes dela in ta trenutek ka.ze 12:58. Patuljak se je zgodaj vrnil 5 sodisca, ker je obravnava odlozena z obrazlozitvijo, da je Tomazic nesposoben za obravnavo zaradi gladovne stavke. Prej smo imeli krajsi verbalni konflikt. Tema, ki sem jo hranil ze nekaj casa, je bila: zakaj Kasim in Marjetica tepeta zenske?

Marjetica se je vdal z besedami: »Saj ne bom vec,«

Kasim pa se ni dal in natolceval 5 kamenodobnimi in suznjelastniskimi nazori. Ko se dolgo nismo zedinili, smo koneali debato. Danes ob 23:00 se mi iztece pripor. Tinasji bom napisal pismo in ga odposlal, ko bom vedel, do kdaj mi podaljsujejo pripor. Danes so tudi obiski. Pripor je seveda podaljsan do sojenja, ki bo po novem letu .

Cas: cetrtek, 15.12.1994

Danes je en mesec, odkar sem tu. Tretja posteljnina in ne vem katera kantina. Danes sva se ga z Marjetico spet malo napila. V kantini sem kupll kolonjsko, Marjetica je dodal nekaj tablet, potem pa sva kadila se tobak, prepojen z nekimi kapljicami, ki vsebujejo kislino. Potem sva bila na setnji Cisto mim~. Pazniki so naju postrani gledali, vendar niso nie ukrenili.

Sam sem sel 5 setnje ze zelo kmalu, ker sem moral

scat. Potem pa je prislo do problema. Namree, klical me je zobozdravnik. Meni pa je iz ust smrdelo po kolonjski vodi, imel pa sem tudi motne oci. Zdaj, ko sem se navadil na tukajsnje razmere, sem imel tudi vee korajze in sem zafrkaval paznike. Tako ali tako nisem delezen nobenih privilegijev, ki bi rili jih lahko odvzeli. Narediti ti pa tako ali tako ne smejo nic, dokler jih ne napades oziroma ne krsis hisnega reda.

Ena redkih dobrih strani »demokracije«.

Ostal sem pri zobozdravniku, kjer je edini kraj, kjer se vzame zeletko iz ust. V ustih jo imas zato, da ti pazniki nie ne storijo. Vendar jo moras znati imeti v ustih, saj ee ne, se porezes. Nekateri zaporniki znajo celo z zeletko v ustih jesti, so pa tudi primeri, ko kovinske predmete (npr. vilice) pojejo, da bi vsaj za en dan pobegnili v bolnico iz zaporniskega vsakdana.

V eakalnici sem si privoscil cigareto (ni dovoljeno, ni prepovedano) in spuscal sopripornike naprej. Med drugim sem sreeal v cakalnici tudi Cotla in Burgija.

Burgi me je spraseval, zakej sem tu. Ko je slisal 5 kom sem tu, mi je rekel, da se Zigatu zunaj slabo pise. . Potem je bil na vrsti in pogovor sem nadaljeval 5

Cotlom. Opozoril me je, naj ne pri?am proti Andreju in ponovil Burgijeve besede glede Zigata, ki je bil prica proti njemu. Pozneje sem bil na vrsti. Doktor me je naroCiI za ponedeljek. Ko sem se vrnil v sobo, sem zdelan zaspal in vstal malo pred veeerjo (17:30 -18:00). Popili smo se kavo. Prizgal sem cigareto iri ugotovil, da vsi spijo, razen Kasima, ki tudi nekaj pise. Verjetno pise domov, ker je po setnji prejel kar tri pisma in na enem sem opazil otrosko pisavo. Jaz se do tega trenutka nisem odloCil, kaj bom pocel. Ali pa. Veeraj mi je mama prinesla dye astroloski knj-igi, ki sta v hrvasCini in odrezke iz casopisa 0 kitajskem horoskopu.

Nadaljevanje sledi.

(17)

GOSTUJOCI KOLUMNIST

ArgeO~ti~~ leve, od tam, kjer je srce.

Mate

Sem v predmestju Buenos Airesa, stirinajstmilijonskem megaEolisu, v cetrti Solano. Ko sem v centru mesta omenil, da grem v predmestja, so me svarili pred roparji,

dro~erasi, nasilnezi, pred vsemi nevarnostmi, ki jih rodi revscina. Zdaj sedim med prijatelji in srkam mate. Iz sosednje hiSice pride babica in pravi, da imajo kosilo, ter me vabijo za mizo. Ni prva, zdi se, da me vse okoliske babice hocejo nahranit. Se zahvalim in v roke mi spet podajo mate. Srknem nekaj pozirkov grenke tekocine.

Mate ni pijaca, mate je ritual druzenja. V bucko, ki ji prav tako pravijo mate, in iz katere moli kovinska cevka, do vrha natlaCijo zelisce in dotoCijo vroco vodo. Ko posrkas nekaj pozirkov, mate ponudiS sosedu. Mate nas veze in pogovor tece, ko bucka roma od enega k drugemu...

Ljudje so revni, a prav odrinjenost od potrosniske norisnice, obsedenosti z brezciljnim zasluzkarstvom in medijskim slepilom, jim oruani cas in razum za Clovesko toplino, druzenje, pogovor in sanje. Bucka in zelisce mate sta nasprotje televizije. SIednja obstaja zato, da te izprazni v bolScanju, osami v cryenju, izloci iz druzbenega tkiva z enosmernim zarceniem idiotizmov.

odspodaj

Que se vayan todos!

Folku se strga! Lacni vdrejo v trgovine in jih izropajo.

Delavci zasedejo fabrike in se zacnejo sprasevati, ali sploh rabijo gospodarje. Pred milijonskimi mnozicami na ulicah, ki ropotajo z lonci, se na koncu skrije tudi policija, ki je se maio prej ljudstvo prevzgajala s pendreki.

Zmedeni ostanki politicnili elit ne vedo, kaj bi. Noben jim ne verjame in ne sledi. Televizija in casniki izgubijo moc manipulacije. V enem tednu se zvrstijo stirje predsedniki drzave, a nilice jih ne jemlje resno, ker se ljudem posveti:

drZava je bIef, drzava je prikazen, drzava je novoaobna cerkev, drzava je nepotrebna. In ljudstvo vzklika: »Que se vayan todos!« - naj gredo vsi! (v p. m., seveda). To je, vsaj za kratek cas, konec drzave in strankarske diktature.

Je revoIucija. Je cas obnove politike v svojem izvirnem starogrskem pomenu - politike kot medija ljudskega usklajevanja. Je cas rojstva ljudske politicne imaginacije.

DrZavo in idejo, da je druibo treba voditi in spreminjati od zgoraj, na avtoritaren nacin, zamenjajo nacela avtonomije, horizontalizma in direktne demokracije.

Piqueterosi

Mate je nasproten: pomeni obnovo druzbenili vezi,

medclovesko bliZino. Mate je nevarnejsi o d .

r\sto'" Ne

vseh teroristov. Ne grozijo mi ,,.,'

d "sen ter o , v tn\ ne

mladi prestor.niki, riihce

mi ne stori ruc ialega, . iStol

~

k vide~, ~amesto

oke rru ponuJa)o potlento. Ti.ljudJe goj!jo

SIS :~una)nevarneJse orozJe. Solid~r.n0st. A n~

smen: pozablti eovedati ..., mate Jq7~nak. Je prekleto trpka plJaca!

Zlom

'e"arne}S'

0

n\K\ n,nce to KoKe Mate }e n. \ad\ presto~ 'd~t\ natnes u

ol\)O tn' tn \sto\ n' '" , ' )\)0 S\stetn gr , \c l.a\ega, p 1\ \)ud}e go

st~n nnUla)O po\en~~. So\\darnost.

tn' po

^J

've orol}e.

'ne"arne}S na}

Predmestja sestavljajo skromne hisice, ki jih ljudje sami sezidajo v nekaj dneh, vcasih so to Ie barake, ponekod srecamo tista ialostna bivalisca, ki jih sestavljajo lepenka, tenka plocevina in polivinil. Povsod je polno mularije.

Poletje je. Vroce. Peklensko vroce, a otroci kot otroci: ni jim treba beiati pred zgocim soncem in zbirati energije za igro. Tisti malo starejsi in vsi ostali, ki so jim skrbi pozrle igrivost, se odpravijo po svojih opravkih pozneje, ko poletna januarska pripeka popusti. Nekateri bodo prodajali roze po lokalih, drugi bodo iskali sreco z naivnimi turisti, nekateri preprodajali omamne snovi, drugi ponujali svoja brhka telesa, ali pa izkazovali svojo (ne)moc v svoji tolpi, veliko jih bo odslo v premoznejse cetrti brskat po smeteh ter zbirati lepenko in plastenke.

Zgodovina Argentine je zgodovina politicnili in

go~odarskih katastrof, ki je za sabo pustila socialno puscavo. Zadnja se je zgodila decembra 2001. Cela drZava je bankrotirala, prakticno vsi so obubozali, ko je kretenska oblast sledila modnim ekonomskim recepturam, ki jim pravimo »washingtonski konsenz«. Gre za to, da se privatizira vse javno dobro, da pescica oblastnikov in bogatasev izropa vse druzbeno bogastvo, ki ga je se mogoce stlaCiti v zepe. Ko se drzava zlomi, bogatasi in politiki pobasejo plen, ljudje ostanejo pred zaprtimi bankami, delavci pred zaprtimi tovarnami, lacni pred zaprtimi trgovinami. Haha, in tedaj se zacne predstava!

Ko se je zlomila drZava, so zadihale ljudske iniciative. Preziveti je

mogoce Ie na temelju solidarnosti, ki je nasprotno

kapitalisticnemu nacelu konkurence, ki Ie unieuje in razCloveCi. Ljudje so se priceli samoorganizirati v cetrtne skupscine. Delavci so obnavljali proizvodnjo v zasedenili podjetjih. Organizirali so skupne pekarne, vrtce, ljudsko izobrazevanje, zdravilstvo.

Obdelujejo biovrtove in gradijo skupne jedilnice v obubozanili cetrtih. Od drzavve in politikov ne pricakujejo veliko, ker jim ne verjamejo. Ce kaj rabijo, to od njih zahtevajo in ne prosjaCijo, saj pravijo, da mora drzava in politika ljudem Ie vrniti to, cesar so jih oropali. In ce se obotavljajo, potem nastopijo piqueterosi. To so zdruzenja nezaposlenili delavcev iz predmestij, ki zasedejo mostove ali avtoceste, zazgejo gume in s svojimi telesi prekinejo cirkulacijo bogastva, dokler ne izpolnijo njihovih zahtev.

Nezaposleni delavci so priceli s samoorganizacijo lastnega prezivetja ze pred cetrt stoletja. So izkuseni bojevniki in bojevnice. Ne, to niso Ie mladi razgrajaCi, kot bi jih lahko prikazala vIadajoca medijska beda. To je ta babica, ki me vabi na kosilo, delavec, ki mi ponuja mate, da srknem grenak zvarek, deklica iz sosednje kolibe, ki mi je prinesla pokazati kuika. To so ljudje od spodaj. .

Podalpje .

Tezko je Ijudem v Sloveniji raziagati ⁰uporni Argentini in nasploh 0 tern, da obstajajo drugacni svetovi. Tu ljudje verjamejo, da je visek demokracije stotinja istih fac, ki jih gledamo tam zgoraj ze dve desetletji, verjamejo v brezmadezno spocetje, v lastno veevrednost, v to da je pridnost vrednota in ne znak pomanjkanja inteligence, verjamejo, da je Nato zdruzenje mirovnikov, da so bogatasi bolj deIavni .od ostalih, da svizci zavijajo

cokoIado... A vseeno, zdi se mi, da tam, nekje spodaj tudi tukaj tli uporna zerjavica dvoma, upanja in uporniStva.