KOPER, 2016
UNIVERZA NA PRIMORSKEM FAKULTETA ZA MANAGEMENT
DRAGO BAŠA MAGISTRSKA NALOGA
M A G IS T RS K A N A L O G A D R A G O B A Š A 2 0 1 6
Koper, 2016
UNIVERZA NA PRIMORSKEM FAKULTETA ZA MANAGEMENT
KAKOVOST ANALIZE POSLOVANJA V POSLOVNEM DELU LETNEGA POROČILA
GOSPODARSKIH DRUŽB V KRIZNIH RAZMERAH
Drago Baša Magistrska naloga
Mentor: doc. dr. Tatjana Horvat
POVZETEK
V magistrski nalogi so pregledana letna poročila velikih in srednje velikih podjetij kovinske industrije v Republiki Sloveniji, ki so zavezana k reviziji. Pregled letnih poročil je zajemal vsebino poslovne in finančne analize, njihovo sporočilno vrednost in obseg glede na velikost podjetja. Iz zbranih ugotovitev je razvidno, da je sestavljavcem letnih poročil zaradi neenotnih ali splošnih navodil zakonodajnih in strokovnih predpisov prepuščen velik del presoje o pomembnosti in globini razkritij ali nerazkritij. V veliko primerih je vsebina podana samo z namenom, da zadosti strokovnim usmeritvam. V povezavi z vsebino je posledica slabega razkrivanja podrobnosti podatkov predvsem nezadostna analiza proizvodnje kot procesa in proizvodnih zmogljivosti. Izredno slabo pa so razkriti tudi podatki, povezani s finančno analizo, to je denarnimi tokovi in finančnim položajem podjetja. Uporaba letnih poročil v analitične namene je zato izredno težka, v manjših podjetjih pa celo nemogoča.
Ključne besede: letno poročilo, poslovna analiza, finančna analiza, Zakon o gospodarskih družbah.
SUMMARY
In the thesis, the annual reports of large and medium-sized enterprises in the metal industry in the Republic of Slovenia, which are subject to auditing, are examined. The review of annual reports covered the content of business and financial analysis and their informative value and volume depending on the size of the company. It is apparent from the collected findings that the preparers of annual reports, due to divergent or general legislative rules and professional instructions, have an important role in the assessment of the importance and details of disclosures and non-disclosures. The content is in many cases given only in order to meet the technical guidelines. In connection with the contents the lack of analysis of production as a process of generating capacity is the consequence of poor disclosure of detail. Extremely poorly disclosed are also the details, which are connected to the financial analysis, in this case those are the cash flows from the financial situation of the company. Therefore, the usage of annual reports for analytical purposes is extremely difficult and it could be even impossible in smaller businesses.
Key words: annual report, business analysis of the accounts, financial analysis of the accounts, Companies Act.
UDK: 657.375.1(043.2)
VSEBINA
1 Uvod in opis problema ... 1
1.1 Namen in cilji magistrskega dela ... 3
1.2 Metode dela ... 5
1.3 Predpostavke in omejitve ... 8
2 Zakonodajna osnova in strokovne usmeritve za sestavo letnega poročila ... 10
2.1 Zakonodajna osnova za sestavo letnega poročila ... 10
2.1.1 Mednarodna zakonodaja kot osnova za sestavo letnega poročila ...11
2.1.2 Ostala združenja in usmeritve ... 15
2.1.3 Slovenska zakonodaja kot osnova za sestavo letnega poročila ... 23
2.1.4 Ostala strokovna združenja in priporočila v Sloveniji ... 28
2.2 Vpliv finančne krize na razkritja v letnem poročilu ... 29
3 Uporabniki informacij letnega poročila ... 31
4 Analiza poslovanja v poslovnem poročilu ... 34
4.1 Poslovna analiza ... 38
4.1.1 Kazalniki poslovanja ... 38
4.1.2 Dejavniki, ki vplivajo na poslovanje ... 41
4.1.3 Analiza nabave in prodaje ... 42
4.1.4 Analiza proizvodnje ... 44
4.1.5 Načrt in razvoj ... 46
4.1.6 Obvladovanje tveganj ... 47
4.2 Finančna analiza ... 49
4.2.1. Denarni tok ... 50
4.2.1 Finančni položaj družbe ... 51
5 Analiza kakovosti analiz poslovanja slovenskih podjetij kovinarske dejavnosti ... 53
5.1 Izhodišča raziskave in predstavitev vzorca ... 53
5.2 Analiza zakonodajnih in strokovnih podlag za sestavo analize uspešnosti poslovanja ... 57
5.3 Ugotovitve analize zakonodajnih in strokovnih podlag za sestavo analize uspešnosti poslovanja ... 59
5.4 Analiza velikosti podjetja in sporočilne vrednosti poslovne analize v analizi poslovanja poslovnega poročila ... 60
5.5 Analiza velikosti podjetja in sporočilne vrednosti finančne analize v analizi poslovanja poslovnega poročila ... 68
5.6 Analiza odvisnosti obsega letnega poročila od velikosti podjetja ... 70
5.7 Povzetek raziskave analiz poslovanja ... 72
6 Priporočila za kakovostno vsebino analize poslovanja v poslovnem poročilu ... 75
6.1 Prispevek k stroki in znanosti ... 77
6.2 Teme za raziskavo v prihodnje ... 78
7 Zaključek ... 79
Literatura ... 83
Viri ... 86
SLIKE
Slika 1: Primerjava dejavnosti proizvodnje kovinskih izdelkov, razen strojev in naprav
(SKD 25) po R/Z, L/DV, DV/Z z EU ... 2
Slika 2: Diagram poteka raziskave ... 8
Slika 3: Značilnosti računovodskega poročanja na podlagi MSRP ... 14
Slika 4: Sistem povezanih kazalnikov z izhodiščem v donosnosti kapitala (ROE) ... 39
Slika 5: Področja uporabe finančne analize ... 49
Slika 6: Konkurenčni položaj glede na velikost družb ... 57
Slika 7: Diagram lastnih vrednosti ... 65
PREGLEDNICE Preglednica 1: Investicije v panogi SKD 25 za leto 2012 ... 2
Preglednica 2: Razkritja GRI po splošnih standardih ... 21
Preglednica 3: Primerjalna pomembnost okoljskih informacij... 22
Preglednica 4: Sestavine letnega poročila (LP) glede na velikost podjetja ... 24
Preglednica 5: Razvrščanje družb po velikosti ... 28
Preglednica 6: Vrste analiziranja ... 34
Preglednica 7: Podatki poslovanja po velikosti družb v gospodarstvu za leto 2012 ... 53
Preglednica 8: Nekaj glavnih indikatorjev poslovanja družb (GD) 2012 (v %) ... 54
Preglednica 9: Celotni prihodki in prihodki na tujih trgih v gospodarskih družbah po dejavnostih v letu 2012 ... 55
Preglednica 10: Sestavine letnega poročila glede na vrsto in velikost poslovnega subjekta ... 56
Preglednica 11: Obseg podatkov, zajetih v analizi kakovosti poslovanja ... 57
Preglednica 12: Primerjava kazalnikov glede na velikost podjetja ... 62
Preglednica 13: Komunalitete ... 63
Preglednica 14: Delež pojasnjene variance ... 64
Preglednica 15: Matrika komponentnih uteži po pravokotnem vrtenju ... 65
Preglednica 16: Korelacijska matrika – povezanost odvisnih in neodvisnih spremenljivk ... 66
Preglednica 17: Delež pojasnjene variance ... 67
Preglednica 18: Izključene spremenljivke ... 67
Preglednica 19: Beta koeficient ... 67
Preglednica 20: Korelacijska matrika – povezanost odvisnih in neodvisnih spremenljivk ... 69
Preglednica 21: Korelacijska matrika – povezanost odvisne in neodvisnih spremenljivk ... 70
Preglednica 22: Delež pojasnjene variance ... 71
Preglednica 23: Izključene spremenljivke ... 71
Preglednica 24: Beta koeficient ... 71 Preglednica 25: Statistika vzorčenja ... 74
KRAJŠAVE
AJPES Agencija Republike Slovenija za javnopravne evidence in storitve CDSB Climate Disclosure Standards Board
DV dodana vrednost
EU (ES) Evropska unija (Evropska skupnost) FASB Financial Accounting Standards Board GAAP Generally Accepted Accounting Principles GRI Global Reporting Initiative
GVIN Spletna aplikacija za preverjanje osnovnih informacij o podjetjih IASB International Accounting Standards Board
IFAC International Federation of Accountants
IFRIC International Financial Reporting Interpretations Committee IFRS International Financial Reporting Standards
IIRC International Integrated Reporting Council
IKS Strokovna revija za zaposlence na področju računovodstva, davščin in financ IPSASB International Public Sector Accounting Standards Board
ISO International Organization for Standardization
KPMG Global Network of Professional Firms Providing Audit, Tax and Advisory Services
L delo
MRS Mednarodni računovodski standardi
MRSP Mednarodni standardi računovodskega poročanja MSR Mednarodni standardi revidiranja
OPMRSP Odbor za pojasnitev mednarodnih standardov računovodskega poročanja
R prihodek
SASB Sustainability Accounting Standards Board SIR Slovenski inštitut za revizijo
SKD Standardna klasifikacija dejavnosti SOP Strokovni odbor za pojasnjevanje
SPSS Statistical Package for the Social Sciences SRS Slovenski računovodski standardi
Z zaposlenci
ZGD-1 Zakon o gospodarskih družbah
1 UVOD IN OPIS PROBLEMA
Podjetja na koncu poslovnega leta ali obdobja sestavijo vseobsegajoč dokument o poslovanju podjetja. Ta dokument se imenuje letno poročilo in je namenjen tako notranjim kot tudi zunanjim uporabnikom poslovnih in računovodskih informacij. Med notranje računovodske uporabnike uvrščamo lastnike, poslovodstvo ter reprezentativne predstavnike zaposlencev, med zunanje pa poslovne partnerje, banke, davčno upravo, zavarovalnico, ter ostale potencialne poslovne partnerje.
Letno poročilo se pripravi v skladu z Zakonom o gospodarskih družbah (ZGD-1, Uradni list RS, št. 42/2006) in podanimi izhodišči iz strokovne literature, objavljene v reviji IKS,1 ki jo izdaja Zveza računovodij, finančnikov in revizorjev v skladu s Slovenskimi računovodskimi standardi (SRS)2 in Mednarodnimi računovodskimi standardi (MRS). Letno poročilo obvezno sestavljajo tako velika kot tudi srednje velika podjetja, ki v večji meri upoštevajo izhodišča in priporočila. Ker zakonska izhodišča in strokovna priporočila predpisujejo široka izhodišča, objavljajo podjetja pri sestavljanju letnih poročil le najnujnejše podatke, vendar ne vsa na enak način. Seveda pa obstaja tudi razlika v sestavi letnih poročil med velikimi in srednje velikimi podjetji, kakor tudi med podjetji z različnimi vrstami dejavnosti. Večja podjetja imajo za sestavo letnih poročil za to ustrezno usposobljene zaposlence, zaradi česar so njihova letna poročila obširnejša, vsebinsko bogatejša in imajo višjo stopnjo sporočilne vrednosti.
Tako sestavljena letna poročila nam ne dajo vseh odgovorov, predvsem pa ne v zvezi z doseganjem oziroma nedoseganjem konkurenčne sposobnosti podjetja. Analiza poslovanja v letnem poročilu ni dovolj podrobno razčlenjena, da bi lahko ugotovili konkurenčne prednosti oziroma pomanjkljivosti, s tem pa je vprašljiva tudi poslovno-analitična primerjava z drugimi podjetji v panogi in primerjava v mednarodnem okolju.
Proizvodnja kovinskih izdelkov, razen strojev in naprav, spada med predelovalne dejavnosti, in sicer v kovinarsko dejavnost realnega sektorja Slovenije, ki jo zaradi narave dela lahko v veliki meri primerjamo z dejavnostjo gradbeništva. V letu 2012 je kovinska industrija dosegla podobne rezultate kot v letu 2008, nikakor pa ne more dosegati podobnih rezultatov kot podjetja istih panog v razvitejših državah Evropske unije. Podjetja v kovinarski panogi razvitejših držav Evropske unije dosegajo namreč večje prihodke na zaposlenca, kakor tudi dodane vrednosti na zaposlenca. Iz slike 1 je razvidno, da slovenska podjetja, ki se ukvarjajo s proizvodnjo kovinskih izdelkov, ne dosegajo niti polovice prihodkov in dodane vrednosti na zaposlenca v primerjavi s podjetji v razvitih evropskih državah. Ker so cene kovinskih izdelkov na evropskem trgu več ali manj znane, je edini način, da poiščemo razloge za
1 Revija IKS je osrednja strokovna revija za zaposlence na področju računovodstva, davščin in financ.
2 Slovenski računovodski standardi so pravila o strokovnem ravnanju na področju računovodenja, ki jih oblikuje Slovenski inštitut za revizijo.
neučinkovitost in neuspešnost v lastnem poslovanju oziroma stroškovni učinkovitosti.
Uporabili bomo kakovostno analizo poslovanja.
Iz slike 1 lahko razberemo, da zaostajamo za primerljivimi podjetji v Avstriji tako v dodani vrednosti na zaposlenca kot tudi v doseženih prihodkih na zaposlenca, posledično pa imamo zato tudi večji delež stroškov dela v dodani vrednosti. S takšnim izhodiščem je zelo težko zbrati zadostna finančna sredstva za nove investicije, ki bi izboljšale konkurenčno izhodišče slovenskih podjetij.
Razlaga okrajšav: R – prihodki, Z – zaposlenci, L – stroški dela, DV – dodana vrednost, EU – Evropska unija.
Slika 1: Primerjava dejavnosti proizvodnje kovinskih izdelkov, razen strojev in naprav (SKD 25) po R/Z, L/DV, DV/Z z EU
Vir: GZS 2013b, 34.
Iz preglednice 1 je razvidno, da v EU v proizvodne zmogljivosti največ investirata Italija in Avstrija. Konkurenčne prednosti podjetij iz teh dveh držav so nesporne, zato je naloga slovenskih podjetij, ki se ukvarjajo s proizvodnjo kovinskih izdelkov, da v svojih proizvodnih procesih poiščejo tista področja, kjer se konkurenčnost ne dosega.
Dejavnost proizvodnje kovinskih izdelkov je izrazito investicijsko naravnana, zato jo je svetovna finančna kriza zelo prizadela. Kriza pa vedno prizadene manj konkurenčna podjetja.
Manj konkurenčna podjetja so, ne samo tehnološko in logistično, ampak tudi finančno šibkejša in dostop do notranjih ali tujih finančnih sredstev je bolj pogost, dražji in težji predvsem zaradi pomanjkanja finančnih sredstev za zagon investicij in zmanjšanih bonitetnih ocen. Ne smemo pozabiti tudi na vse večje tehnološke in varnostne zahteve, ki jih narekujejo evropski in slovenski predpisi, in na predpise v zvezi z varovanjem okolja. Tudi investicij v
logistične procese, ki niso neposredno povezani s proizvodnjo, ne smemo pustiti ob strani, saj so te stroškovno visoke in zahtevne.
Preglednica 1: Investicije v panogi SKD 25 za leto 2012
Proizvodnja kovinskih izdelkov razen strojev in naprav (SKD 25) Država Delež prihodka vloženega v investicijo
dejavnosti (v %)
Investicija na zaposlenca (v EUR)
Češka 5,0 3.400
Nemčija 3,2 4.400
Italija 5,5 7.900
Avstrija 4,5 7.700
Poljska 5,0 3.000
Slovenija 4,9 4.500
Velika Britanija 2,5 2.900
Hrvaška 5,0 2.100
Vir: GZS 2013b, 35.
Izboljšanje konkurenčnih sposobnosti panoge je tema, s katero se ukvarjajo tako lastniki podjetij kot tudi management. Tu je treba poudariti predvsem razvojno zaostajanje, ki ga moramo zaustaviti in dvigniti na raven razvitih evropskih držav. Ta proces je neizogiben in ključen, da lahko podjetje preživi krizo, iz nje pride kot zmagovalec in na trgu v času konjunkture pridobi večjo dodano vrednost. V kriznih razmerah je analiza poslovanja primerno orodje, s katerim lahko strokovno osebje podjetja ugotovi konkurenčne slabosti in predlaga korektivne ter preventivne ukrepe za izboljšanje le-teh.
1.1 Namen in cilji magistrskega dela
V magistrski nalogi bomo predstavili analizo poslovanja in finančno analizo podjetja kot sestavni del poslovnega poročila v letnem poročilu družbe. Namen naloge je predvsem pokazati, da je treba v poslovno in finančno analizo vpeljati dodatne vsebine, ki bodo v času finančne krize dodale večjo sporočilno vrednost letnemu poročilu. Te vsebine poudarjamo zato, ker je z vidika mikro-analitičnega pristopa to najpomembnejši del poslovnega poročila.
Cilji magistrske naloge:
· pregledati zakonodajno in strokovno literaturo s področja letnih poročil podjetij s težiščem na analizi poslovanja v poslovnem delu letnega poročila;
· raziskati, ali je poslovna analiza poročila v letnem poročilu skladna z zakonodajnimi predpisi in strokovnimi usmeritvami kompetentnih institucij ter s tem zadovoljuje večino notranjih in zunanjih uporabnikov tovrstnih računovodskih in finančnih informacij s poudarkom na srednjih in velikih proizvodnih podjetjih kovinarske dejavnosti;
· raziskati, ali je finančna analiza podjetja v poslovnem delu letnega poročila skladna z zakonodajnimi predpisi in strokovnimi usmeritvami kompetentnih institucij ter s tem
zadovoljuje večino notranjih in zunanjih uporabnikov tovrstnih računovodskih in finančnih informacij s poudarkom na srednjih in velikih proizvodnih podjetjih kovinarske dejavnosti;
· raziskati povezavo med velikostjo podjetja in obsegom analize poslovanja v poslovnem delu letnega poročila;
· izdelati priporočila za kakovostni del analize poslovanja v poslovnem poročilu.
Temeljna teza naloge je, da je kakovost analize poslovanja odvisna od velikosti podjetja, kar pomeni, da večja podjetja pripravijo kakovostnejše analize poslovanja.
Hipoteze, ki jih bomo z raziskavo potrdili oziroma zavrnili, so naslednje:
· Hipoteza 1: Zakonodajna in strokovna literatura sta splošni, priporočila pa neenotna.
Poskušali bomo ugotoviti, ali so pravne podlage, tako zakonodajne kot strokovne, splošne in ne dajejo enotnih navodil ter ali so prilagojene nastali finančni krizi. Prav tako bomo poskušali ugotoviti, ali so priporočila s strani strokovnih inštitutov in služb neenotna in ali se omejujejo zgolj na priporočene vsebine ne glede na dejavnost gospodarskega subjekta.
· Hipoteza 2: Poslovne analize v poslovnih poročilih večjih podjetij imajo večjo sporočilno vrednost.
Sestavine poslovne analize so podane v zakonodaji (Zakon o gospodarskih družbah – ZGD-1, Uradni list RS, št. 42/2006, 70. člen) in strokovni literaturi, priporočila za sestavo poslovne analize pa so podana za dejavnike, ki vplivajo na poslovanje, analizo nabave in prodaje, analizo proizvodnje, kazalnike, načrt in razvoj ter obvladovanje tveganj.
V raziskavi bomo poskušali ugotoviti, ali večja podjetja pripravijo analize poslovanja z višjo sporočilno vrednostjo.
· Hipoteza 3: Analize finančnega stanja v poslovnih poročilih večjih podjetij imajo večjo sporočilno vrednost.
V času finančne krize so podatki v zvezi s finančnim stanjem in položajem podjetja še posebej relevantni tako za notranje kot tudi za zunanje uporabnike tovrstnih informacij. V tem delu bomo zbrali podatke v zvezi z denarnim tokom in ostale podatke v zvezi s finančnim stanjem (položajem) podjetja, ki temeljijo na ugotavljanju kapitalske ustreznosti in dolgoročni plačilni sposobnosti, stanju terjatev in obveznosti ter zalog.
V raziskavi bomo poskušali ugotoviti, ali uspešnejša podjetja (glede na dobičkonosnost sredstev, dodano vrednost na zaposlenca in denarni tok iz poslovanja) pripravijo finančne analize z višjo sporočilno vrednostjo.
· Hipoteza 4: Večja podjetja imajo v poslovnih poročilih obsežnejše analize poslovanja.
Ugotavljali bomo, ali obstaja povezava med velikostjo podjetja in obsegom analize poslovanja. Velikost podjetja bomo merili v skladu z veljavno zakonodajo (ZGD-1, 55.
člen), obseg analize poslovanja pa glede na število strani o razkritjih v analizi poslovnega
poročila. Pri poslovnem delu analize poslovanja mislimo predvsem na razkritja kvalitativnih in kvantitativnih podatkov. Med kvantitativne podatke uvrščamo vrednostne in količinske podatke, brez cenovnih, saj ti predstavljajo poslovno tajnost. V finančnem delu analize poslovanja bomo analizirali, ali obstajajo razkritja v zvezi s finančnim tokom podjetja (ali je poudarjena izrazna moč denarnega toka) in finančnim stanjem podjetja v skladu s Slovenskimi poslovnofinančnimi standardi (Uradni list RS, št. 56/2001) in Zakonom o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP, Uradni list RS, št. 40/2009, 63/2013 – UPB7, 10/2015 – UPB8).
1.2 Metode dela
V tem delu naloge bomo predstavili vrsto raziskave, način zbiranja podatkov, vir podatkov za vzorčenje ter načine analiziranja hipotez.
Predstavitev metod dela
V teoretičnem delu naloge bomo uporabili deskriptivno metodo in z njeno pomočjo predstavili analizo poslovanja v poslovnem delu letnega poročila. Predstavili bomo slovensko in tujo zakonodajno ter strokovno literaturo, ki opredeljuje analizo poslovanja in finančno analizo v letnih poročilih.
V empiričnem delu raziskave bomo uporabili:
· analizo in deduktivno metodo, kjer bomo predstavili ugotovitve, ki izhajajo iz analize zakonskih in strokovnih predpisov v zvezi z analizo poslovanja v poslovnem delu letnega poročila,
· statistično metodo (multivariatno regresijsko analizo in statistično preizkušanje domnev o aritmetični sredini), kjer bomo predstavili ugotovitve o razmerju med:
- velikostjo družbe in sporočilno vrednostjo analize poslovanja, - velikostjo družbe in sporočilno vrednostjo finančne analize ter - velikostjo družbe in obsegom analize poslovanja.
Na osnovi rezultatov raziskave bomo z metodo sinteze oblikovali priporočila za kakovostno vsebino poslovnega dela letnega poročila.
Zbiranje podatkov
Podatke za teoretični del naloge bomo zbrali iz domačih zakonskih aktov in strokovne literature, kot tuji vir pa bomo poiskali in uporabili literaturo s področja dobre prakse.
Za empirični del naloge bomo podatke zbrali:
· iz letnih poročil s spletne strani Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (AJPES), in sicer glede na velikost podjetij kovinarske dejavnosti, vodenih po SKD 2008 v skupini C25. To so podjetja, ki so zavezana oddati letna poročila, večinoma pa so zavezana tudi k revidiranju računovodskih izkazov. Tako bomo dobili dovolj velik vzorec (merjen po aktivi, kapitalu in številu zaposlencev), da bomo lahko izsledke raziskave posplošili na celotno panogo,
· iz podatkov na spletni strani GVIN, kjer bomo pridobili podatke o panogi in makroekonomske podatke, ki nam bodo služili kot pomoč pri pojasnjevanju raziskovalnega dela.
Vzorčenje
Za analizo bomo zbrali letna poročila malih, srednje velikih in velikih podjetij kovinarske dejavnosti, vodene po SKD 2008 v skupini C25. V bazi podatkov AJPES je zbrano 409 družb, vendar pa bomo v vzorec vključili le 50 družb in s tem pokrili 90 % panoge merjeno po aktivi, kapitalu in številu zaposlencev. Kovinarsko dejavnost smo izbrali zato, ker predstavlja področje našega dela in smo neposredno seznanjeni s problemi, s katerimi se ta panoga sooča pri nastopu na domačem kot tudi na tujem trgu.
Analiziranje podatkov
Hipoteze bomo testirali s pomočjo dveh statistično kvantitativnih metod, in sicer z multivariatno regresijsko analizo in s statističnim preizkušanjem domnev o aritmetični sredini. Pri tem bomo uporabili računalniški program za statistično obdelavo podatkov SPSS (Statistical Package for the Social Sciences).
Za testiranje hipoteze 2 bomo uporabili multivariatno regresijsko analizo. Za področje poslovne analize bomo oblikovali šest vsebin (kazalniki, vpliv makro okolja na poslovanje, analiza nabave in prodaje, analiza proizvodnje, kratkoročni načrti in obvladovanje tveganj), ki so priporočene z zakonodajno in strokovno literaturo, za vlogo odvisnih spremenljivk, neodvisna spremenljivka pa bo velikost podjetja. Indikatorje3 bomo ocenjevali z vrednostmi od 1 (ne ustreza) do 5 (popolnoma ustreza). Zbrana vsota točk bo predstavljala sporočilno vrednost poslovne analize. Vsota točk bo odvisna spremenljivka, kot neodvisne spremenljivke pa bodo upoštevani kazalniki uspešnosti, tj. dobičkonosnost sredstev, dodana vrednost na zaposlenca in denarni tok iz poslovanja. S pomočjo večrazsežnostne linearne regresijske funkcije in s pomočjo programa SPSS bomo izračunali ocenjene regresijske koeficiente in
3 Po notranjerevizijskih standardih pridobljena dokazila (z obstojem, ustreznostjo, analizo (opis in odstopanja), ukrepi za izboljšanje, spremljanje v prihodnje).
razložili njihov pomen. Zaradi pojasnjevanja rezultata bomo izračunali tudi determinacijski koeficient4 in korelacijski koeficient.5
Hipotezo 3 bomo prav tako preverjali z multivariatno regresijsko analizo, vendar v tem primeru za področje finančne analize. Pri tem bomo oblikovali dve vsebini – ki sta priporočeni z zakonodajno in strokovno literaturo – za vlogo odvisnih spremenljivk;
neodvisna spremenljivka pa bo velikost podjetja. Indikatorje bomo, tako kot pri hipotezi 2, ocenjevali z vrednostmi od 1 (ne ustreza) do 5 (popolnoma ustreza). Hipotezo 3 bomo statistično obdelali na podoben način kot hipotezo 2.
Tudi hipotezo 4 bomo analizirali z multivariatno linearno regresijsko analizo. Za neodvisno spremenljivko bomo prav tako določili velikost podjetja, odvisno spremenljivko pa bo predstavljalo število strani analize poslovanja. Z linearnim regresijskim pristopom in statističnim programom za obdelavo podatkov SPSS bomo izračunali regresijske koeficiente, determinacijski koeficient in korelacijski koeficient ter pojasnili dobljene rezultate.
Na sliki 2 je prikazan diagram poteka raziskave magistrske naloge.
4 Determinacijski koeficient nam pove delež pojasnjene variabilnosti odvisne spremenljivke.
5 Korelacijski koeficient nam pove stopnjo in smer odvisnosti.
Slika 2: Diagram poteka raziskave
Raziskavo kakovosti analize poslovanja v poslovnem delu letnega poročila v gospodarskih družbah v času gospodarske krize smo razdelili na tri sklope: na temeljna izhodišča, osnovana na podlagi zakonskih izhodišč in usmeritev domače in mednarodne strokovne javnosti, na empirično raziskavo s podatki iz letnih poročil podjetij kovinske industrije za leto 2012 in na povzetek raziskave s predlogi.
1.3 Predpostavke in omejitve
Pri raziskavi se bomo omejili na srednja in velika podjetja ali delniške družbe statistične SKD (2008) skupine C25 – Proizvodnja kovinskih izdelkov, razen strojev in naprav, ki so obvezniki oddaje letnih poročil. Našteta podjetja so zavezana k sestavljanju letnega poročila, prav tako pa imajo tudi revidirane računovodske izkaze. Med naštetimi podjetji so tudi analitične službe ali strokovne osebe, ki skrbijo za strokovno sestavo letnega poročila.
Omejili se bomo na raziskovanje analize poslovanja v poslovnem delu letnega poročila proizvodnih podjetij kovinske dejavnosti. V tej dejavnosti delam ter sem soočen s problematiko izdelave in razumevanja poslovnih poročil, tako na področju sestavljanja kot
tudi primerjanja in analiziranja z drugimi poslovnimi subjekti v panogi, med konkurenti in konkurenti v razvitejših državah Evropske unije.
Omejitev se nanaša tudi na strokovno literaturo s področja izdelave poslovnih poročil, ter okvirno zakonsko podlago, ki je določena v ZGD-1.
2 ZAKONODAJNA OSNOVA IN STROKOVNE USMERITVE ZA SESTAVO LETNEGA POROČILA
V tem poglavju bomo predstavili domačo in tujo zakonodajo ter domače in tuje strokovne usmeritve za sestavo letnega poročila. Prav tako bomo opredelili vpliv finančne krize na sestavo letnih poročil z vidika zakonodajalcev in z vidika sestavljavcev letnih poročil.
2.1 Zakonodajna osnova za sestavo letnega poročila
Letno poročilo je dokument, s katerim se podjetje predstavi notranjim in zunanjim uporabnikom z računovodskimi ter ostalimi informacijami in predstavlja najpomembnejšo obliko komuniciranja poslovodstva z zunanjim okoljem. V njem poslovodstvo pojasnjuje pretekla dejanja, odstopanja od načrtov in razloge za nastalo situacijo.
V nadaljevanju bomo predstavili vsebino letnega poročila in razkritij glede na mednarodna in slovenska pravna izhodišča ter ostala izhodišča.
Letno poročilo je sestavljeno iz poslovnega in računovodskega dela, njegov namen pa je posredovanje informacij o poslovanju podjetja v obračunskem obdobju zunanjemu okolju in zainteresiranim posameznikom. V letnem poročilu morajo biti informacije točne, razumljive, primerljive in tudi bistvene (Odar 2007, 7). Za točnost, razumljivost, primerljivost in skladnost informacij z SRS je pristojna revizijska družba, ki revidira računovodske izkaze in letna poročila za srednja in velika podjetja. Z razumljivostjo mislimo na uporabo izrazoslovja namenjenega točno določeni skupini bralcev, ki je že seznanjena s stroko ekonomije. Za primerljivost informacij morajo sestavljavci letnega poročila imeti enaka izhodišča tako za vsebinske kot tudi za vrednostne podatke. Izhodišča za bistvene sestavine letnega poročila pa najdemo v mednarodni in domači zakonodaji.
Analiza poslovanja je priporočena za vsa podjetja enako, ne glede na to, v kakšni panogi podjetje opravlja svojo dejavnost. Poleg tega si znotraj določene panoge razlagalci oziroma sestavljavci letnega poročila priporočene vsebine in podrobnosti poročanja razlagajo po svoje, kar se v največji meri pozna pri poročanju analize poslovanja. Tako v analizi poslovanja podjetja različno poročajo o količini porabljenih materialov, opravljenih urah s svojimi zaposlenci ter opravljenih urah z najeto delovno silo.
Pravna določila za sestavo letnega poročila določa že evropski pravni red s svojimi uredbami in direktivami. Prav tako določa slovenski pravni red tudi izhodišča za sestavo letnih poročil, ki pa ne smejo biti v nasprotju z evropsko zakonodajo.
2.1.1 Mednarodna zakonodaja kot osnova za sestavo letnega poročila
Potreba po mednarodni primerljivosti računovodskih izkazov je eden glavnih razlogov za začetek pravnega urejanja računovodenja in računovodskega poročanja. S tem je nastal tudi skupen računovodski jezik, računovodske informacije pa so postale primerljive in zanesljive.
evropsko zakonodajo na tem področju lahko razdelimo na mednarodne računovodske standarde in mednarodne standarde računovodskega poročanja sprejete z uredbo6 EU in direktivami EU.
Direktive7 Evropske unije
Slovenija, kot polnopravna članica EU, mora spoštovani pravni red in zakone. Zakoni so urejeni s smernicami (direktivami, angl. directives), pravni red pa je urejen z uredbami EU (regulations), ki so zavezujoče glede cilja, ki ga je treba doseči. Z direktivami se določajo cilji, ki jih morajo države članice uresničevati, sam način pa je v domeni članic. Z direktivo se določi tudi rok za sprejem direktive v nacionalno pravo (EU 2009a).
Direktive ES, ki se nanašajo na računovodsko poročanje, so naslednje:
· Četrta direktiva Sveta z dne 25. julija 1978 o letnih računovodskih izkazih posameznih vrst družb, ki temelji na členu 54(3)(g) Pogodbe (78/660/EGS) (v nadaljevanju: Četrta direktiva) (Uradni list EU L 222 z dne 14. 8. 1978);
· Sedma direktiva Sveta 83/349/EGS (Seventh Council Directive 83/349/EEC of 13 June 1983 based on the Article 54 (3) (g) of the Treaty on consolidated accounts (v nadaljevanju: Sedma direktiva) (Uradni list EU L 193 z dne 18. 7. 1983);
· Direktiva komisije 2006/111/ES z dne 16. novembra 2006 o preglednosti finančnih odnosov med državami članicami in javnimi podjetji ter o finančni preglednosti znotraj določenih podjetij (v nadaljevanju: Direktiva o transparentnosti) (Uradni list EU L 318 z dne 17. 11. 2006);
· Direktiva 2013/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o letnih računovodskih izkazih, konsolidiranih računovodskih izkazih in povezanih poročilih nekaterih vrst podjetij, spremembi Direktive 2006/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi direktiv Sveta 78/660/EGS in 83/349/EGS (Uradni list EU L 182 z dne 29. 6. 2013).
Četrta direktiva predpisuje vsebino računovodskih izkazov in minimalna razkritja k letnim poročilom. Poleg tega daje tudi smernice za letna poročila malih in srednje velikih podjetij.
6 Uredba je pravno zavezujoč akt, ki se v celoti uporablja v vseh državah EU (EU 2009b).
7 Direktiva je zakonodajni akt z določenim ciljem, ki ga morajo doseči države EU, vendar jim pušča izbiro pri načinu uresničevanja. Takšen primer je direktiva o delovnem času, ki določa, da je preveč nadurnega dela nezakonito. Direktiva opredeli minimalni čas počitka in maksimalni delovni čas, vendar lahko vsaka država sprejme svoj predpis za uveljavitev teh določb (EU 2009a).
Direktiva dovoljuje odmik od predpisov, če se v letnem poročilu s tem doseže pošten in resničen prikaz premoženja, obveznosti ter njenega finančnega položaja in poslovnega izida.
V razkritjih letnega poročila je v takšnem primeru treba pojasniti razloge in njihove učinke.
Direktiva v celoti vsebuje tudi obvezna določila za zunanje poročanje (Obrazložitveni memorandum 2009, 3).
Sedma direktiva je nadaljevanje Četrte direktive in se nanaša na konsolidirana letna poročila v EU, na vsebino, revizijo in objavljanje letnih poročil. Četrta in sedma direktiva sta bili večkrat spremenjeni, tvorita pa jedro pravnih osnov računovodenja.
Direktiva o transparentnosti (2006) je direktiva, ki podrobneje obravnava letna poročila podjetij, katerih delnice kotirajo na trgu EU. Namen te direktive je usklajenost zahtev transparentnosti tekočih in periodičnih informacij za potrebe evropskih borz.
Direktiva 2013/34/EU (2013) o letnih računovodskih izkazih, konsolidiranih računovodskih izkazih in povezanih poročilih nekaterih vrst podjetij opredeljuje poslovno poročilo in konsolidirano poslovno poročilo kot pomembna elementa računovodskega poročanja.
Informacije se ne bi smele omejiti na finančne vidike poslovanja podjetja, ampak bi morale vsebovati analizo okoljskih in družbenih vidikov poslovanja, ki so potrebni za razumevanje razvoja, uspešnosti ali stanja podjetja. Kadar sta konsolidirano poslovno poročilo in poslovno poročilo obvladujočega podjetja prikazani v enem samem poročilu, je morda ustrezno večji poudarek nameniti zadevam, ki so pomembne za podjetja, vključena v konsolidacijo kot celoto. Vendar je ob upoštevanju morebitne obremenitve malih in srednjih podjetij primerno, da se državam članicam omogoči opustitev obveznosti zagotavljanja nefinančnih informacij v poslovnem poročilu takih podjetij.
Prav tako se tudi Uredba Evropskega parlamenta in Sveta Evropske unije EC/1606/2002 (Uradni list EU L 243 z dne 11. 9. 2002) nanaša na uporabo MRS za letna poročila podjetij, katerih delnice kotirajo na borzah Evropske unije. Osnovna naloga je primerljivost in usklajenost letnih poročil, poleg tega pa tudi sprejetje in uporaba MRS ter MSRP.
Mnoga podjetja imajo v lasti druga podjetja, cilj usklajevanja zakonodaje, ki ureja konsolidirane računovodske izkaze, pa je zavarovati interese, ki obstajajo v družbah z delniškim kapitalom. Konsolidirani računovodski izkazi bi morali biti pripravljeni, da se finančne informacije o takih podjetjih lahko sporočijo družbenikom in tretjim osebam.
Nacionalno pravo, ki ureja konsolidirane računovodske izkaze, bi zato moralo biti usklajeno, da bi lahko dosegli primerljivost in enakovrednost informacij, ki bi jih morala objavljati podjetja v Evropski uniji. Direktiva 2013/34/EU nadomesti četrto in sedmo direktivo. Države članice lahko določijo, da se začnejo določbe za računovodske izkaze iz prvega pododstavka prvič uporabljati v poslovnih letih s pričetkom 1. januarja 2016 ali med koledarskim letom 2016. Zakonsko ureditev in druge predpise pa morajo države članice sprejeti do 20. junija 2015 (Direktiva 2013/34/EU, 26. člen).
Mednarodni računovodski standardi in mednarodni standardi računovodskega poročanja
V okviru Mednarodnih standardov računovodskega poročanja (MSRP 2008) je MSRP-1 najobsežnejši standard, ki po vsebini opredeljuje cilj, področje uporabe, pripoznavanje in merjenje, predstavljanje in razkrivanje, datum začetka veljavnosti ter priloge.
Cilj MSRP-1 je zagotoviti, da bodo prvi računovodski izkazi podjetja (v skladu z MSRP) in njegova medletna računovodska poročila (za del obdobja, ki ga zajemajo ti računovodski izkazi) vsebovali visoko kakovostne informacije, ki (MSRP 2008, točka 1):
· so za uporabnike pregledne in primerljive za vsa predstavljena obdobja,
· zagotavljajo ustrezno izhodišče za računovodstvo (v skladu z MSRP) ter stroški njihove priprave ne presegajo koristi za uporabnike.
Mednarodni računovodski standardi (MRS 2002) so standardi v pravem pomenu besede, medtem ko so MSRP opredeljeni ožje. MSRP obsegajo (Vezjak 2003, 33):
· mednarodne računovodske standarde (MRS),
· pojasnila Strokovnega odbora za pojasnjevanje (SIC),
· mednarodne standarde računovodskega poročanja izdane do 2001 in
· pojasnila IFRIC izdana do marca 2002.
Ker se kratici MRS in MSRP uporabljata tako za posamezni standard kot tudi za mednarodni standard računovodskega poročanja, bomo za obe zbirki predpisov v nadaljevanju uporabljali samo kratico MSRP.
Neposredno uporabo MSRP so prevzele nekatere evropske države, kot so Hrvaška, Ciper, Estonija, Makedonija itd., medtem ko je v Sloveniji kratica MSRP obvezna za:
· javne družbe, ki so zavezane h konsolidaciji,
· družbe, katerih vrednostni papirji kotirajo na borzi,
· banke,
· zavarovalnice,
· družbe, ki se odločijo za uporabo MSRP.
Sestava MSRP je posledica razvoja standardov, saj so nastajali predvsem z namenom izboljšanja kakovosti poročanja lastnikom, državi, zaposlencem ter zunanjim poslovnim partnerjem. Posamezni MRS je sestavljen najmanj iz naslednjih vsebin: cilji standarda, področja njegove uporabe, merjenje, razkrivanje in datum začetka veljavnosti.
MSRP sprejema Mednarodni odbor za računovodske standarde (International Accounting Standard Board – IASB). To je organ, ki razvija in potrjuje MRS in MSRP in z njimi
povezane dokumente, kot so okvir razkrivanja v letnih poročilih, načrt za njihovo javno objavljanje ter drugi dokumenti.8
MSRP je izdal IASB, ki skrbi za njihove spremembe in dopolnitve. Sprejeti so bili s Pogodbo ES in uredbo Komisije9 (ES) št. 1126/200810 dne 3. novembra 2008. Osnovni namen izdaje MSRP je primerljivost računovodskih izkazov podjetij iz različnih držav. Zavezanci za uporabo MSRP so vsa podjetja, katerih delnice kotirajo na borzah članic EU, lahko pa jih uporabljajo tudi podjetja s sprejetjem odločitve skupščinskega sklepa in jih morajo uporabljati pet let. Pomoč pri pojasnjevanju MSRP izvaja Mednarodni odbor za razlaganje finančnega poročanja (International Financial Reporting Interpretations Committee – IFRIC), ki daje napotke glede novo opredeljenih vprašanj, ki niso zadovoljivo rešena ali so stroškovno sporna (Vezjak 2004, 100). Standardi se razvijajo na osnovi mednarodnih usklajevalnih procesov, kjer sodelujejo tako posamezniki kot tudi ostale strokovne organizacije (IFRS b. l.).
Področje delovanja IASB zajema tudi kakovost računovodskih izkazov. Kakovostne značilnosti računovodskih izkazov so tiste lastnosti, zaradi katerih so informacije, ki jih uporabnikom ponujajo računovodski izkazi, zanje koristne. Med štiri glavne kakovostne značilnosti uvrščamo ustreznost, primerljivost, razumljivost in zanesljivost.
Slika 3: Značilnosti računovodskega poročanja na podlagi MSRP Vir: Nobes in Parker 2004, 112.
8 Več na http://www.iasplus.com/en/resources/ifrsf/iasb-ifrs-ic/iasb.
9 Evropska komisija je politično neodvisno izvršno telo. Je edina odgovorna za pripravo predlogov nove evropske zakonodaje in izvaja odločitve Evropskega parlamenta in Sveta EU. Več na:
http://europa.eu/about-eu/institutions-bodies/european-commission/index_sl.htm.
10 Uredbe (ES) št. 1126/2008 o sprejetju nekaterih mednarodnih računovodskih standardov v skladu z Uredbo (ES) št. 1606/2002 Evropskega parlamenta in Sveta glede Pojasnila 21 Odbora za pojasnjevanje mednarodnih standardov računovodskega poročanja.
V sliki so prikazane predpostavke in kakovostne značilnosti računovodskih izkazov, pripravljenih v skladu z MSRP (Novak 2007, 355).
Mednarodni standardi revidiranja (MSR)
Namen MSR in mednarodnih stališč o revidiranju, ki jih pri Mednarodnem združenju računovodij sprejema Mednarodni odbor za pravila revidiranja, je omogočiti revizorju izraziti mnenje, ali so računovodski izkazi v vseh pomembnih pogledih pripravljeni v skladu s primernim okvirom računovodskega poročanja. V skladu s tem se tudi poveča stopnja zaupanja predvidenih uporabnikov v računovodske izkaze. To se doseže z izraženim mnenjem revizorja o tem, ali so računovodski izkazi v vseh pomembnih pogledih sestavljeni v skladu s primernim okvirom računovodskega poročanja ter ali so resničen in pošten prikaz v skladu z okvirom računovodskega poročanja (Slovenski inštitut za revizijo 2014).
Direktiva 2006/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. maja 2006 o obveznih revizijah za letne in konsolidirane računovodske izkaze, spremembi direktiv Sveta 78/660/EGS in 83/349/EGS ter razveljavitvi Direktive Sveta 84/253/EGS (v nadaljevanju:
Direktiva 2006/43 ES o obveznih revizijah) (Uradni list EU L 157 z dne 9. 6. 2006) določa poenotenje standardov revidiranja na področju Evropske unije. Namen te direktive je povrniti zaupanje vlagateljev v trge vrednostnih papirjev in revizijsko stroko, ki se je zmanjšala zaradi propada ameriškega energetskega giganta Enrona in evropskega podjetja Parmalat. V skladu z Zakonom o revidiranju (Uradni list RS, št. 11/01) in ZGD-1 (57. člen) so v Sloveniji zavezanci k reviziji naslednji:
· velike in srednje velike kapitalske družbe,
· dvojne družbe ter tiste majhne kapitalske družbe, z vrednostnimi papirji katerih se trguje na organiziranem trgu.
Predmet revizijskega pregleda je po MSR 720 tudi letno poročilo, ki ga standard navaja kot druge informacije. Med te informacije spadajo tudi:
· poročilo poslovodstva ali upravnega odbora o poslovanju na koncu poslovnega obdobja,
· računovodski povzetki oziroma poudarki,
· podatki o zaposlencih, načrtovanje naložbe v stalna sredstva,
· računovodski kazalniki,
· imena ravnateljev in drugih vodilnih uslužbencev ter
· izbrani četrtletni podatki.
2.1.2 Ostala združenja in usmeritve
Različni avtorji različno opredeljujejo letna poročila. Med njimi lahko izdvajamo, da celostno poročanje ne vključuje samo finančnih in nefinančnih letnih poročil, temveč tudi jasno
predstavljanje podjetja z njegovim ustvarjanjem in ohranjanjem vrednot ob upoštevanju gospodarskih, socialnih in okoljskih dejavnikov (Jensen in Berg 2012, 299). Prav tako celostno poročanje pomaga usmerjati organizacijske spremembe v smeri trajnostnega in stabilnega razvoja (Eccles in Krzus 2010).
Pri poročanju je treba spodbujati in uvajati nove inovacije v mehanizmih poročanja in razkritjih. Proces temelji na celostnem razmišljanju, ki se kaže v periodičnem celostnem poročanju podjetja o ustvarjanju vrednosti v času in s tem povezanih sporočil o različnih vidikih ustvarjanja vrednosti. Celostno poročilo je kratko in jedrnato sporočilo o tem, kako strategija, upravljanje, uspešnost in napovedi za prihodnost organizacije v okviru svojega zunanjega okolja vodijo k ustvarjanju dodane vrednosti v kratkoročnem, srednjeročnem in dolgoročnem obdobju. Celostno poročanje se predlaga v šestih točkah, to so finančno poročanje, proizvodno poročanje, intelektualno poročanje, človeški resursi, socialno poročanje in odnos podjetja do okolja (Stubbs in Higgins 2014, 1087).
Poročanje o trajnostnem razvoju11 bi naj postalo kot mehanizem podjetij za poročanje o strategiji, ukrepih in svojih dosežkih, odgovornem ravnanju do okolja ter pridobivanju konkurenčnih prednosti. V veliki meri je to še vedno prepuščeno podjetjem samim.
Raziskave12 kažejo, da gradbeni sektor13 zaostaja za drugimi panogami pri preglednem poročanju trajnostnega razvoja. Kritični pogled na poročanje o trajnostnem razvoju v gradbeništvu prispeva k razpravi in iskanju izzivov v zvezi s podatki o trajnosti, angažiranostjo interesnih skupin ter upravljanjem ugleda in narave sektorja.
Med ostala mednarodna združenja uvrščamo:
· Mednarodno združenje računovodskih strokovnjakov (IFAC),
· Komisijo za vrednostnice in borze (SEC),
· Mednarodni odbor za računovodske standarde (IASB),
11 Po tradicionalni definiciji je trajnostni razvoj, ki izpolnjuje potrebe sedanjosti, ne da bi ogrozil možnost bodočih generacij, da bi zadovoljile svoje potrebe, oziroma zagotavljanje, da današnja rast ne bo ogrozila možnosti rasti za bodoče generacije. Trajnostni razvoj torej sestoji iz treh elementov – gospodarskega, družbenega in okoljskega –, ki jih je treba enakovredno upoštevati na politični ravni.
Strategijo za trajnostni razvoj, ki je bila sprejeta leta 2001 in spremenjena leta 2005, med drugim dopolnjuje načelo vključitve okoljskih vidikov v evropske politike, ki vplivajo na okolje. Več od delovanju komisije dostopno na http://eur-lex.europa.eu/summary/chapter/environment.html
12 V raziskavo o poročanju trajnostnega razvoja v gradbeništvu je bilo vključenih 16 podjetij, izbranih na osnovi poročil kakovosti, trajnostnega razvoja, sektorja industrije, uporabe smernic GRI in raznolikosti regije in dejavnosti. Ugotovitve so se nanašale na tri kategorije Globalne iniciative poročanja (Global Reporting Initiatives – GRI): gospodarska, okoljska in socialna.
13 Dejavnost gradbenega sektorja je glede na proizvodni program precej sorodna dejavnosti proizvodnje kovinskih konstrukcij, čeprav prva spada v dejavnosti gradbeništva, druga pa med predelovalne dejavnosti.
· Evropsko zveza računovodskih strokovnjakov (FEE),
· Odbor za revizijo (Committee on Auditing) in
· Mednarodni svet za enotne standarde poročanja.
Mednarodno združenje računovodskih strokovnjakov (IFAC)
Namen združenja je zagotavljati visoke standarde kakovosti na mednarodni ravni, prispevati k razvoju močnih mednarodnih gospodarstev in v tej smeri podajati strokovna mnenja. Prispeva tudi k oblikovanju standardov na področju revidiranja, računovodskega poročanja, etike, transparentnosti poročanja, harmonizacije finančnega poročanja ter oblikovanju praktičnih usmeritev na računovodskem področju.14
Komisija za vrednostnice in borze (SEC)
Komisija ima sedež v ZDA, njen namen pa je vpliv na oblikovanje in uporabo računovodskih načel. Investitorje informira o podjetjih, katerih vrednostni papirji se prodajajo na borzi.15
Mednarodni odbor za računovodske standarde (IASB)
Sedež odbora je v Londonu, njegov namen pa je razvijanje računovodskih standardov in povezovanje z nacionalnimi združenji, ki te standarde predpisujejo, ter približevanje k svetovnim standardom.16
Evropska zveza računovodskih strokovnjakov (FEE)
Zveza deluje na področju revizije, računovodstva, davčnega in gospodarskega prava, bančništva, zavarovalništva in s številnimi evropskimi inštitucijami (IFAC in IASB). Z njo se posvetuje Odbor za revizijo (Committee on Auditing) in druga nacionalna in mednarodna združenja.17
Odbor za revizijo (Committee on Auditing)
Namen odbora je zagotavljanje kakovosti revizije, zunanje zagotavljanje kakovosti ter zagotavljanje revizijskih standardov in neodvisnega poročanja. Deluje v okviru Evropske
14 Več o delovanju komisije dostopno na https://www.ifac.org/
15 Več o delovanju komisije dostopno na http://www.sec.gov/about/whatwedo.shtml.
16 Več o delovanju IASB je dostopno na http://www.iasplus.com/en/resources/ifrsf/iasb-ifrs-ic/iasb.
17 Podatki o Zvezi so dostopni na povezavi
http://www.fee.be/aboutfee/default.asp?library_ref=1&category_ref=1&content_ref=82.
komisije in se zavzema, da bi informacije o finančnem poslovanju imele enako vsebino in veljavnost v celotni Evropski uniji, kar bi zmanjševalo tveganje vlagateljem.18
Pred finančno krizo so bila letna poročila zasnovana za preteklo obdobje in so odražala takratne potrebe po poročanju. Današnja letna poročila morajo odražati spremembe, ki se nanašajo na podjetje in so odvisne od:
· globalizacije,
· povečanja politične dejavnosti po vsem svetu kot odgovor na finančno krizo, upravljanje v času finančne krize in kot odgovor na druge krize,
· povečanih pričakovanj deležnikov, preglednosti pravnih oseb in njihove odgovornosti,
· sedanjega in bodočega pomanjkanja virov,
· rasti prebivalstva in
· skrbi za okolje.
Mednarodni svet za enotne standarde poročanja
Mednarodni svet za enotne standarde poročanja (IIRC – The International Integrated Reporting Council19) je mednarodna koalicija regulatorjev, vlagateljev, podjetij za standardizacijo, računovodske stroke ter nevladnih organizacij. Namen delovanja je usmerjen v oblikovanje letnih poročil, ki bodo omogočala:
· izboljšanje kakovosti informacij, ki izhajajo iz letnih poročil in so dostopne ponudnikom finančnega kapitala,
· spodbujanje k bolj učinkovitemu in povezanemu pristopu poročanja podjetij, osnovanem na dejavnikih, ki pomembno vplivajo na ustvarjanje dodane vrednosti,
· povečanje odgovornosti in skrb za glavne procese v podjetju (finance, proizvodnjo, intelektualni kapital, človeške vire in socialo) kakor tudi razumevanje njihovih povezav,
· podporo celostnemu razmišljanju, odločanju in ukrepom, ki so kratkoročno, srednjeročno in dolgoročno usmerjeni na ustvarjanje dodane vrednosti.
Glede na vrsto podatkov, ki so potrebni za oceno preteklega in sedanjega delovanja organizacije ter njene prihodnje stabilnosti, je potreba po kompleksnosti poročanja večja.
Potreba po informacijah višje kakovosti je večja, vsebinske nedorečenosti razkrivanja podatkov v letnih poročilih pa ostajajo. Ker se je v preteklosti poročanje razvijalo ločeno od strategije, vodenja, poslovanja ter finančnih in nefinančnih pokazateljev, le-to ni bilo jasno in
18 Več o odboru za revizijo dostopno na
http://www.sigov.si/dz/si/aktualno/publikacije/knjige/raziskovalni_sektor_Zbornik_2003.pdf.
19 IIRC: International Integrated Reporting Council – Mednarodni svet za enotne standarde poročanja je svetovno združenj regulatorjev, vlagateljev, podjetij, določevalcev standardov, računovodske stroke in nevladnih organizacij. Njihovo vodilo je, da bi morala biti komunikacija o ustvarjanju vrednosti naslednji korak v evoluciji poročanja podjetij. Med pomembne regulatorje se uvrščajo CDBS, FASB, GRI, IASB, IPSASB, ISO, SASB.
ni odražalo dejanskega stanja. Prav tako se je poročanje razvijalo v različnih pravnih sistemih, kar je oteževalo primerjanje uspešnosti podjetij v različnih pravnih sistemih. Zaradi vse večjega povpraševanja po informacijah s strani različnih trgov, regulatorjev, civilnih družb in okolij razvija IIRC vsebino mednarodnega celostnega poročanja, ki lahko podpira prihodnji razvoj poročanja, v katerem se odraža večja kompleksnost. Ta okvir mora združiti različne vsebine in področja poročanja v skupno celoto – celostno poročilo20 in dokazati sposobnost podjetja, da obstajajo pogoji za ustvarjanje dodane vrednosti zdaj in v prihodnosti (IIRC 2012, 3).
Razvoj celostnega poročanja (IIRC) je zasnovan tako, da se okrepijo in utrdijo obstoječe prakse poročanja, in da skozi sodelovanje, posvetovanje in eksperimentiranje preide v okvir poročanja, ki zagotavlja informacije za oceno vrednosti organizacije za potrebe v 21. stoletju.
Koraki za sprejem razvoja celostnega poročanja so (IIRC 2012, 4):
· izvedba pilotnega programa za spodbujanje eksperimentiranja in inovacij med podjetji in investitorji,
· sestava osnutka dokumenta celostnega poročanja za razpravo na osnovi izkušenj, pridobljenih od prvega leta pilotskega programa
· delo z drugimi z namenom podpiranja razvoja prakse poročanja, ki je pomembna za celostno poročanje,
· ozaveščanje vlagateljev in drugih zainteresiranih skupin ter spodbujanje podjetij, da sprejmejo in prispevajo k razvoju celostnega poročanja,
· raziskovanje možnosti za uskladitev poročanja znotraj skupine z isto pravno podlago.
· razvijanje institucionalne ureditve v teku upravljanja celostnega poročanja.
Letna poročila so zelo pomembna za vsako podjetje. Pristop k poročanju, ki ga je sprejel in razvil IIRC, pomeni, da bi morale biti pomembne informacije v letnih poročilih za vsako poslovno dejavnost drugačne. Pri celostnem poročanju pričakujemo predvsem naslednje rezultate:
· bolj operativno naravnane ukrepe uspešnosti z namenom, da se uporabnikom pomaga razumeti napredek pri izvajanju strategije, razvoj poslovnih sredstev in ustvarjanje novih smeri prihodkov ter glavnih kazalcev uspešnosti tudi v prihodnosti.
· večji poudarek na pojasnjevanju ključnih poslovnih dosežkov (baza strank), intelektualne lastnine in ugleda z namenom, da se pojasni, kako so bila ta sredstva upravljana in spremenjena v skladu s poslovno strategijo in vplivu sprememb na zunanje poslovno okolje.
· večji poudarek na pojasnjevanju ključnih dejavnikov, ki so pomembni za uspešnost v prihodnosti vključno s tveganji in priložnostmi, in sicer na način, da si lahko uporabniki
20 Celostno poročilo (Integrated Reporting) združuje bistvene informacije o strategiji, upravljanju, uspešnosti in možnostih podjetja na način, s katerega je razviden komercialni, socialni in okoljski vidik. Vsebuje jasno in jedrnato predstavitev delovanja podjetja, kako ustvariti in ohraniti premoženje.
računovodskih informacij oblikujejo svoje poglede o tem, kako bi lahko to vplivalo na uspešnost podjetja v prihodnosti.
To naj bi privedlo do takšnih računovodskih poročil, ki bodo vlagateljem prikazali informacije za srednjeročne poslovne dosežke, na osnovi katerih bodo lahko vlagatelji sprejemali poslovne odločitve.
Med Veliko Britanijo in ZDA obstajajo nekatere pomembne razlike, ki vplivajo na primerljivost računovodskih izkazov. V okviru splošno sprejetih računovodskih načel (GAAP)21 so nastala računovodska načela, standardi in postopki, ki jih podjetja uporabljajo za pripravo računovodskih izkazov. Namen teh načel je investitorjem, analitikom, finančnikom in vsem zainteresiranim omogočiti pripravo takšnih poslovnih poročil z razkritji, na osnovi katerih bodo lahko sprejemali verodostojne poslovne odločitve. Pri tem je treba dodatno upoštevati tudi računovodske standarde in zakonodajo posameznih držav (Reinstein in Weirich 2002, 69).
Globalna pobuda za poročanje
Podjetja v poslovnem poročilu namenjajo vse več informacij trajnostnemu razvoju. Med pomembnimi tujimi strokovnimi združenji, ki se ukvarjajo z dvigom kakovosti poročanja, uporabnega tako za strokovno kot širšo javnost, je Globalna iniciativa poročanja (Global Reporting Initiative – v nadaljevanju GRI22), ki skrbi za enotna merila za uporabo poročanja o trajnostnem razvoju. Določila, ki jih je postavila GRI vključujejo v svoja poročanja tudi druge uveljavljene interesne skupine kot so Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj ter Mednarodna organizacija za standardizacijo.
GRI (b. l.) je vodilna organizacija na področju spodbujanja poročanja o trajnostnem razvoju, ki si prizadeva, da bi poročanje o trajnostnem razvoju postalo stalnica v letnih poročilih, kar bi prispevalo tudi k trajnostnem razvoju podjetja. Poročilo o trajnostnem razvoju je poročilo, v katerem podjetje poroča o gospodarskih, okoljskih in družbenih vplivih pri svojih vsakodnevnih dejavnostih. GRI se zavzema, da bi poročanje o trajnostnem razvoju preraslo v prakso za vsa podjetja. Zavzemajo se za sistem poročanja, kjer so opredeljene meritve, metode, učinki in uspešnost v povezavi s trajnostnim razvojem. GRI je smernice za poročanje izdelal za različne panoge in jih sedaj imenuje sektorske smernice.
21 GAAP so splošno sprejeta računovodska načela, ki predstavljajo standardni okvir smernic za računovodska poročanja, usklajena s standardno računovodsko prakso, ki vključuje standarde, konvencije in pravila v skladu z računovodskim evidentiranjem in pripravo računovodskih izkazov.
22 Poslanstvo GRI je, da bi poročanje o trajnostnem razvoju postala praksa za vsa podjetja in organizacije. Okvirni sistem poročanja temelji na meritvah in poročanju o uspešnosti v povezavi s trajnostnim razvojem (GRI b. l.).
GRI predpisuje kriterije vsebine poročanja, ki jih razdeli na celovita in specifično različico (GRI 2015, 12). V preglednici 2 so prikazana razkritja GRI po splošnih standardih.
Preglednica 2: Razkritja GRI po splošnih standardih
Razkritja po splošnih standardih Obvezna razkritja Celovita razkritja
Strategija in analiza G4-1 G4-1, G4-2
Organizacijski profil G4-3 to G4-16 G4-3 to G4-16
Določiti vsebinske vidike in meje G4-17 to G4-23 G4-17 to G4-23
Interesne skupine G4-24 to G4-27 G4-24 to G4-27
Oblika poročila G4-28 to G4-33 G4-28 to G4-33
Upravljanje G4-34 G4-34
G4-35 to G4-55
Etika in integriteta G4-56 G4-56
G4-57 to G4-58 Splošni standardi razkritja za panogo Potrebna, če so na voljo za
panogo
Potrebna, če so na voljo za panogo
Vir: GRI 2015, 12.
Specifična različica poročanja se nanaša na pristop splošnih razkritij, indikatorjev in na specifične standarde razkritij za panogo. V poročilih, kjer so določene vsebine izpuščene, je treba podati tudi razloge, zaradi katerih o teh vsebinah ni poročanja.
GRI določajo tudi dve vrsti načel, in sicer načela za določanje vsebine poročanja in načela za določanje kakovosti poročanja. Načela za določanje vsebine poročila po GRI (2015) so:
· vključenost zainteresiranih – identifikacija zainteresiranih in način odgovarjanja na njihova upravičena pričakovanja in interese,
· trajnostni razvoj – prispevek organizacije k napredku ali poslabšanje ekonomskih, okoljskih in družbenih vplivov, gibanj in smernic na lokalni, narodni ter mednarodni ravni,
· materialnost – vsebuje pomembne ekonomske, okoljske in družbene vplive, ki vplivajo na odločitve zainteresiranih,
· celovitost – prikaz bistvenih ekonomskih, okoljskih in družbenih vplivov.
Načela za določanje kakovosti poročanja po GRI (2015) so:
· ravnovesje – prikaz pozitivnih in negativnih vidikov učinka organizacije za določanje ocene skupnega učinka,
· primerljivost – izbrane, zbrane in predstavljene informacije morajo omogočati zainteresiranim analizo sprememb v delovanju organizacije skozi določen čas in primerljivost analiz z drugimi organizacijami,
· točnost in pravilnost,
· pravočasnost – pravočasno pridobljena poročila so pomembna za sprejem poslovnih odločitev zainteresiranih,
· jasnost – razumljivost in dostopnost informacij,
· zanesljivost – s tem se dviga kakovost in materialni učinek informacij.
Okoljsko vprašanje
Okoljsko vprašanje je ena izmed sestavin letnega poročila, ki je zelo povezano z razvojem podjetja, predvsem pa z investicijami. Med svoje vsebine ga uvrščajo tako mednarodna kot tudi domača strokovna združenja.
Okolje predstavlja pomembno poslovno vprašanje, na katerega se bo v prihodnosti še bolj usmerjalo. Okoljsko poročanje ima danes pomembno mesto v letnih poročilih in ostalih poročilih, vendar ni obvezno, zato se morajo odločevalci o vsebini letnega poročila odločiti, ali so za ali proti tovrstnemu poročanju. Gre za vprašanje etike, zato je treba preučiti moralno stališče in ugotoviti, ali obstajajo razlogi za okoljsko poročanje. Ugotovljeno je, da okoljsko poročanje postavlja podjetje na višji etnično raven (de Villiers 2004, 27).
Za uporabnike informacij iz letnih poročil so določene informacije pomembnejše. V ta namen je bila narejena raziskava o izbranih vsebinah, kjer je sodelovalo 114 anketirancev, od tega 58 lastnikov delnic. Lestvica je bila sestavljena od 1 do 5 (5 – zelo pomembno, 1 – nepomembno). V raziskavi o pomembnosti okoljskih informacij (preglednica 3) je sodelovalo 254 delniških družb, 93 borznoposredniških družb in raziskovalnih analitikov, 63 računovodskih organizacij, 24 finančnih institucij ter 40 izbranih podjetij.
Preglednica 3: Primerjalna pomembnost okoljskih informacij
Vsebina Aritmetična
sredina
Standardni
odklon Minimum Maksimum
Dobiček 4,50 0,79 1 5
Neto sredstva 4,43 0,85 1 5
Denarni tok – razkritja 4,33 1,05 1 5
Izplačila dividend 4,30 1,00 1 5
Okoljska uspešnost 3,62 1,11 1 5
Zdravstvo in varnost 3,51 1,06 1 5
Okoljsko stanje 3,51 1,07 1 5
Politika zaposlencev 3,48 1,15 1 5
Stroški okoljskih programov 3,41 1,04 1 5
Kakovost izdelka 3,41 1,05 1 5
Stroški okoljske skladnosti 3,37 1,08 1 5
Sodelovanje z okoljem 3,04 1,09 1 5
Zapis: 1 – nepomembno, 3 – pomembno, 5 – zelo pomembno Vir: Deegan in Rankin 1997, 577.
V raziskavi je bilo ugotovljeno, da so tradicionalne finančne postavke – kot so dobiček, neto sredstva, razkritje denarnih tokov in izplačila dividend – bistveno bolj pomembne od okoljskih in socialnih postavk (Deegan in Rankin 1997, 577).
2.1.3 Slovenska zakonodaja kot osnova za sestavo letnega poročila
V slovenskem pravnem prostoru sledita zahtevam evropskih direktiv in uredb Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1) in Slovenski računovodski standardi. Uskladitev nacionalnih zakonodaj z evropskimi je za vse članice EU obvezna zaradi primerljivosti letnih poročil.
Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1)
Temeljno izhodišče za sestavo letnega poročila je podano v ZGD-1, in sicer v 8. poglavju.
Letno poročilo, vključno s poročanjem, je v zakonu opredeljeno od 50. do 70. člena. Zakon že v 54. členu predpisuje, da morajo družbe in podjetniki na podlagi svojih poslovnih knjig sestaviti letno poročilo v roku treh mesecev. V 1. točki omenjenega člena se zakonodajalec sklicuje na strokovne Slovenske računovodske standarde (SRS) in Mednarodne standarde računovodskega poročanja (MSRP), v 9. točki pa na direktive EU, in sicer na Četrto in Sedmo direktivo EU.
ZGD-1 v 2. oddelku 8. poglavja opredeljuje splošna pravila o letnem poročilu – v 1. točki 60.
člena za velika in srednja podjetja, v 2. točki za majhne kapitalske družbe, v 3. točki istega člena pa za samostojne podjetnike. Podrobnejša členitev bilance stanja za velika in srednje velika podjetja je podana v 65. členu tega zakona, podrobnejša členitev izkaza poslovnega izida pa v 66. členu.
1. točka 69. člena ZGD-1 narekuje, da so priloga k izkazom tudi podatki in pojasnila, ki pa morajo biti v skladu s SRS in MSRP. Pojasnila k računovodskim izkazom lahko torej označimo kot računovodski del letnega poročila.
Splošna pravila, ki se nanašajo na sestavo letnega poročila so podana v ZGD-1 od 60. do 70.
člena. V 60. členu zakona je določeno, da morajo velika in srednje velika podjetja sestaviti letno poročilo, ki vsebuje bilanco stanja, izkaz poslovnega izida, izkaz denarnih tokov, izkaz gibanja kapitala, priloge s pojasnili k izkazom in poslovno poročilo po 70. členu tega zakona.
V spodnji preglednici 4 so prikazane sestavine letnih poročil glede na velikost podjetja po ZGD-1.
Preglednica 4: Sestavine letnega poročila (LP) glede na velikost podjetja
Sestavine LP Mikro
podjetja
Majhna podjetja
Srednje velika podjetja
Velika podjetja
Bilanca stanja X X X X
Izkaz poslovnega izida X X X X
Priloge s pojasnili k izkazom X X X X
Izkaz denarnega toka X X
Izkaz gibanja kapitala X X
Poslovno poročilo X X
V 70. členu zakona je podana sestava poslovnega poročila in njene bistvene sestavine:
· poslovno poročilo mora vsebovati vsaj pošten prikaz razvoja in izidov poslovanja družbe ter njenega finančnega položaja, vključno z opisom bistvenih tveganj in negotovosti, ki jim je družba izpostavljena;
· pošten prikaz mora biti uravnotežena in celovita analiza razvoja in izidov poslovanja družbe ter njenega finančnega položaja, ki ustreza obsegu in vsestranskosti njenega poslovanja.
Isti člen zakona govori tudi o analizi, pri kateri morajo podatki vključevati ključne računovodske, finančne in, če je potrebno, tudi druge kazalnike ter pokazatelje, ki vključujejo tudi informacije, povezane z varstvom okolja in zaposlenci. V analizi se je treba sklicevati na ustrezne zneske v računovodskih izkazih, prav tako pa mora analiza vsebovati tudi potrebna dodatna pojasnila.
Zakonodajalec v nadaljevanju 70. člena istega zakona določa obvezne sestavine, ki jih je treba vključiti v sestavo letnega poročila, in sicer v njen poslovni del. To so:
· pomembnejši poslovni dogodki, ki so nastali po koncu poslovnega leta,
· pričakovani razvoj družbe,
· aktivnosti družbe na področju raziskav in razvoja,
· obstoj podružnic družbe,
· cilji in ukrepi upravljanja finančnih tveganj za zavarovanje pomembnejših transakcij,
· izjava o upravljanju družbe,
· struktura osnovnega kapitala,
· omejitve prenosa delnic,
· pomembno neposredno in posredno imetništvo vrednostnih papirjev družbe, kontrolnih pravic in delniške sheme za zaposlence,
· imenovanje ter zamenjava članov organov vodenja, nadzora in sprememba statuta,
· pooblastila članov poslovodstva in pomembni dogovori, v katerih je stranka družba.
Z zakonom so tako podana okvirna določila za sestavo letnega poročila, vendar pa podane usmeritve v ZGD-1 vključujejo samo področja, ki jih mora letno poročilo obravnavati, ne osredotočajo pa se na podrobnosti o razkritjih v poslovnem delu letnega poročila.
Slovenski računovodski standardi (SRS)
Nekatere evropske države neposredno uporabljajo določila Mednarodnih računovodskih standardov (MRS), druge države, med njimi tudi Slovenija, pa uporabljajo nacionalne računovodske standarde. Razlog za to, da imajo države nacionalne računovodske standarde, je v različni povezanosti poslovnega dobička in obdavčljivega dobička.
Slovenija uporablja Slovenske računovodske standarde (SRS), ki temeljijo na Zakonu o gospodarskih družbah in Kodeksu računovodskih načel (Slovenski inštitut za revizijo 1998).
Po Kodeksu računovodskih načel (prav tam) so računovodska načela razvrščena v naslednje skupine:
· I. izhodiščna računovodska načela,
· II. načela računovodskega izkazovanja gospodarskih kategorij,
· III. knjigovodska načela,
· IV. načela računovodskega predračunavanja,
· V. načela računovodskega nadziranja,
· VI. načela računovodskega analiziranja,
· VII. načela računovodskega informiranja,
· VIII. načela organiziranosti računovodske službe in sklepna stališča.
Ker SRS temeljijo na domačem kodeksu računovodskih načel, je v njih zajeto precej širše področje kot ga za zdaj obravnavajo mednarodni standardi računovodskega poročanja.
Splošni SRS izhajajo iz zaporedja, po katerem so obravnavana računovodska načela (SRS 2006, Uvod). SRS po vrstnem redu zajemajo:
· sredstva po rastoči likvidnosti,
· vire sredstev po rastoči zapadlosti,
· stroške,
· odhodke,
· prihodke,
· vrste poslovnega in finančnega izida,
· računovodsko obračunavanje, predračunavanje,
· analiziranje in informiranje,
· računovodske rešitve v zavarovalnicah, društvih in zadrugah,
· računovodsko spremljanje javnih gospodarskih služb,
· računovodske rešitve v podjetjih v stečaju in zasebnih skladih,
· oblike izkaza denarnih tokov za zunanje poslovno poročanje,
