UNIVERZA NA PRIMORSKEM
FAKULTETA ZA MATEMATIKO, NARAVOSLOVJE IN INFORMACIJSKE TEHNOLOGIJE
ZAKLJUČNA NALOGA
OBMOČJA ZGOSTITEV NARAVOVARSTVENO POMEMBNIH VRST ZA NAČRTOVANJE VARSTVENIH REŽIMOV IN OBMOČIJ V KRAJINSKEM PARKU ZGORNJA IDRIJCA
ANA KOSMAČ
Z A K L JU Č N A N A L O G A K O SMAČ
UNIVERZA NA PRIMORSKEM
FAKULTETA ZA MATEMATIKO, NARAVOSLOVJE IN INFORMACIJSKE TEHNOLOGIJE
Zaključna naloga
Območja zgostitev naravovarstveno pomembnih vrst za načrtovanje varstvenih režimov in območij v Krajinskem parku Zgornja Idrijca
(The areas of concentrated species of conservation importance for designing nature protection regimes and areas in Zgornja Idrijca Natural Park)
Ime in priimek: Ana Kosmač Študijski program: Biodiverziteta Mentor: doc. dr. Andrej Sovinc
Koper, julij 2014
Ključna dokumentacijska informacija
Ime in PRIIMEK: Ana KOSMAČ
Naslov zaključne naloge: Območja zgostitev naravovarstveno pomembnih vrst za načrtovanje varstvenih režimov in območij v Krajinskem parku Zgornja Idrijca
Kraj: Koper
Leto: 2014
Število listov: 56 Število slik: 11 Število preglednic: 4 Število prilog: 1 Število strani prilog: 4
Število referenc: 51
Mentor: doc. dr. Andrej Sovinc
Ključne besede: Krajinski park Zgornja Idrijca, varstveni režim, območja zgostitev naravovarstveno pomembnih vrst
Izvleček:
V zaključni nalogi sem želela določiti območja zgostitev naravovarstveno pomembnih vrst za načrtovanje varstvenih režimov in območij v Krajinskem parku Zgornja Idrijca.
Ovrednotila sem biotsko raznovrstnost, predvsem rastlinskih vrst v KP Zgornja Idrijca in na podlagi tega izdelala usmeritve za ohranjanje narave ob razvoju drugih dejavnosti v krajinskem parku. Za določitev območij zgostitve naravovarstveno pomembnih rastlinskih vrst v KP Zgornja Idrijca sem uporabila tri merila: vrsta je uvrščena v Rdeči seznam ogroženih vrst praprotnic in semenk, vrsta je kvalifikacijska vrsta za območji Natura 2000 – Trnovski gozd-Nanos in Idrijca s pritoki ter vrsta je slovenski ali lokalni endemit.
Rastišča rastlinskih vrst, ki ustrezajo vsaj enemu od zgornjih meril, sem vnesla v karto, katere podlaga je bila reliefna osnova s hidrografskimi značilnostmi in karta cest, poti in turističnih točk. Rastišča sem povezala v geografske ploskve, ki ležijo znotraj posamezne doline oziroma jih ne delijo strmine posameznih vzpetin. Določila sem 9 takšnih območij znotraj krajinskega parka in 5 območij, ki so manj kot štiri kilometre oddaljeni od meje krajinskega parka ter jih prepoznala kot območja zgostitev naravovarstveno pomembnih rastlinskih vrst. Nato sem predlagala še tri dodatne vsebine varstvenih režimov v posameznih varstvenih podobmočjih v parku.
Key words documentation
Name and SURNAME: Ana KOSMAČ
Title of the final project paper: The areas of concentrated species of conservation importance for designing nature protection regimes and areas in Zgornja Idrijca Natural Park
Place: Koper
Year: 2014
Number of pages: 56 Number of figures: 11 Number of tables: 4 Number of appendix: 1 Number of appendix pages: 4
Number of references: 51
Mentor: Assist. Prof. Andrej Sovinc, PhD
Keywords: Zgornja Idrijca Natural Park, nature protection regimes, areas of concentrated, environmentally important species
Abstract:
In my graduation thesis I determined the areas of concentrated, environmentally important species, in order to design nature protection regimes and areas in Zgornja Idrijca Natural Park. Throughout my thesis I evaluated biodiversity, with a special focus on plant species in Zgornja Idrijca Natural Park. On this basis, I created nature protection guidelines, which should coincide with the development of other activities in this Nature Park.
To determine the areas of concentrated, environmentally important plant species in Zgornja Idrijca Natural Park, I used three criteria: species is on the Red list of endangered sorts of Pteridophyta and seed plants, species is a qualifying species for areas Natura 2000 – Trnovo forest-Nanos and Idrijca with affluent and the third, species is Slovenian or local endemic species. Natural growth sites of plant species, that met at least one of above stated criteria, were put in a map, consisted of a relief with hydrographical characteristics, roads, trails and tourist points. Natural growth sites were connected in geographical layers that lie within individual valleys and are not separated by steep slopes. Within the Zgornja Idrijca Natural Park I specified 9 of these areas, however, there were 5 more such areas within 4 km distance from the border of the park. I named these areas the areas of concentrated, environmentally important plant species. At the end, I suggested three additional contents of protection regimes in the nature protective sub-areas in the park.
ZAHVALA
Zaključno nalogo sem opravila pod mentorstvom doc. dr. Andreja Sovinca, za kar se mu najlepše zahvaljujem.
Za strokovno pomoč in nasvete pri zbiranju podatkov na terenu se zahvaljujem tudi Anki Vončina in Rafaelu Terpinu.
KAZALO VSEBINE
1 UVOD ... 1
1.1 Pregled objav o Krajinskem parku Zgornja Idrijca... 3
1.2 Opis obravnavanega območja ... 4
1.3 Varovana območja in kulturni spomeniki v občini Idrija ... 9
Krajinski park Zgornja Idrijca ... 11
1.3.1 1.3.1.1 Naravni rezervat Bukov vrh ... 12
1.3.1.2 Naravni spomeniki ... 13
1.3.1.3 Kulturni spomeniki ... 13
Območja Natura 2000 ... 15
1.3.2 1.3.2.1 Varstveni režimi rastlinskih kvalifikacijskih vrst Natura 2000 ... 17
1.4 Namen in hipoteza zaključne naloge ... 20
2 METODE DELA ... 20
2.1 Izdelava kart s pomočjo GIS-a ... 20
2.2 Ocena velikosti populacije pomladanskega jegliča na Vojskem ... 21
2.3 Določitev območij zgostitev naravovarstveno pomembnih vrst ... 23
2.4 Določitev usmeritev za ohranjanje narave in varstvenih režimov za podobmočja v parku ... 25
3 REZULTATI Z DISKUSIJO ... 26
3.1 Območja zgostitev naravovarstveno pomembnih območij znotraj Krajinskega parka Zgornja Idrijca ... 26
3.2 Ocena velikosti populacije pomladanskega jegliča na rastišču na Vojskem ... 31
3.3 Dejavniki ogrožanja, ki vplivajo na območja zgostitev naravovarstveno pomembnih vrst ... 32
3.4 Preverjanje ustreznosti določil varstvenih režimov v Krajinskem parku Zgornja Idrijca ... 34
4 ZAKLJUČEK ... 38
5 LITERATURA ... 39 PRILOGE
KAZALO PREGLEDNIC
Preglednica 1: Kvalifikacijske vrste Natura 2000 in njihova varstvena območja znotraj KP Zgornja Idrijca ... 16 Preglednica 2: Seznam vrst iz Rdečega seznama ogroženih vrst praprotnic in semenk, kvalifikacijskih vrst za območje Natura 2000 Idrijca s pritoki in Trnovski gozd- Nanos in endemične vrste, ki uspevajo v KP Zgornja Idrijca... 24 Preglednica 3: Območja zgostitev vrst znotraj in zunaj KP Zgornja Idrijca ... 28 Preglednica 4: Prikaz prodanih vstopnic v Krajinskem parku Zgornja Idrijca ... 33
KAZALO SLIK
Slika 1: Prikaz rabe tal v Občini Idrija………..8
Slika 2: Zavarovana območja z naravno in kulturno dediščino v Občini Idrija…………..10
Slika 3: Naravne znamenitosti, kulturna dediščina in poti za obiskovalce v Krajinskem parku Zgornja Idrijca………12
Slika 4: Rastišča kvalifikacijskih rastlinskih vrst Nature 2000 v Krajinskem parku Zgornja Idrijca………15
Slika 5: Rastišče pomladanskega jegliča na Vojskem……….22
Slika 6: Rastišča rastlinskih vrst v Krajinskem parku Zgornja Idrijca, uvrščenih na Rdeči seznam ogroženih vrst praprotnic in semenk Slovenije………...25
Slika 7: Zgoščena območja naravovarstveno pomembnih vrst v KP Zgornja Idrijca…….27
Slika 8: Rastišča zavarovanih, znamenitih, redkih, endemičnih in potencialno ogroženih vrst………30
Slika 9: Del travnika z rastiščem pomladanskega jegliča na Vojskem………...32
Slika 10: Zemljevid tras Rallyja Idrija v letu 2013……….………….34
Slika 11: Kajakaštvo na Belci ……….………36
KAZALO PRILOG
PRILOGA A: Nabor omejitev rabe in sanacij predvidenih za krajinske parke v primerjavi z uporabo le-teh v KP Zgornja Idrijca (Uradni list RS 11/1993)
SEZNAM KRATIC
ARSO: Agencija Republike Slovenije za okolje
IUCN: Svetovna zveza za ohranjanje narave (International Union for Conservation of Natura ali The World Conservation Union)
UNESCO: Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (United Nations Educational, Scientific and Cultural Organization)
ZON: Zakon o ohranjanju narave
1 UVOD
Občina Idrija leži v jugozahodnem delu Slovenije na stičišču dveh slovenskih makroregij, dinarskega in alpskega sveta. V neposredni bližini je še območje tretje regije, sredozemskega sveta. Posledica omenjenega stika je velika pokrajinska pestrost.
Razgibano Idrijsko hribovje predstavlja prehod med kraškim svetom in sredogorskimi pokrajinami predalpskega sveta. Posledica stika sredozemskih in celinskih podnebnih vplivov se kaže v izredno raznolikem rastlinstvu, saj se tu srečujejo alpska, dinarska in delno mediteranska flora (Topole in Zorn 2010).
Nadvse zanimivo floro so tu opisovali in proučevali že slavni evropski in domači naravoslovci v 18. stoletju, ki so jih v Idrijo privabljali sloviti rudnik živega srebra ali naravne znamenitosti Idrije in njene okolice. Naj omenim le nekatere pionirje slovenskega naravoslovja, ki so botanizirali v okolici Idrije: Joannes Antonius Scopoli (1723-1788), Balthasar Hacquet (1739-1815), Franc Hladnik (1773-1884), Henrik Freyer (1802-1866) in Georg Dolliner (1794-1872) (Bavdaš in sod. 1999).
Območje Idrije predstavlja lep primer prilagoditve človeka na naravne danosti. Narava določa kulturo, kultura varuje naravo. To sožitje je še posebej dobro vidno skozi prepletanje naravne, kulturne in tehniške dediščine (Erhartič in Šmid Hribar 2010).
Le redkokatero območje v Sloveniji se lahko ponaša s tako bogato paleto naravnih lepot, kulturnih, zgodovinskih in tehničnih znamenitosti, zato je tudi turistična ponudba mesta pestra in raznolika. Turistični rudnik Antonijev rov si je leta 1996 prislužil naziv »Evropski muzej leta«, leto kasneje pa si je tak status pridobil tudi Mestni muzej Idrija. Bogata dediščina Idrijskega rudnika, drugega največjega rudnika živega srebra na svetu, je bila 30.
junija 2012 uvrščena na UNESCO-ov seznam svetovne dediščine, kar je za občino dodatna spodbuda za povezovanje kulturnih in naravnih znamenitosti ter odlična iztočnica za nadaljnji razvoj turizma v Občini Idrija. Naravne danosti, med njimi še posebej živo srebro, so Idrijčanom narekovale svojevrsten način življenja (Erhartič in Šmid Hribar 2010). Medtem ko je moška populacija služila denar v rudniku, so ženske doma razvijale ročne spretnosti in kulinariko. Iz tega izhaja danes svetovno znana idrijska čipka, kulinarična specialiteta idrijski žlikrofi pa so zaščiteni slovenski proizvod v Evropski Uniji.
»Idrijčani sami radi povedo, da življenje in razcvet njihovega mesta in okolice zaznamujejo tri naravne prvine: živo srebro, voda in gozdovi. Idrija je kar pol tisočletja slovela po svetu zaradi rudnega bogastva. Toda izkazalo se je, da sta voda in gozd trajnejši dobrini« (Mencinger 2004). Razumljivo je torej, da je občina izbrala ti dve neprecenljivi naravni vrednoti in leta 1993 z odlokom ustanovila Krajinski park Zgornja Idrijca (v nadaljevanju KP Zgornja Idrijca). Seveda so poleg slikovitih vodotokov in razsežnih bogatih gozdov potrebni še drugi tehtni razlogi za uveljavitev zavarovanega območja, zlasti v obliki naravnih, kulturnih in tehniških spomenikov ter naravnih vrednot,
ki jih je Naravovarstveni atlas zabeležil kar 413. Poleg številnih naravnih znamenitosti naj omenim tudi izjemne človekove stvaritve iz preteklosti, med njimi klavže, ki jih strokovnjaki uvrščajo v sam vrh naše tehnične dediščine. Med najpomembnejšo geomorfološko in hidrološko vrednoto sodi Divje jezero, ki ni zgolj jezero, temveč tudi močan izvir vokliškega tipa. Leta 1967 je bilo Divje jezero razglašeno za naravni spomenik, od leta 1972 pa je urejeno kot muzej v naravi.
Prav prepletanje naravne in kulturne dediščine je bistvo krajinskega parka, ki ga Zakon o ohranjanju narave (2004) definira kot »območje s poudarjenim kakovostnim in dolgotrajnim prepletom človeka z naravo, ki ima veliko ekološko, biotsko in krajinsko vrednost.«
Z namenom povezovanja kulturne in naravne dediščine celotne občine in ker KP Zgornja Idrijca ni nikoli resnično zaživel, se je leta 2008 na pobudo Rudnika Živega srebra Idrija in Občine Idrija začel oblikovati projekt Geopark Idrija, ki je bil septembra 2013 tudi potrjen in uvrščen v evropsko ter svetovno mrežo geoparkov. Namen Geoparka je skozi zanimive projekte, dogodke in delavnice približati izjemno geološko, kulturno in naravno dediščino tako lokalnim prebivalcem kot tudi obiskovalcem parka (Peljhan in sod. 2009). Prepleta naravnih danosti in človekove ustvarjalnosti, ki tvorita tako naravno kot kulturno dediščino in predstavljata geografski in zgodovinski spomin obravnavanega območja, bi se morali v prihodnje bolj zavedati in tudi upoštevati pri samem varstvu in popularizaciji dediščine med najširšo javnostjo (Erhartič in Šmid Hribar 2010).
Možnosti za razvoj samega krajinskega parka so velike, saj območje nudi odlično izhodišče za razvoj različnih oblik rekreacije in turizma. Ohranjena narava in bogata dediščina pa seveda nista dovolj, če park nima upravljalca, ki bi povezoval vse dejavnike v prostoru in jih usklajeval ter dopolnjeval z aktivnostmi na področju varovanja narave in okolja. Pomanjkanje upravljalcev krajinskih parkov je v Sloveniji problem, saj ima upravljalca le enajst izmed več kot štiridesetih krajinskih parkov v državi (Kus Veenvliet in Sovinc 2009). Krajinski parki pri nas torej v velikem številu niso imeli oz. še vedno nimajo z ustanovnim aktom določenega upravljalca, zato so parki le na papirju (Mikuš 2006). Glede na to, da se KP Zgornja Idrijca ponaša z izredno bogato naravo in kulturno dediščino, menim, da bi si park zaslužil dobro upravljanje in upravljalca, ki bi vzpostavil še večje sodelovanje z Geoparkom in lokalnim prebivalstvom in bi domačine večkrat vključeval v projekte, ki so organizirani s strani krajinskega parka. Upravljanje parka bi zagotovo doprineslo tudi nove možnosti, inovativnost pri predstavitvi dediščine ter nove storitve in aktivnosti za bolj kakovosten način preživljanja prostega časa, kar privablja in zadržuje obiskovalce v KP Zgornja Idrijca. Hkrati bi učinkovito upravljanje parka prispevalo tudi k celovitejšemu in dolgoročnemu varovanju narave.
1.1 Pregled objav o Krajinskem parku Zgornja Idrijca
KP Zgornja Idrijca je bil v preteklosti predmet številnih raziskav v zvezi z naravno dediščino, kulturno dediščino in medsebojnim prepletanjem obeh. Najbolj obširen del s celovitim opisom rastlinstva na Idrijskem so v Idrijskih razgledih objavili dr. Igor Dakskobler, Rafael Terpin in Anka Vončina. Avtorji v Idrijskih razgledih redno objavljajo, publikacija pa izhaja kot polletna domoznanska revija, v kateri so objavljeni strokovni prispevki, poročila, predstavitve, zapisi, spomini in recenzije knjižnih izdaj, ki posegajo v več področij in med drugim tudi v naravoslovje na idrijsko-cerkljanskem območju.
Omenjeni avtorji razvrščajo gozd v Občini Idrija v več kot 30 asociacij, večina gozdnih sestojev pa sodi med evropsko varstveno pomembne habitatne tipe. Vanje uvrščajo tudi mnoge združbe negozdnega rastja, še posebej polsuha travišča na karbonatni podlagi, bogata z zavarovanimi kukavičevkami, vrstno bogata travišča s prevladujočim volkom (Nardus stricta), travnike s prevladujočo modro stožko (Molinia caerulea), karbonatna nizka barja ter združbe skalnih razpok, melišč in kamnitih travišč na robovih visokokraških planot. Na Idrijskem so, upoštevaje le višje rastline, praprotnice in semenke, našteli več kot 25 znamenitih vrst, okoli 60 zavarovanih vrst in več kot 70 vrst iz Rdečega seznama ogroženih rastlin Republike Slovenije. Tu uspeva tudi pet evropsko varstveno pomembnih vrst: kranjski jeglič (Primula carniolica) in rebrinčevolistna hladnikija (Hladnikia pastinacifolia), ki sta obe tudi endemični; lepi čeveljc (Cypripedium calceolus), Bertolonijeva orlica (Aquilegia bertolonii), loeselova grezovka (Liparis loeselii) ter endemični križanec idrijski jeglič (Primula x venusta; Dakskobler in sod. 2010).
Razširjenost kukavičevk (Orchidaceae) na območju občine Idrija je podrobno opisal Rafael Terpin v Idrijskih razgledih leta 2005 in prispevek dopolnil leto kasneje. Že leta 1993 je Terpin objavil podrobnejši opis zavarovanih in nekaterih drugih rastlin na Idrijsko- Cerkljanskem ozemlju (Terpin 1993). Vončina (2008) piše o obisku saškega kralja Friderika Avgusta II., ki je pred 170 leti obiskal idrijske kraje in območje današnjega KP Zgornja Idrijca prav zaradi botaničnih posebnosti in pestrosti. Našteva tudi do tedaj znana rastišča mnogih zavarovanih rodov na območju idrijsko-cerkljanske regije, kot so na primer šotni mahovi (Sphagnum), narcise (Narcissus), klinčki (Dianthus), rosike (Drosere), perunike (Iris), mečki (Gladiolus), netreski (Sempervivum), netreskovci (Jovibarba), mastnice (Pinguicula), lilije (Lilium), potonike (Paeonia), trave bodalice (Stipa), kosmatinci (Pulsatilla) in telohi (Helleborus). Seveda pa so poleg rodov zavarovane tudi posamezne rastline. Od 63 zavarovanih rastlin je po našem vedenju pri nas rastočih najmanj 23, trdi Vončina (2008). To so: navadni mali zvonček (Galanthus nivalis L.), pomladanski veliki zvonček ali kronica (Leucojum vernum L.), rumena maslenica (Hemerocallis lillioasphodelus L.), alpska možina (Eryngium alpinum L.), arnika (Arnica montana L.), kratkodlakava popkoresa (Moehringia villosa), šmarnica (Convallaria
majalis L.), Kochov svišč (Gentiana acaulis L.), Clusijev svišč (Gentiana clusii), rumeni svišč (Gentiana lutea L.), panonski svišč (Gentiana pannonica) in močvirski svišč (Gentiana pneumonanthe L.), navadni pasji zob (Erythronium dens-canis L.), navadna ciklama (Cyclamen purpurascens), avrikelj (Primula auricula L.), kranjski jeglič (Primula carniolica), idrijski jeglič (Primula x venusta) in Bertolonijeva orlica (Aquilegia bertolonii). Na tem območju raste tudi vseh pet zimzelenih lesnatih zavarovanih rastlin, tisa (Taxus baccata L.), navadna bodika (Ilex aquifolium L.), bodeča lobodika (Ruscus aculeatus L.) in širokolistna lobodika (Ruscus hypoglossum L.) ter Blagayev volčin (Daphne blagayana) (Vončina 2008). Izmed naštetih vrst jih devet najdemo znotraj meje KP Zgornja Idrijca; prikazane so v Preglednici 2. V Preglednici 2 so označene tudi kvalifikacijske vrste Natura 2000 in endemične vrste v KP Zgornja Idrijca. Rastišča vrst iz Rdečega seznama so prikazana na Sliki 6.
O zavarovanih območjih na Idrijskem, torej tudi o KP Zgornja Idrijca sta v Idrijskih razgledih leta 2010 pisala tudi Erhartič in Šmid Hribar, ki sta podrobno opisala naravno dediščino v občini Idrija. Istega leta sta Polajnar Horvat in Smrekar opisala možnosti za razvoj kmetijstva in turizma na kmetijah kot priložnost za razvoj trajnostno naravnane turistične dejavnosti v občini Idriji v povezavi z naravno in kulturno dediščino, s katero
»upravlja« KP Zgornja Idrijca (Polajnar Horvat in Smrekar 2010). Naravnogeografske značilnosti območja občine Idrija je že leta 1962 opisoval Čar v Idrijskih razgledih, kasneje, leta 1972 in 1974, pa je v istih publikacijah objavljal članke predvsem o kraškem svetu na Idrijskem.
Med ključne raziskave, ki so bile izvedene pred ustanovitvijo KP Zgornja Idrijca, se uvrščata dve: Blaj (1980) je opisal gozdove na Idrijskem, Kordiš (1985) pa je podrobno obravnaval pragozd Bukov vrh, kjer je bil kasneje ustanovljen naravni rezervat znotraj KP Zgornja Idrijca.
1.2 Opis obravnavanega območja
Občina Idrija leži v jugozahodnem delu Slovenije in se razteza na skoraj 300 km2 velikem območju, na stičišču dveh slovenskih makroregij, dinarskega in alpskega sveta, in je zato zaradi naravnogeografskih prvin pokrajine zelo prehodno območje. Prehodnost se kaže v geološkem in v podnebnem pogledu ter se odraža v oblikovanosti površja, rečni mreži, sestavi prsti in v živem svetu. V neposredni bližini, le štiri kilometre od občinske meje pa je že območje tretje regije, sredozemskega sveta. Posledica omenjenega stika je velika pokrajinska pestrost na tem območju. Razgibano Idrijsko hribovje tako predstavlja prehod
med kraškim svetom in sredogorskimi pokrajinami predalpskega sveta (Topole in Zorn 2010).
Na zemljevidu Slovenije je Idrija z neposredno okolico zaznamovana z zgornjim porečjem reke Idrijce in se razteza približno 30 km2 v dinarski smeri med Julijskimi Alpami na severu in Trnovskim gozdom na jugu; tudi v geološkem pogledu je idrijska občina eno izmed najbolj geološko kompleksnih in hkrati zanimivih območij v Sloveniji, saj po njenem ozemlju poteka znamenita Idrijska tektonska prelomnica oz. razvodnica med Jadranskim in Črnomorskim povodjem (Kavčič 2002). Za idrijsko občino je poleg reliefne razgibanosti značilna tudi velika gozdnatost, strma hribovja in obilica vodnih virov.
Reliefna razgibanost se kaže v veliki spremenljivosti in raznolikosti nadmorskih višin, ekspozicij in naklonov. Kar tri četrtine površja pokrivajo gozdovi, del ozemlja Občine Idrija pa obsegajo tudi zakrasele planote (Topole in Zorn 2010). Ker je gozdnatost povezana z deležem kraškega, strmega in višje ležečega sveta, se gozd uveljavlja povsod, razen na manj nagnjenem površju, ki je bolj primerno za kmetijsko rabo in poselitev.
Gozdovi predstavljajo v občini tudi pomembno naravno dediščino, to velja predvsem za pragozd pod Bukovim vrhom (Kordiš 1985b, cit. po Topole in Zorn 2010). Poleg tega pa je pomemben tudi njihov gospodarski, varovalni, socialni in znanstveno-raziskovalni pomen (Blaj 1980). Posledica stika sredozemskih in celinskih podnebnih vplivov je izredno raznoliko rastlinstvo, saj se tu srečujejo alpska, dinarska in delno mediteranska flora (Topole in Zorn 2010).
Kot trdita Topole in Zorn (2010) ima območje pestro geološko preteklost in zato najdemo na površju kamnine najrazličnejših starosti, trdnosti in prepustnosti. Najstarejši so karbonski skrilavci in peščenjaki. Nanje je vezano tudi idrijsko rudišče z živosrebrovo rudo in cinabaritom. Glede na prepustnost ločimo slabo prepustne in prepustne kamnine.
Slednje, predvsem karbonatne kamnine (apnenec, apnenčevo-dolomitni konglomerat, apnenec in dolomit ali sam dolomit), sicer močno prevladujejo – prekrivajo kar tri četrtine občine, vendar marsikje kraški svet ni razvit tako, kot bi sicer bil, če karbonatne kamnine ne bi bile zajezene z nekarbonatnimi kamninami. V takem primeru govorimo o osamelem krasu, ki ga najdemo v severnih delih občine (Čar 1972). Zanj so značilni »normalna«
oziroma površinska rečna mreža, »normalna« oblikovanost površja, to je slemenasto- dolinasti relief, plitvo podzemno pretakanje in redko posejani kraški pojavi. Na obsežnejših območjih s karbonatnimi kamninami predvsem na obrobju Trnovskega gozda na jugu občine se je razvil globoki kras (Čar 1974). Voda se tam pretaka le pod površino;
nastale so številne jame in brezna (Savnik in Gantar 1959, cit. po Topole in Zorn 2010).
Poleg tega najdemo na Idrijskem tudi tako imenovani prekriti kras, katerega posebnost je, da se zakraseli apnenci nahajajo pod dolomitnim narivom. Najdemo ga v okolici Idrije, na
območju Koševnika, Zadloga in južnega obrobja Črnovrške planote (Čar 1974a; Čar 1974b). Na območju idrijske občine torej opažamo na eni strani dolomitni in apneniški relief, na drugi strani pa destrukcijski rečno-denudacijski relief (Topole in Zorn 2010).
Nadmorske višine na območju idrijske občine se gibljejo med 250 in 1450 m, torej višinski razpon znaša kar 1200 m. Najvišji del občine je na jugu, na območju Trnovskega gozda (1447 m), najnižjo točko v občini pa lahko izmerimo v dnu doline Idrijce severno od Masor (249 m). Povprečna nadmorska višina občine 746,4 m precej preseže slovensko povprečje, ki je na 556,8 metrih (Topole in Zorn 2010).
V skladu z močno razčlenjenostjo površja je tudi njegov naklon. S povprečnim naklonom 20,7° spada idrijska občina med območja z največjimi strminami v Sloveniji. Kar 26,7 % površja občine tvorijo planote, ozke debrske doline s strmimi, marsikje prepadnimi pobočji zavzemajo 54,3 % površja. Največje strmine so vezane na dolomit (Topole in Zorn 2010).
Vodotoki prihajajo na dan na stiku prepustnih in slabo prepustnih kamnin (na primer Divji potok, Bedrova grapa, Belca). Veliki zbiralniki vode so planote, v dnu dolin pa so močnejši kraški izviri, zaradi katerih ima občina številne vire pitne vode (Divje jezero, Podroteja, vodni jamski sistem pri Kobili; Topole in Zorn 2010).
Reka Idrijca izvira pod Mrzlo Rupo na južnem robu Vojskarske planote na višini 924 m.
Od izvira do Idrije znaša njen padec približno 600 m (Brence 2005). Idrijca ima dinarsko dežno-snežni rečni režim, za katerega je značilno, da sta spomladanski in jesenski višek precej izenačena. Nadpovprečna količina vode se pojavi med oktobrom in decembrom ter marca in aprila, podpovprečna pa je med junijem in septembrom (Hrvatin 1998).
Povprečna letna višina padavin v Občini Idrija (med 1800 in 3000 mm) je med najvišjimi v Sloveniji, padavine pa so razporejene skozi vse leto (Zupančič 1998).
Za območje jugozahodne Slovenije in tako tudi za Občino Idrija je značilno, da se tu prekrivata atlantska in sredozemska zračna cirkulacija, ki ustvarjata posebne podnebne razmere z vremenom tako imenovanega interferenčnega klimatskega tipa (Gams 1972; Bat in sod. 1996, cit. po Topole in Zorn 2010). Močno razčlenjeni relief pospešuje vertikalno mešanje tople in vlažne morske ter hladne celinske zračne mase. Tudi bližina morja veliko prispeva k burnosti vremenskega dogajanja na območju Občine Idrija. Nastaja tudi toplotni obrat, ker mrzel zrak spolzi z večjih višin v globoko vrezane doline in kotline ter se tam ujame. Temperature zraka so zato v dnu dolin nižje kot tiste par sto metrov višje, torej prihaja do toplotne inverzije. Na planotah pa se mrzel zrak ujame v kraške kotanje, zato so le-te hladnejše kot višje ležeči svet (Topole in Zorn 2010).
Lastnosti prsti so močno odvisne od kamninskih, reliefnih, vodnih in podnebnih razmer, na njihovo sestavo in kakovost pa odločilno vpliva tudi človek s svojimi posegi. Glede na to, da karbonatne kamnine zavzemajo kar tri četrtine idrijske občine, ni presenetljiv podatek,
da je najbolj razširjen tip prsti rendzina, ki pokriva skoraj 70 % vseh zemljišč (Topole in Zorn 2010). Podobno kot prst je tudi rastje povezano z reliefnimi in vodnimi razmerami.
Rastlinskogeografsko se območje bolj navezuje na dinarski kot na alpski svet. Zaradi bližine toplejšega sredozemskega sveta, tople in suhe karbonatne podlage pa je celotno območje rahlo termofilno (Bat in sod. 1996).
Kladnik (2010) trdi, da je infrastruktura ena izmed bolj nevralgičnih točk Idrijskega in njegovih razvojnih zmožnosti. Občina Idrija je tesneje povezana s severnoprimorsko regijo, na nekaterih področjih, na primer v zdravstvu, pa z ljubljansko regijo (Černe 1996).
S prometnega in razvojnega vidika ima Idrijsko precej neugodno geografsko lego in zelo neugoden prometnogeografski položaj, saj leži zunaj obstoječih in načrtovanih magistralnih prometnih smeri, obenem pa je navezano izključno na cestni promet. Skozenj potekajo regionalni prometni tokovi iz Posočja proti Ljubljanski kotlini, medtem ko imajo preostali tokovi bolj ali manj lokalni pomen. Reliefna zaprtost hribovja onemogoča ureditev cestnega omrežja v najkrajših smereh, kar vpliva na slabšo prometno dostopnost.
Idrijsko je energetsko siromašno, saj razpolaga le z redkimi manjšimi hidroelektrarnami in lesnim bogastvom. Pri dobavi električne energije, tekočih goriv in premoga je skoraj v celoti odvisna od zunanjih virov (Černe 1996).
Prostorsko najbolj razširjeni proizvodni dejavnosti sta gozdarstvo in kmetijstvo, sicer pa ima še vedno vodilno vlogo industrija, ki je osredotočena v urbanih dolinskih naseljih (Idrija, Spodnja Idrija) in Godoviškem podolju. Naravne razmere in splet sodobnega ter preteklega družbenega in gospodarskega dogajanja se zrcalijo tudi v rabi tal. Ker sodi Idrijsko med najbolj gozdnata območja v Sloveniji, je za kmetijstvo veliko površja pravzaprav neprimernega, vendar je kljub temu 35,3 % kmetijskih površin, ki jih občina premore, dobro izkoriščenih (Topole in Zorn 2010). V kmetijstvu je glavna panoga živinoreja, saj za druge kmetijske dejavnosti razmere niso ugodne.
Slika 1: Prikaz rabe tal v Občini Idrija (Vir: Topole in Zorn 2010)
Idrija je občina s pestro naravo, izjemno tehniško in kulturno-zgodovinsko dediščino ter prepoznavnimi pokrajinskimi območji. Tako ima izpolnjene vse pogoje za uspešen razvoj turizma, vendar se ta še ni toliko razvil, da bi predstavljal pomembno gospodarsko dejavnost v občini. Ena izmed glavnih ovir je pomanjkanje nastanitvenih zmogljivosti v občini, s katerimi bi turiste zadržali dlje časa. Zato bi bilo smiselno, da se spodbuja razvoj turistične dejavnosti na okoliških kmetijah. Najmanj obremenjena območja, ki so z vidika razvoja trajnostno naravnanih dejavnosti bolj primerna, so v hribovju in na planotah.
Območja z največjim potencialom za razvoj dopolnilne dejavnosti in oživitev razvoja kmetijske dejavnosti in turizma so na planotah in večjih uravnavah na jugozahodnem delu občine, zlasti ob in v KP Zgornja Idrijca ter v vzhodnem in severovzhodnem delu občine (Polajnar Horvat in Smrekar 2010).
S takimi in podobnimi ukrepi bi tudi povečali obisk krajinskega parka, še posebno, če bi razvili še dodatne dejavnosti v sklopu ogleda parka, med njimi rekreacijske in izobraževalne.
1.3 Varovana območja in kulturni spomeniki v občini Idrija
Varovana območja (zavarovana območja, ekološko pomembna območja in posebna ekološka območja – območja Natura 2000) so posebna prostorska in razvojna kategorija.
Izdvojena so z izpostavljenim namenom ohranjanja narave z ukrepi ohranjanja biotske raznovrstnosti in sistema naravnih vrednot. Varovana območja so torej prednostna območja ohranjanja narave, vendar zato niso negospodarska, neekonomska območja.
Obravnavati jih je potrebno kot območja prednostnega varovanja in hkrati kot specifična razvojna območja. Ker so varovana območja postala izključno zaradi izjemnih naravnih vrednot in velike biotske raznovrstnosti, so med endogenimi razvojnimi viri najbolj dragoceni naravni viri, zlasti zaradi izjemne in nenadomestljive ekosistemske vloge (Leveque in Mounolou 2003, cit. po Plut 2008).
Definicija zavarovanega območja kot jo navaja Svetovna zveza za ohranjanje narave (IUCN): »Točno določen geografski prostor, ki je s pomočjo pravnih ali drugih veljavnih ukrepov priznan kot namenski prostor, ki je upravljan tako, da se zagotovi dolgoročno varstvo narave skupaj s pripadajočimi ekosistemskimi storitvami in kulturnimi vrednotami« (Dudley 2008).
Zavarovana območja so v naravi kot obsežnejši ekosistemi zelo pomembna za ohranjanje ekosistemske in krajinske pestrosti. Zaradi svoje kompleksnosti predvsem širša zavarovana območja narave (krajinski parki) podpirajo trajnostno gospodarjenje z naravnimi dobrinami in so posledično vedno večja priložnost za uveljavljanje temeljnih razvojnih interesov lokalne skupnosti. Zavarovana območja so sredstvo ali ukrep, s katerim ohranjamo naravne vrednote in hkrati celovito ohranjamo naravo. Največkrat so to
območja, za katera je značilna velika biotska raznovrstnost in pokrajinska pestrost ter so pomemben del ekološkega omrežja. Zavarovana območja se ustanavljajo na državni ravni z uredbo Vlade ali z odlokom občinskega sveta na lokalni ravni. Izjema sta le narodni in regijski park, ki ju država ustanovi z zakonom (Hlad in Skoberne 2002).
Po podatkih iz Registra naravnih vrednot (Pravilnik o določitvi in varstvu naravnih vrednot 2004) se Občina Idrija ponaša z 11 zavarovanimi območji. Poleg KP Zgornja Idrijca so to še naravni rezervat Bukov vrh ter devet naravnih spomenikov, ki skupaj merijo dobrih 47 km2 in pokrivajo skoraj 16 % občine. Največji delež (44,7 km2) zavzema KP Zgornja Idrijca (Erhartič in Šmid Hribar 2010). Zavarovana območja v občini Idrija so prikazana na Sliki 2.
Slika 2: Zavarovana območja z naravno in kulturno dediščino v Občini Idrija
Krajinski park Zgornja Idrijca 1.3.1
Največje zavarovano območje v idrijski občini je KP Zgornja Idrijca. Razteza se na 4.230 hektarjih. Območje je leta 1992 zavarovala občina z Odlokom o razglasitvi KP Zgornja Idrijca (Uradni list RS 11/1993). Krajinski park leži v območju zgornjega dela porečja Idrijce in se razteza od izvira Idrijce pri Mrzli Rupi pod Vojskarsko planoto do Idrije.
Hkrati obsega tudi dolino potoka Belca in robne predele Vojskarske planote in Trnovskega gozda. Kar 97 % razgibanega površja zavzemajo gozdovi. Za območje parka je značilna pestra geološka zgradba s številnimi fosilnimi najdbami. Velik del parka obsega kraško površje, ob Divjem jezeru je prisoten globoki kras, na vzhodnem delu parka pa najdemo osamljeni kras z manjšimi brezni, vrtačami in ostalimi značilnimi kraškimi pojavi. V parku so našle svoj življenjski prostor tudi mnoge ogrožene rastlinske in živalske vrste. Znotraj parka so posebej zavarovana območja Kramaršca, Bedrova grapa, Divje jezero, jama nad Kobilo, Suha Idrijca in Vrtači nad Petelinovim vrhom, ki so zavarovani kot naravni spomeniki ter naravni rezervat Bukov vrh. Naravne spomenike in naravne rezervate v KP Zgornja Idrijca in širše v Občini Idrija prikazuje Slika 2. V parku je urejena naravoslovna učna pot, ob kateri uspeva bogato rastlinstvo. Pot se začne pri Kamšti, rudniški vodni črpalki. Ob Rakah, energetskem vodnem kanalu, ki omogoča obratovanje manjše elektrarne na Lenštatu, je urejena sprehajalna pot. Osrednje turistične znamenitosti parka so Divje jezero z okolico in klavže. V bližini Divjega jezera in Kobile leži slikovita dolina Strug, s številnimi tolmuni, imenovanimi žonfe, visečimi mostički in previsnimi skalnimi stenami, ki posebej poleti privabljajo ljubitelje narave in rekreacije. Za obiskovalce je v poletnih mesecih zelo priljubljeno tudi kopališče na Lajštu, ki leži ob sotočju reke Idrijce in Belce. Posebna znamenitost je partizanska bolnišnica Pavla, ki leži ob poti proti Mrzli Rupi na Hudem polju. Veliko naravovarstveno vrednost pa ima pragozd Bukov vrh v veliki vrtači med Hudim poljem in Smrekovo drago, za katero je značilen »dvojni« visokogorski obrat – klimatski in vegetacijski, kar je z vidika naravne dediščine izrednega pomena (Krajinski park Zgornja Idrijca 2014). Na Sliki 3 so prikazane naravne znamenitosti, kulturna dediščina in poti v KP Zgornja Idrijca.
Slika 3: Naravne znamenitosti, kulturna dediščina in poti za obiskovalce v KP Zgornja Idrijca
1.3.1.1 Naravni rezervat Bukov vrh
Znotraj meja KP Zgornja Idrijca leži 15,65 ha veliko območje, znotraj katerega veljajo omejitve vseh posegov, vključno z omejitvijo gibanja obiskovalcev. Izjemoma je dovoljeno le znanstveno raziskovalno delo. Na Bukovem vrhu zasledimo vse razvojne faze, značilne za življenje gozda, kar daje pragozdnemu ekosistemu potrebno stabilnost, odpornost proti naravnim ujmam in samoohranitveno sposobnost. Z njim je mogoče preučevati naravne razvojne zakonitosti gozda in ugotovitve prenašati v ostale oblike gospodarjenja z gozdovi (Kordiš 1985).
1.3.1.2 Naravni spomeniki
Znotraj meje KP Zgornja Idrijca je tudi šest naravnih spomenikov. To so NS Bedrova grapa, NS Divje jezero, NS Jama nad Kobilo, NS Kramaršca, NS Suha Idrijca in NS Vrtači pod Petelinovim vrhom.
Bedrova grapa je botanično in geološko zanimiva naravno ohranjena grapa, kjer so lepo razviti stratigrafsko popolni in kamninsko bogati preseki zgornjetriasnih plasti z bogatimi nahajališči fosilov (Erhartič in Šmid Hribar 2010).
Divje jezero je kraško sifonsko jezero in obenem tudi močan kraški izvir vokliškega tipa, saj priteka voda v jezero iz strmo spuščajočega se rova, ki je bil do sedaj raziskan do globine 160 m. Iz jezera odteka v Idrijco Jezernica, najkrajša površinsko tekoča reka na Slovenskem (Petrič 2010).
Jama nad Kobilo je aktiven bruhalnik ob razširjeni leziki, ki jo je na stiku zgodnjekrednega in eocenskega apnenca izdolbla voda. Jama je znana po bogatem živalstvu.
Kramaršca je slikovita soteska Idrijce nad stičiščem Bedrove in Pšenkove grape ter Črnega potoka Idrijce. Na obrobju soteske se nahaja najzahodnejši ostanek magmatskih kamnin v Sloveniji.
Suha Idrijca je soteska spodnjega dela Črnega potoka, ki se v slapovih in brzicah spušča v Idrijco.
Vrtači pod Petelinovim vrhom sta veliki in globoki vrtači z izrazitim temperaturnim in vegetacijskim obratom (Erhartič in Šmid Hribar 2010).
1.3.1.3 Kulturni spomeniki
Znotraj meja KP Zgornja Idrijca je skladno z zakonskimi podlagami, ki varujejo kulturno dediščino, določenih sedem kulturnih spomenikov.
1. "Drviše" (Mrzla rupa-Vojsko) – arheološki kulturni spomenik
Med dolinama Idrijce in Trebuše na sedlu nad Izvirom Idrijce, so se ohranili nekateri ostanki poznoantičnega zidu, ki je bil zgrajen v 3. in 4. stoletju. Zid je bil namenjen varovanju prehoda med obema dolinama. Območje spomenika je nedotakljivo za vsakršne spreminjevalne posege brez arheološkega nadzora; načeloma so zahtevane predhodne arheološke raziskave (Krajinski park Zgornja Idrijca 2014).
2. "Klavže na Belci" – Brusove klavže – tehniški kulturni spomenik 3. "Putrihove klavže" – tehniški kulturni spomenik
4. "Klavže na Idrijci"- Idrijske klavže – tehniški kulturni spomenik
Klavže so vodne pregrade, ki so služile za plavljenje lesa za potrebe rudnika in predstavljajo enega izmed najpomembnejših tehniških spomenikov v Sloveniji. Na vodotoku Belca stojita Brusove in Putrihove klavže. Največje klavže, ki so zadrževale tudi največ vode, so na reki Idrijci.
5. Območje partizanske bolnice Pavla – zgodovinski kulturni spomenik
Odmaknjena in težko dostopna bolnica je dobila ime po dr. Pavli Jerini, kirurginji, ki je vodila bolnišnico. Območje sodi med pomembnejše spomenike NOB zaradi svoje pričevalne, vzgojne in zgodovinske vrednosti (Krajinski park Zgornja Idrijca 2014).
6. Kamšt – tehniški kulturni spomenik
Kamšt je mogočna in za časa gradnje (1790) tehnično izjemno dovršena vodna črpalka. To je hrastovo lopatasto kolo s premerom 14 m, ki je preko prenosov črpalo vodo iz rudniških globin (Krajinski park Zgornja Idrijca 2014).
V območju spomenikov (2, 3, 4, 5, 6) niso dovoljeni nikakršni posegi, dovoljeni so le posegi za znanstveno raziskovanje, spomeniškovarstvene prenove, konzervatorski, restavratorski in prezentacijski posegi, posegi za redno vzdrževanje, izjemoma rekonstrukcija in nadomestitev ogroženih pričevalnih elementov s kopijami.
7. Obeležje partizanski vojni bolnici "Slovenska vojna partizanska bolnica Pavla" – zgodovinski kulturni spomenik
Prepovedani so posegi v pomembnejše sestavine spomenika. Predpisano je varovanje ključnih delov zasnove spomeniškega območja v neokrnjeni obliki. Možna je rekonstrukcija in prenova.
Vsi dovoljeni posegi v območju KP Zgornja Idrijca so lahko izvedeni le v soglasju s pristojno službo za varstvo naravne in kulturne dediščine, ki opravlja tudi nadzor nad s tem odlokom prepovedanimi posegi.
V Preglednici 5 je prikazana primerjava nabora omejitev rabe in sanacij, ki so za krajinske parke predvideni v slovenskem sistemu varstva narave in ki so uporabljena v Odloku o KP Zgornja Idrijca.
Območja Natura 2000 1.3.2
Natura 2000 je evropsko omrežje posebnih varstvenih območij, ki so jih določile države članice Evropske unije. Glavni cilj Nature 2000 je ohraniti biotsko raznovrstnost za prihodnje rodove in sicer preko ohranitve naravnih habitatov ogroženih rastlinskih in živalskih vrst, pomembnih za Evropsko unijo. Tudi Slovenija je, tako kot vse države članice, dolžna določiti območja Natura 2000 in jih tudi ustrezno ohranjati. Pravno podlago za vzpostavljanje območij Natura 2000 tvorita Direktiva o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst in Direktiva o ohranjanju prostoživečih ptic.
Znotraj meja KP Zgornja Idrijca sta dve območji, ki sta zaradi prisotnosti evropsko ogroženih vrst vključeni v evropsko ekološko omrežje Natura 2000 (Natura 2000 2014) Območji Idrijca s pritoki in Trnovski gozd – Nanos (Slika 4). Kranjski jeglič (Primula carniolica) na rastišču ob Divjem jezeru, ki ga prikazuje Slika 4, Bertolonijeva orlica (Aquilegia bertolonii) in lepi čeveljc (Cypripedium calceolus) imajo znana rastišča znotraj meje KP Zgornja Idrijca in veljajo kot kvalifikacijske vrste za območji Natura 2000 Idrijca s pritoki in Trnovski gozd – Nanos. Njihova rastišča v KP Zgornja Idrijca in tik ob mejah parka so prikazana na Sliki 4.
Slika 4: Rastišča kvalifikacijskih rastlinskih vrst Nature 2000 v KP Zgornja Idrijca; na fotografiji kranjski jeglič (Primula carniolica)
Rastišča omenjenih treh kvalifikacijskih vrst omrežja Natura 2000 so določena kot varstvena območja; prikazana so v Preglednici 1.
Preglednica 1: Kvalifikacijske vrste Natura 2000 in njihova varstvena območja znotraj KP Zgornja Idrijca
Kvalifikacijska vrsta Natura 2000 v KP Zgornja Idrijca
Varstveno območje Kranjski jeglič (Primula carniolica) Divje jezero
Sončni rob nad Hudim poljem Povirje Belce (Gamsarica)
Govci na S robu Trnovskega gozda Bertolonijeva orlica (Aquilegia bertolonii) Sončni rob nad Hudim poljem
Povirje Belce (Gamsarica)
Govci na S robu Trnovskega gozda Lepi čeveljc (Cypripedium calceolus) Idrijska Bela
Varstveno območje za rebrinčevolistno hladnikijo (Hladnikia pastinacifolia) in kranjski jeglič (Primula carniolica) v Govcih na severnem robu Trnovskega gozda leži le 2 km od meje krajinskega parka. Kranjski jeglič uspeva še na Kendovih robah in na Jelenku; ti dve rastišči sta manj kot štiri kilometre oddaljeni od meje KP Zgornja Idrijca (Dakskobler in sod. 2010).
Vrste v interesu Skupnosti oz. kvalifikacijske vrste pomenijo vrste, ki so na ozemlju Skupnosti:
prizadete, razen vrst, katerih naravno območje razširjenosti je na tem ozemlju marginalno in ki v zahodni palearktični regiji niso prizadete ali ranljive ali
ranljive, kar pomeni, da bodo verjetno v bližnji prihodnosti prešle v skupino prizadetih vrst, če bodo še naprej delovali vzročni dejavniki ali
redke, kar pomeni, da so njihove populacije majhne in sedaj niso prizadete ali ranljive, se jim pa to lahko zgodi. Vrste živijo na omejenih geografskih območjih ali so redko raztresene na širšem območju ali
endemične in zahtevajo posebno pozornost zaradi posebnosti njihovega habitata in/ali možnega vpliva njihovega izkoriščanja na njihov habitat in/ali možnega vpliva njihovega izkoriščanja na njihovo stanje ohranjenosti (Natura 2000 2014).
1.3.2.1 Varstveni režimi rastlinskih kvalifikacijskih vrst Natura 2000
Varstveni režimi rastlinskih kvalifikacijskih vrst Natura 2000 so povzeti iz projektne naloge z naslovom Strokovna izhodišča za vzpostavljanje omrežja Natura 2000, Rastline.
Projektno nalogo je leta 2003 izvedla delovna skupina Biološkega inštituta Jovana Hadžija ZRC SAZU (Čušin 2003).
Opis posameznih varstvenih območij, rastišč, habitatnih tipov in varstvenih usmeritev je povzet v naslednjem:
1. povirje Belce (Gamsarica)
Opis rastišča Bertolonijeve orlice in kranjskega jegliča: Strma dolomitna pobočja pod Putrihom in Ciganskim vrhom nad levim bregom Belce v severovzhodnem delu Trnovskega gozda, 700 do 1000 (1200) m nm. v. Območje je poraslo z bukovim in jelovo- bukovim gozdom (Rhododendro hirsuti - Fagetum, Omphalodo - Fagetum), deloma z gozdiči črnega gabra in malega jesena (Fraxino orni - Ostryetum carpinifoliae = Ostryo- Fraxinetum orni). Vmes so ostenja in gruščnati žlebovi. Bertolonijeva orlica raste v meliščni združbi golega lepena (Adenostyles glabra) in pisane šašuljice (Calamagrostis varia) v združbi skalnih razpok (Primulo carniolicae - Potentilletum caulescentis) ter v kamnitih inicialnih traviščih z modriko (Sesleria albicans) in čvrstim šašem (Carex firma).
Habitatni tip: Območje varovalnih gozdov, del KP Zgornja Idrijca. Človekovi posegi so minimalni, prečno stezo (za silo) vzdržujejo lovci. Na razvoj rastlinstva vpliva naravna dinamika in ujme (žled, vetrolomi).
Varstvene usmeritve: Občasno (na nekaj let) ugotavljanje številčnosti in vitalnosti populacije kranjskega jegliča in Bertolonijeve orlice ter spremljanje naravnih sindinamskih procesov (Dakskobler 2003).
2. Sončni rob nad Hudim poljem
Opis rastišča Bertolonijeve orlice in kranjskega jegliča: Izrazita dolomitna špica v gozdnatem območju nad Hudim poljem na severozahodnem robu Trnovskega gozda.
Nadmorska višina 1200 do 1250 m. Okolico poraščajo bukovi gozdovi (na najbolj skrajnih rastiščih predvsem sestoji asociacije Rhododendro hirsuti-Fagetum). V skalovju prevladujejo združbe skalnih razpok (Phyteumato-Potentilletum caulescentis), združba rumenega milja in kranjskega jegliča (Primula carniolicae-Paederota lutea ass. prov.), združba modrike in ostnatega šaša (Sesleria albicans- Carex mucronata ass. prov.) in
čvrsto šašje (Caricetum firmae s. lat.). V naštetih združbah se posamično pojavlja tudi Bertolonijeva orlica.
Habitatni tipi: Območje varovalnih gozdov, del KP Zgornja Idrijca. Človekovi posegi so minimalni (lovci). Na razvoj rastlinstva vpliva naravna dinamika, deloma divjad (gamsi) in (v okolici) ujme (žled, vetrolomi).
Varstvene usmeritve: Občasno (na nekaj let) ugotavljanje številčnosti in vitalnosti populacije Bertolonijeve orlice in kranjskega jegliča ter spremljanje naravnih sindinamskih procesov (Dakskobler 2003).
3. Govci na severnem robu Trnovskega gozda
Opis rastišča Bertolonijeve orlice in kranjskega jegliča: Severna ostenja Trnovskega gozda nad dolino Trebuše. Strma dolomitna pobočja Stanovega roba, Poldanovca in Zelenega roba so porasla deloma z bukovjem (Rhododendro hirsuti - Fagetum), deloma s črnim borovjem (Fraxino orni - Pinetum mugo s. lat.). Precej obsežne so tudi površine z drevesnimi in grmovnimi vrstami malo ali neporaslega skalovja (ostenja), manjša melišča (gruščnate žlebove) pa najdemo ob globoko zarezanih grapah pod stenami. V višinskem pasu od okoli (600) 900 do 1280 m je Bertolonijeva orlica razširjena raztreseno predvsem v gruščnatih žlebovih (v malopovršinskih, nekaj m2 velikih meliščnih združbah z vrstami Adenostyles glabra, Gymnocarpium robertianum, Astrantia carniolica, Scrophularia juratensis, Cerastium subtriflorum idr. ima ponekod obilnost tudi do 1-2) in v združbah skalnih razpok (Phyteumato-Potentilletum caulescentis, Primulo carniolicae – Potentilletum caulescentis, Potentillo clusianae – Campanuletum zoysii) – v slednjih navadno z le posamično (r-+). Podobno posamično uspeva v inicialnih traviščih z modriko (Sesleria aln + bicans) in čvrstim šašem (Carex firma), ki jih ponekod postopno zarašča črni bor (Caricetum firmae s. lat, stadij Sesleria albicans – Pinus nigra), v malopovršinskih, svetlih sestojih črnega bora (Fraxino orni – Pinetum nigrae) ter v ruševju (Rhodothamno – Pinetum mugo).
Habitatni tipi: Območje Govcev je gozdni rezervat, torej gozdarji v te gozdove ne posegajo več in se razvijajo povsem naravno. Na njihovo dinamiko vplivajo občasni gozdni požari in ujme (vetrolomi, snegolomi in žled). Razen redkih planincev so edini obiskovalci lovci, ki tudi vzdržujejo mrežo prečnih poti.
Varstvene usmeritve: Občasno (na nekaj let) ugotavljanje številčnosti in vitalnosti populacije Bertolonijeve orlice in kranjskega jegliča ter spremljanje naravnih sindinamskih procesov (Frajman in sod. 2003).
4. Idrijska Bela
Opis rastišča: Lepi čeveljc (Cypripedium calceolus) uspeva v svetlih gozdovih in na robovih gozdov v (kolinskem) montanskem pasu na zračnih tleh na karbonatni podlagi.
Ljubi zmerno suha polsenčna rastišča. Na bolj senčnih rastiščih uspeva tudi na svežih bogatih tleh, sončna rastišča pa so bolj pusta in suha. V Sloveniji uspeva največkrat v bukovih in mešanih (bukev, jelka, smreka, macesen) gozdovih v submontanskem, montanskem in altimontanskem pasu (npr. v sestojih asociacij Ostryo – Fagetum, Arunco – Fagetum, Rhododendro hirsuti – Fagetum, Anemono trifoliae – Fagetum, Ranunculo platanifolii – Fagetum) ter v smrekovju (Adenostylo glabrae – Piceetum) in med ruševjem (Rhodothamno – Pinetum mugo) v subalpinskem pasu. Prevladuje karbonatna podlaga, tla so navadno plitva (rendzina), suha do sveža. Uvrščamo ga med značilne vrste bukovih gozdov (red Fagetalia sylvaticae), razmeroma pogosto se pojavljajo tudi v subalpinskem ruševju.
Varstvene usmeritve: Na rastiščih in v njihovi okolici je potrebno preprečiti gnojenje, intenzivne posege v gozd, intenzivno pašo, množični obisk. Najlažje dostopna nahajališča je potrebno označiti in vsaj v času cvetenja fizično onemogočiti dostop obiskovalcev neposredno na rastišče lepega čeveljca (Jogan 2003).
5. Divje jezero pri Idriji
Opis rastišča: Divje jezero je velik kraški izvir v kotlu pod prepadno steno na desnem bregu Idrijce v soteski Strug (ob cesti Podroteja-Idrijska Bela). Naravna znamenitost KP Zgornja Idrijca je urejena kot muzej v naravi, s krožno potjo okoli jezera. V vlažnih skalnih razpokah ob jezeru je obilo kranjskega jegliča. Ta raste tudi v grmiščih črnega gabra in malega jesena nekoliko višje (nadmorska višina je okoli 320 do 450 m nm. v.).
Varstvene usmeritve in spremljanje stanja: Divje jezero je primeren objekt za ogled nahajališč kranjskega jegliča (saj leži neposredno ob cesti, dostop je urejen, postavljene so informacijske table). Rastišče je bogato in kot naravni spomenik v KP Zgornja Idrijca ustrezno zavarovano (Frajman in sod. 2003).
1.4 Namen in hipoteza zaključne naloge
Namen zaključne naloge je:
(1) ovrednotiti biotsko raznovrstnost, predvsem rastlinskih vrst, v KP Zgornja Idrijca, (2) izdelati usmeritve za ohranjanje narave ob razvoju drugih dejavnosti v krajinskem parku in
(3) predlagati vsebine varstvenih režimov v posameznih varstvenih podobmočjih v parku.
Postavila sem si naslednjo delovno hipotezo:
predpostavljam, da so določila varstvenega režima Odloka o KP Zgornja Idrijca ustrezna za zagotavljanje dolgoročnega ohranjanja biotske raznovrstnosti območja.
2 METODE DELA
Za izdelavo zaključne naloge sem opravila pregled razpoložljive literature in elektronskih podatkov, podatke o rastiščih pomladanskega jegliča (Primula veris) pa sem preverila tudi s popisom na terenu. Zbrane podatke sem analitično obdelala; pri tem sem za izdelavo preglednih kart uporabila metodo GIS, rezultate, ki se nanašajo na usmeritve za varstveni režim pa sem dobila s primerjalno analizo pravnih in strokovnih podlag.
2.1 Izdelava kart s pomočjo GIS-a
Geografski informacijski sistem (GIS) je opredeljen kot informacijski sistem za zajemanje, vzdrževanje, obdelavo in analizo informacijskih podatkov in njihovo predstavitev.
Prostorske analize kot eno izmed orodij GIS so definirane kot postopki, s pomočjo katerih obdelujemo prostorske podatke in ustvarjamo nove oziroma posredne informacije. S prekrivanjem dveh ali več različnih slojev, ki prikazujejo isto področje obravnave, je mogoče s pomočjo ustrezne obdelave ustvariti nov podatkovni sloj (Šumrada 2005).
Vse prostorske podatke, ki jih obravnavam v zaključni nalogi, sem v GIS vnesla s programskim orodjem Quantum GIS 1.8.0. Zanimala me je predvsem pokritost in pogostost rastišč zavarovanih, endemičnih, redkih in znamenitih rastlinskih vrst na območju KP Zgornja Idrijca v primerjavi z različnimi dejavniki, predvsem antropogenimi, ki vplivajo na habitat in samo pojavnost vrst na omenjenem območju.
Za pripravo kart in analizo sem uporabila dva vektorska podatkovna sloja, ki sta dostopna na spletni strani ARSO:
Zavarovana območja
Območje Natura 2000.
Izmed vseh zavarovanih območij v Sloveniji sem izločila KP Zgornja Idrijca in pripravila osnovni sloj, ki sem ga uporabila pri skoraj vseh kartah. Pri vseh slojih sem uporabila koordinatni sistem Slovenija 1996.
Podatke o rastiščih sem zbrala s pomočjo različne literature in ustnih virov, rastišča kot točke prikazala na karti in jih prekrila s cestami, pohodniškimi potmi in s turističnimi točkami.
2.2 Ocena velikosti populacije pomladanskega jegliča na Vojskem
Na travniku pri Vojskem na nadmorski višini 1083 m, ki leži le slaba dva kilometra zunaj meja KP Zgornja Idrijca, je edino doslej znano rastišče pomladanskega oziroma rumenega jegliča (Primula veris) v Občini Idrija (Terpin 1993). Za omenjeno naravovarstveno vrsto sem opravila kvantitativno oceno rastišča tik ob meji KP Zgornja Idrijca in maja 2014 preštela cvetoče rastline in ocenila stanje populacije. Rastišče pomladanskega jegliča na Vojskem prikazuje Slika 9.
Slika 5: Rastišče pomladanskega jegliča na Vojskem
2.3 Določitev območij zgostitev naravovarstveno pomembnih vrst
Za določitev območij zgostitve naravovarstveno pomembnih rastlinskih vrst v KP Zgornja Idrijca sem uporabila tri merila: vrsta je uvrščena v Rdeči seznam ogroženih vrst praprotnic in semenk (Wraber in Skoberne 1989), vrsta je kvalifikacijska vrsta za območji Natura 2000 – Idrijca s pritoki in Trnovski gozd-Nanos in vrsta je slovenski ali lokalni endemit.
Če vrsto najdemo le na enem območju, je endemična vrsta oziroma endemit, čeprav bi lahko uspevala tudi kje drugje glede na njene fiziološke značilnosti. Endemit lahko nastane na dva načina in sicer z nastankom nove vrste, ki ostane izolirana od svojih prejšnjih vrstnikov ali ker vrsta, ki je bila prej zelo razširjena, postane izolirana na zelo omejenem območju (Cuerda 2006). V Sloveniji uspevajo endemične rastline na večjem ali manjšem omejenem območju, največ jih najdemo v zahodni Sloveniji. Le 22 vrst je takih, ki rastejo znotraj naših političnih meja, vendar endemične rastline niso vezane na politične meje temveč na biogeografske oziroma fitogeografske meje. Ernest Mayer je leta 1960 pisal o 63 endemičnih vrstah, ki rastejo pri nas, in sicer v svoji razpravi Endemični taksoni cvetnic območja jugovzhodnih apneniških Alp (Bat in sod. 2004).
Od zavarovanih rastlin v Sloveniji jih uspeva na ozemlju idrijsko-cerkljanske regije 16;
lepi čeveljc, alpska možina, clusijev svišč, košutnik, kochov svišč, panonski svišč, bodika, brstična lilija, kranjska lilija, ključavnica, črna murka, rdeča murka, avrikelj, kranjski jeglič, širokolistna lobodika in tisa (Terpin 1993). Izmed naštetih vrst jih devet najdemo znotraj meje KP Zgornja Idrijca; prikazane so v Preglednici 2. V preglednici so označene tudi kvalifikacijske vrste Natura 2000 in endemične vrste v KP Zgornja Idrijca. Rastišča vrst iz Rdečega seznama so prikazana na Sliki 6.
Preglednica 2: Seznam vrst iz Rdečega seznama ogroženih vrst praprotnic in semenk, kvalifikacijskih vrst za območje Natura 2000 – Idrijca s pritoki in Trnovski gozd-Nanos in endemične vrste, ki uspevajo v KP Zgornja Idrijca (Terpin 1993)
Slovensko ime
Latinsko ime
Kategorija
ogroženosti v Rdeči knjigi (Wraber, Skoberne 1989)
Kvalif.
vrsta Natura 2000
Endemična vrsta
lepi čeveljc Cypripedium
calceolus ranljiva vrsta
V DA /
idrijski jeglič Primula x venusta
V / DA
Bertolonijeva orlica
Aquilegia bertolonii
redka vrsta R DA /
avrikelj Primula
auricula vrsta zunaj nevarnosti, s potencialno ponovno možnostjo ogroženosti
O1 / /
kranjski jeglič
Primula carniolica
O1 DA DA
bodika Ilex
aquifolium
O1 / /
kranjska lilija
Lilium carniolicum
O1 / /
širokolistna lobodika
Ruscus hypoglossum
O1 / /
tisa Taxus
baccata
O1 / /
Slika 6: Rastišča rastlinskih vrst v KP Zgornja Idrijca, uvrščenih na Rdeči seznam praprotnic in semenk Slovenije (Wraber in Skoberne 1989)
Rastišča rastlinskih vrst, ki ustrezajo vsaj enemu od zgornjih meril, sem vnesla v karto, katere podlaga je bila reliefna osnova s hidrografskimi značilnostmi in karta cest, poti in turističnih točk. Rastišča sem nato povezala v geografske ploskve, ki ležijo znotraj posamezne doline oziroma jih ne delijo strmine posameznih vzpetin. Takšna območja imenujem območja zgostitev naravovarstveno pomembnih rastlinskih vrst. Poleg območij, ki ležijo znotraj meje KP Zgornja Idrijca, sem na tak način določila še območja zgostitev, ki ležijo zunaj parka, a so od meje parka oddaljena manj kot 4 km.
2.4 Določitev usmeritev za ohranjanje narave in varstvenih režimov za podobmočja v parku
Za vrste, ki so kvalifikacijske za območji Natura 2000 (Idrijca s pritoki in Trnovski gozd – Nanos), so že določene varstvene usmeritve in dejavniki, ki vplivajo na njihov obstoj v obravnavanem območju (Natura 2000 2014). Za preostale vrste sem na osnovi literaturnih virov določila dejavnike ogrožanja, ki bi lahko negativno vplivali na njihove populacije v KP Zgornja Idrijca.
Predloge za določitev podrobnejših varstvenih režimov za območja zgostitev naravovarstveno pomembnih vrst sem dobila na osnovi analize nabora razpoložljivih
omejitev rabe in dejanj, ki jih za krajinske parke predvideva slovenska zakonodaja (Berginc in sod. 2006), pregleda določil varstvenega režima odloka o KP Zgornja Idrijca (Uradni list RS, št. 11/1993) in identificiranih dejavnikov ogrožanja kvalifikacijskih vrst za območje Natura 2000, vrst iz Rdečega seznama in endemičnih vrst obravnavanega območja.
3 REZULTATI Z DISKUSIJO
3.1 Območja zgostitev naravovarstveno pomembnih območij znotraj Krajinskega parka Zgornja Idrijca
Iz seznama kvalifikacijskih vrst za območji Natura 2000 – Idrijca s pritoki in Trnovski gozd-Nanos sem zabeležila tri vrste, ki jih najdemo znotraj meje KP Zgornja Idrijca. To so kranjski jeglič (Primula carniolica), lepi čeveljc (Cypripedium calceolus) in Bertolonijeva orlica (Aquilegia bertolonii). Iz Rdečega seznama ogroženih vrst praprotnic in semenk (Wraber in Skoberne 1989) sem znotraj KP Zgornja Idrijca zabeležila devet vrst in sicer lepi čeveljc (Cypripedium calceolus), idrijski jeglič (Primula x venusta), Bertolonijevo orlico (Aquilegia bertolonii), avrikelj (Primula auricula), kranjski jeglič (Primula carniolica), bodiko (Ilex aquifolium), kranjsko lilijo (Lilium carniolicum), širokolistno lobodiko (Ruscus hypoglossum) in tiso (Taxus baccata). Endemični vrsti, katerih rastišče je znotraj KP Zgornja Idrijca sta dve; idrijski jeglič (Primula x venusta) in kranjski jeglič (Primula carniolica). Seznam vrst iz Rdečega seznama ogroženih vrst praprotnic in semenk. Kvalifikacijskih vrst za zgoraj omenjeni območji Natura 2000 in endemične vrste, ki uspevajo v KP Zgornja Idrijca prikazuje Preglednica 2.
Določila sem devet območij zgostitev naravovarstveno pomembnih vrst znotraj KP Zgornja Idrijca. Prikazane so na Sliki 7.
Slika 7: Zgoščena območja naravovarstveno pomembnih vrst v KP Zgornja Idrijca
Poleg območij zgostitev naravovarstveno pomembnih vrst znotraj meja krajinskega parka sem določila še pet takšnih območij v neposredni bližini parka; ta so največ do štiri kilometre oddaljena od meje KP Zgornja Idrijca. Tu se pojavljajo naravovarstveno pomembne vrste tako iz Rdečega seznama kot tudi vrste, ki so del evropskega omrežja Natura 2000. Poleg nacionalno ogroženih in endemičnih vrst ter vrst, ki so uvrščene na dodatek k Habitatni direktivi, omenja Terpin (1993) za ta območja še rastišča mnogih znamenitih vrst, kot so na primer pomladanski oz. rumeni jeglič (Primula veris), Clusijev svišč (Gentiana clusii) in rumeni svišč (Gentiana lutea). Omenjene vrste in njihova rastišča so prikazane na Sliki 7. Imena območij zgostitev naravovarstveno pomembnih vrst in seznam ugotovljenih naravovarstveno pomembnih rastlinskih vrst prikazuje Preglednica 3. V preglednico sem dodala tudi območja zgostitev, ki ležijo zunaj meja obstoječega krajinskega parka. Predlagam, da bi v prihodnje postala del parka, za kar bi bilo potrebno razširiti meje zavarovanega območja.
Preglednica 3: Območja zgostitev vrst znotraj in zunaj KP Zgornja Idrijca (Območja pod zaporednimi številkami prikazuje Slika 7)
Območje Vrste Natura 2000 Vrste iz Rdečega seznama
Endemična vrsta
1 Bukov vrh / / /
2 Hudo polje Kranjski jeglič (Primula carniolica) Bertolonijeva orlica (Aquilegia bertolonii)
Kranjski jeglič (Primula carniolica) Bertolonijeva orlica (Aquilegia
bertolonii)
Kranjski jeglič (Primula carniolica)
3 Bedrova grapa in Zgornja Idrijca
Lepi čeveljc (Cypripedium calceolus)
Lepi čeveljc (Cypripedium calceolus) Kranjska lilija (Lilium carniolicum) Avrikelj (Primula auricula)
Idrijski jeglič (Primula x venusta)
Idrijski jeglič (Primula x venusta)
4 Krekovše / Bodika (Ilex
aquifolium)
/ 5 Povirje
Belce in Tisovec
Kranjski jeglič (Primula carniolica)
Kranjski jeglič (Primula carniolica) Bodika (Ilex
aquifolium)
Kranjski jeglič (Primula carniolica)
6 Idrijska Bela
Kranjski jeglič (Primula carniolica)
Kranjski jeglič (Primula carniolica) Tisa (Taxus
baccata)
Kranjski jeglič (Primula carniolica)
7 Gamsarica nad Belco
Bertolonijeva orlica (Aquilegia bertolonii)
Bertolonijeva orlica (Aquilegia
bertolonii) Idrijski jeglič (Primula x venusta)
Idrijski jeglič (Primula x venusta)
8 Senčni potok
Lepi čeveljc (Cypripedium calceolus)
Lepi čeveljc (Cypripedium calceolus)
/
*območja zgostitev zunaj meja KP Zgornja Idrijca
9 Divje jezero in Strug
Kranjski jeglič (Primula carniolica) Lepi čeveljc
(Cypripedium calceolus)
Kranjski jeglič (Primula carniolica) Lepi čeveljc
(Cypripedium calceolus) Kranjska lilija (Lilium carniolicum) Idrijski jeglič
(Primula x venusta) Tisa (Taxus baccata)
Kranjski jeglič (Primula carniolica) Idrijski jeglič (Primula x venusta)
10 Govci in Zeleni rob*
Bertolonijeva orlica (Aquilegia bertolonii) Rebrinčevolistna hladnikija (Hladnikia pastinacifolia)
Bertolonijeva orlica (Aquilegia
bertolonii)
/
11 Slanice nad dolino Nikove*
Lepi čeveljc (Cypripedium calceolus)
Lepi čeveljc (Cypripedium calceolus)
/
12 Idrijska Bela (zahod)*
/ / /
13 Vojskarska planota*
Kranjski jeglič (Primula carniolica)
Kranjski jeglič (Primula carniolica)
Kranjski jeglič (Primula carniolica)
14 Tisovec* Idrijski jeglič
(Primula x venusta) Avrikelj (Primula auricula)
Tisa (Taxus baccata)
Idrijski jeglič (Primula x venusta)
Slika 8: Rastišča zavarovanih, znamenitih, redkih in endemičnih in potencialno ogroženih vrst (Terpin 1993)
Za območja zgostitev naravovarstveno pomembnih vrst bi bilo potrebno v načrtu upravljanja za KP Zgornja Idrijca določiti posebne varstvene usmeritve, s katerimi bi bil zagotovljen obstoj rastišč in naravovarstveno pomembnih vrst.
Med prepovedi rabe in ravnanj za območja zgostitev naravovarstveno pomembnih vrst bi predlagala naslednje:
Prepoved intenzivnega kmetovanja, gospodarske rabe in paše na posameznih območjih
Prepoved organizacije velikih športnih prireditev
Prepoved trganja in nabiranja rastlin
Prepoved izvajanja množičnih rekreacijskih dejavnosti
3.2 Ocena velikosti populacije pomladanskega jegliča na rastišču na Vojskem
Preštela sem cvetoče rastline in ocenila, da na travniku ob kapelici in tik ob cesti uspeva okoli 3000 rastlin. Hkrati sem ugotovila, da je travnik redno košen. V primeru intenziviranja travniške proizvodnje in gnojenja travnika, bi bilo rastišče lahko močno prizadeto ali celo uničeno. V pogovoru z domačini sem izvedela, da rastlino nabirajo zeliščarji in jo uporabljajo za pripravo čajev. Rastišče pomladanskega oz. rumenega jegliča (Primula veris) na Vojskem prikazujeta Slika 5 in Slika 9, na karti območij zgostitev naravovarstveno pomembnih območij (Slika 7) pa je označeno s številko 13.
Problematiko trganja rož in nabiranja rastlin na obravnavanem območju je izpostavil že Terpin (1993) in pri tem posebej opozoril, da ljudje najraje in v velikem številu nabirajo Clusijev svišč in rumeni svišč ter pomladanski jeglič. Pisec opozarja, da so nekatera rastišča omenjenih vrst že skoraj uničena.
Menim, da je stanje populacije pomladanskega jegliča (Primula veris) v pomladanskih mesecih ogroženo predvsem zaradi zeliščarjev in lokacije rastišča tik ob cesti, saj so rastline v spomladanskem času, ko cvetijo, opazne vsem, ki se peljejo proti Vojskem in Idriji ali proti Gorenji Trebuši. Poleg tega je rastišče na Vojskem edino v idrijski občini in se ga zato poslužuje večina lokalnih zeliščarjev. Po pogovoru z Rafaelom Terpinom sem izvedela, da lastnik travnika, na katerem uspeva pomladanski jeglič (Primula veris) le-tega ne gnoji, zato menim, da gnojenje travnika ob takem ravnanju z rastiščem ni grožnja populaciji pomladanskega jegliča.
