UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA
ŠTUDIJ EKOLOGIJE IN BIODIVERZITETE
Aleksander KOZINA
RAZŠIRJENOST IN POTENCIALNA OGROŽENOST KAČJIH PASTIRJEV (ODONATA) NA OBMOČJU
BLOŠKE PLANOTE
MAGISTRSKO DELO Magistrski študij - 2. stopnja
Ljubljana, 2022
BIOTEHNIŠKA FAKULTETA
ŠTUDIJ EKOLOGIJE IN BIODIVERZITETE
Aleksander KOZINA
RAZŠIRJENOST IN POTENCIALNA OGROŽENOST KAČJIH PASTIRJEV (ODONATA) NA OBMOČJU BLOŠKE PLANOTE
MAGISTRSKO DELO Magistrski študij - 2. stopnja
DISTRIBUTION AND POTENTIAL ENDANGERMENT OF DRAGONFLIES AND DAMSELFLIES (ODONATA) OF THE BLOKE
PLATEAU
M. SC. THESIS Master Study Programmes
Ljubljana, 2022
Magistrsko delo je zaključek Magistrskega študijskega programa 2. stopnje Ekologije in Biodiverzitete, na Oddelku za biologijo na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani. Delo je bilo opravljeno na Katedri za zoologijo.
Študijska komisija Oddelka za biologijo je za mentorja magistrskega dela imenovala prof.
dr. Rudija Verovnika in za recenzenta doc. dr. Ceneta Fišerja.
Komisija za oceno in zagovor:
Predsednik: doc. dr. Maja ZAGMAJSTER
Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za biologijo
Član: prof. dr. Rudi VEROVNIK
Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek biologijo
Član: doc. dr. Cene FIŠER
Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek biologijo
Datum zagovora:
Aleksander Kozina
KLJUČNA DOKUMENTACIJSKA INFORMACIJA
ŠD Du2
DK UDK 595.73(043.2)
KG kačji pastirji, Odonata, Bloška planota, naravovarstvo, biodiverziteta AV KOZINA, Aleksander
SA VEROVNIK, Rudi (mentor), FIŠER, Cene (recenzent) KZ SI-1000 Ljubljana, Jamnikarjeva 101
ZA Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Magistrski študijski program druge stopnje ekologije in biodiverzitete
LI 2022
IN RAZŠIRJENOST IN POTENCIALNA OGROŽENOST KAČJIH PASTIRJEV (ODONATA) NA OBMOČJU BLOŠKE PLANOTE
TD Magistrsko delo (Magistrski študij - 2. stopnja) OP X, 60 str., 7 pregl., 37 sl., 77 vir.
IJ sl JI sl/en
AI Bloška planota je eno od bolje odonatološko raziskanih območij v Sloveniji, vendar pa je bila večina podatkov pridobljenih konec prejšnjega stoletja. Namen magistrske naloge je bil, da raziščemo trenutno razširjenost kačjih pastirjev na območju in preverimo njihovo morebitno ogroženost. V ta namen smo v letu 2021 izvedli 29 popisnih dni, ki smo jih načrtovali tako, da smo zajeli različne dele sezone pojavljanja odraslih kačjih pastirjev. Med popisovanjem smo vzorčili tudi ličinke in leve.
Prisotnost kačjih pastirjev smo zabeležili na 48 popisnih točkah, med katerimi jih je bilo 27 prvič popisanih v okviru raziskave. Zabeležili smo 35 vrst kačjih pastirjev.
Pri 26 vrstah kačjih pastirjev smo potrdili razvoj na območju. V okviru naloge sta bila na območju prvič zabeležena zelena pazverca (Calcholestes viridis) in povodni škratec (Coenagrion scitulum). Skupno smo zabeležili šest ogroženih in dve zavarovani vrsti kačjih pastirjev. Koščični škratec (Coenagrion ornatum) in veliki studenčar (Cordulegaster heros) sta uvrščena v Prilogo Direktive o habitatih. Največ vrst (23) smo zabeležili na popisni točki Ribnika 500 m južno od Godičevega. V okviru raziskave nismo zabeležili barjanske deve (Aeshna juncea), ki je bila v preteklosti na Bloški planoti pogosta vrsta, danes pa je kot kaže ogrožena ali celo lokalno izumrla. Kačje pastirje na Bloški planoti ogroža izguba primernega življenjskega okolja, ki je posledica izsuševanja in zaraščanja barjanskih življenskih okolij, pa tudi razvoj množičnega turizma in prekomeren vnos rib v nekatera vodna telesa.
KEY WORDS DOCUMENTATION
ND Du2
DC UDC 595.73(043.2)
CX dragonflies, Odonata, Bloke plateau, nature conservation, biodiversity AU KOZINA, Aleksander
AA VEROVNIK, Rudi (supervisor), FIŠER, Cene (reviewer) PP SI-1000 Ljubljana, Jamnikarjeva 101
PB University of Ljubljana, Biotechnical Faculty, Master Study Programme in Ecology and Biodiversity
PY 2022
TI DISTRIBUTION AND POTENTIAL ENDANGERMENT OF DRAGONFLIES AND DAMSELFLIES (ODONATA) OF THE BLOKE PLATEAU
DT M. Sc. Thesis (Master Study Programmes) NO X, 60 p., 7 tab., 37 fig., 77 ref.
LA sl AL sl/en
AB The Bloke Plateau is one of the better odontologically studied areas in Slovenia, however, most of the data were obtained at the end of the last century. The purpose of the master's thesis was to investigate the current distribution of dragonflies in the area and to check for their possible endangerment. We conducted 29 field days in 2021, which were planned to cover different parts of the adult dragonfly flight season.
Larvae and exuvias were also sampled during the surveys. The presence of dragonflies was recorded at 48 study sites, of which 27 were surveyed first time during our survey. We recorded 35 species of dragonflies. We confirmed the reproduction of 26 dragonfly species at Bloke plateau. During the survey, Green emerald damselfly (Calcholestes viridis) and Dainty bluet (Coenagrion scitulum) were recorded for the first time in the area. In total, we recorded six threatened and two protected species of dragonflies. Ornate bluet (Coenagrion ornatum) and Balkan goldenring (Cordulegaster heros) are listed in the Annexes of the Habitats Directive.
The highest number of species (23) were recorded at the site Fishponds 500 m south of Godičevo. During the survey, we did not record the Common hawker (Aeshna juncea), which was a common species at the Bloke plateau in the past, but today it seems to be endangered or even locally extinct. Dragonflies on the Bloke plateau are threatened by the loss of a suitable habitat due to the drying up and overgrowing of bog habitats, as well as the development of mass tourism and excessive introduction of fish into some water bodies.
KAZALO VSEBINE
Str.
KLJUČNA DOKUMENTACIJSKA INFORMACIJA...V KEY WORD DOCUMENTATION...V KAZALO VSEBINE...V KAZALO PREGLEDNIC...VII KAZALO SLIK...VV
1 UVOD ... 1
1.1NAMEN IN CILJI ... 1
1.2DELOVNE HIPOTEZE ... 2
2 PREGLED OBJAV ... 3
2.1 SPLOŠNO O KAČJIH PASTIRJIH ... 3
2.2 VRSTNA PESTROST KAČJIH PASTIRJEV ... 5
2.2.1 Vrstna pestrost v Sloveniji ... 6
2.3 OGROŽENOST KAČJIH PASTIRJEV ... 6
2.3.1 Ogroženost kačjih pastirjev v Sloveniji ... 7
2.4 BLOŠKA PLANOTA ... 8
2.4.1 Naravovarstveni status Bloške planote ... 10
2.5 PRETEKLE RAZISKAVE KAČJIH PASTIRJEV NA BLOŠKI PLANOTI ... 11
2.5.1. Barjanska deva (Aeshna juncea) ... 14
3 MATERIAL IN METODE ... 15
3.1 OPREDELITEV RAZISKOVALNEGA OBMOČJA IN POPISNIH TOČK ... 15
3.2 ZBIRANJE PODATKOV IN TERENSKO DELO ... 16
3.3 ANALIZA PODATKOV ... 18
4 REZULTATI ... 19
4.1 POPISANE VRSTE ... 19
4.2 POPISNE TOČKE IN NARAVOVARSTVENI INDEKS POPISNIH TOČK .... 27
4.3 PRIMERJAVA POPISNIH TOČK V LETU 2021 S PREDHODNIMI POPISI .. 31
4.4 DEJAVNIKI OGROŽANJA ... 34
4.4.1 Pregled stanja popisnih točk, kjer je bila v preteklosti opažena barjanska deva (Aeshna juncea). ... 34
5 RAZPRAVA ... 36
5.1 FAVNA KAČJIH PASTIRJEV BLOŠKE PLANOTE ... 36
5.2 NOVI ZABELEŽENI VRSTI NA OBMOČJU V LETU 2021 ... 39
5.2.1 Zelena pazverca (Chalcolestes viridis) ... 39
5.2.2 Povodni škratec (Coenagrion scitulum) ... 39
5.3 NARAVOVARSTVENO POMEMBNE VRSTE OPAŽENE V LETU 2021 ... 40
5.3.1 Koščični škratec (Coenagrion ornatum) ... 40
5.3.2 Prodni paškratec (Erythromma lindenii) ... 41
5.3.3 Veliki studenčar (Cordulegaster heros) ... 43
5.3.4 Povirni studenčar (Cordulegaster bidentata) ... 44
5.3.5 Popotni porečnik (Gomphus vulgatissimus) ... 44
5.4 PREDHODNO ZABELEŽENE VRSTE KAČJIH PASTIRJEV, KI JIH V LETU 2021 NISMO POPISALI ... 45
5.4.1 Barjanska deva (Aeshna juncea) ... 45
5.4.2 Ostale vrste ... 46
5.5 NARAVOVARSTVENO POMEMBNA OBMOČJA NA BLOŠKI PLANOTI . 47 5.6 OGROŽENOST KAČJIH PASTIRJEV NA OBMOČJU BLOŠKE PLANOTE . 50 6 SKLEPI ... 53
7 POVZETEK ... 54
8 VIRI ... 56 ZAHVALA...
KAZALO PREGLEDNIC
Preglednica 1: Pregled vrst, ki so bile v preteklosti zabeležene na Bloški planoti s pripisanimi viri podatkov za posamezne vrste...12 Preglednica 2: Seznam zabeleženih vrst kačjih pastirjev s številom popisnih točk, na katerih je bila posamezna vrsta zabeležena, deležem popisnih točk, na katerih je bila zabeležena, in številom favnističnih podatkov za vsako vrsto v letu 2021...19 Preglednica 3: Status razširjenosti vrst kačjih pastirjev na Bloški planoti glede na delež njihovega pojavljanja v letu 2021...22 Preglednica 4: Vrste kačjih pastirjev, pri katerih smo v letu 2021 zabeležili najmanj poizkus razvoja na Bloški planoti. ...25 Preglednica 5: Seznam popisanih točk na Bloški planoti v letu 2021, s številom vrst in vrednostjo naravovarstvenega indeksa (NI) za posamezno točko v letu 2021...27 Preglednica 6: Skupni pregled popisnih točk, ki so bile popisane na Bloški planoti v preteklosti in v letu 2021 (v okviru popisov za magistrsko nalogo)...31 Preglednica 7: Popisne točke na katerih je bila v preteklosti popisana barjanska deva (Aeshna juncea) in kratek opis dejavnikov ogrožanja, ki vplavajo na primernost življenjskega okolja za vrsto...35
KAZALO SLIK
Slika 1: Bledi peščenec (Onychogomphus forcipatus) med nadziranjem okolice na izpostavljeni preži...4
Slika 2: Progasta kamenjaka (Sympetrum striolatumi) med odlaganjem jajčec. ...4 Slika 3: Kačji pastirji, na sliki sredozemski lesketnik (Somatochlora meridionalis) so pogosto plen ostalih plenilcev...4 Slika 4: Povirni studenčar (Cordulegaster bidentata) je ena od dveh vrst v Evropi endemičnih kačjih pastirjev, ki se pojavljata v Sloveniji...6 Slika 5: Velika peščenka (Lindenia tetraphylla) velja za izumrlo vrsto v Sloveniji...7 Slika 6: Barjansko vodno okno, 500 m JZ od križišča Velike Bloke-Velike Lašče-Nova vas (GK:
461300, 71870), eno od številnih v povodju reke Bloščice...9 Slika 7: Reka Bloščica pod Napoleonovim mostom v Velikih Blokah...9 Slika 8: Bloško jezero, največja stoječa vodna površina na Bloški planoti...9 Slika 9: Travniški postavnež (Euphydryas aurinia) je ena od kvalifikacijskih vrst za območje Natura2000 – Bloščica...10 Slika 10: Popisne točke na Bloški planoti, na katerih smo v letu 2021 popisali kačje pastirje (n=48)...15 Slika 11: Samica bledega kresničarja (Ischnura pumilio), ujeta s pomočjo metuljnice, določena in nepoškodovana vrnjena v okolje...17 Slika 12: Delež popisnih točk, na katerih smo posamezno vrsto zabeležili v letu 2021. Z rdečo so označene zavarovane vrste, z rumeno ogrožene, z modro pa ostale ...21 Slika 13: Deleži zabeleženih osebkov kačjih pastirjev na Bloški planoti v letu 2021 glede na stadij in spol...22 Slika 14: Delež trinajstih najpogostejših vrst kačjih pastirjev na Bloški planoti v letu 2021, glede na skupno število popisanih osebkov...23 Slika 15: Delež trinajstih najpogostejših vrst kačjih pastirjev na Bloški planoti v letu 2021 po številu favnističnih podatkov glede na skupno število vseh favnističnih podatkov, zbranih v tem letu...24 Slika 16: Sinji presličar (Platycnemis pennipes) je bil v letu 2021 na Bloški planoti najpogostejša vrsta po številu popisanih osebkov...26
Slika 17: Modroriti spremljevalec (Anax parthenope) je bil v letu 2021 zabeležen samo na eni lokaciji...26 Slika 18: Popisne točke razdeljene v razrede glede na število vrst na posameznih točkah na Bloški planoti v letu 2021...29 Slika 19: Popisne točke na Bloški planoti v letu 2021 z razredi števila vrst kačjih pastirjev, zabeleženih na posamezni popisni točki...29 Slika 20: Vrednosti naravovarstvenega indeksa na popisnih točkah na Bloški planoti v letu 2021 (n=48)...30 Slika 21: Samec modrega ploščeca (Libellula depressa), ki je na Bloški planoti ena od najpogostejših vrst kačjih pastrijev...37 Slika 22: Samec zelenomodre deve (Aeshna cyanea) med nadziranjem teritorija na enem od barjanskih oken on Bloščici...38 Slika 23: Samec in samica temnega modrača (Orthetrum albystylum). Samec »varuje«
samico pred drugimi samci med odlaganjem jajčec...38 Slika 24: Samec sredozemskega lesketnika (Somatochlora meridionalis) med počitkom...38 Slika 25: Mlad samec zelene pazverce (Chalcolestes viridis), fotografiran 11. 8. 2021 ob kalu pri cerkvi na Volčjem ...39 Slika 26: Samec povodnega škratca (Coenagrion scitulum), fotografiran dne 30. 6. 2021 na manjšem od dveh ribnikov J od Godičevega...40 Slika 27: Koščični škratec (Coenagrion ornatum) je bil v letu 2021 zabeležen na samo eni popisni točki na Bloški planoti...41 Slika 28: Par prodnih paškratce (Erythromma lindenii) pri odlaganju jajčec...42 Slika 29: Številčnost prodnega paškratca (Erythromma lindenii) na Bloški planoti v letu 2021...42 Slika 30: Popisne točke, na katerih je bil na Bloški planoti v letu 2021 zabeležen veliki studenčar (Cordulegaster heros)...43 Slika 31: Popotni porečnik (Gomphus vulgatissimus) je v Sloveniji ogrožena, na Bloški planoti pa pogosta vrsta...44 Slika 32: Manjši od dveh ribnikov južno od Godičevega (GK 464387,71633). Popisna točka, na kateri je bilo v letu 2021 zabeleženih največ vrst kačjih pastirjev (23)...49
Slika 33: Eden od značilnih okljukov Bloščice, S od Bloškega jezera (GK 462840, 71780)...49 Slika 34: Bloško jezero v devetdesetih letih prejšnjega stoletja, ko je bila na jezeru in ob njem prisotna bogata vodna in obvodna vegetacija...51 Slika 35: Izsušena mlaka ob križišču Velike Bloke – Nova vas – Velike Lašče...51 Slika 36: : Izsušena mlaka J od ceste pri križišču Kramplje- Sv. Duh (GK 462856, 72312).
Ena od popisnih točk, na katerih je bila v preteklosti zabeležena barjanska deva (Aeshna juncea)...52 Slika 37: Eno izmed vodnih oken na povirju (GK 461299, 71941), ki so eden od najpomembnejših življenjskih prostorov za kačje pastirje na Bloški planoti...52
1 UVOD
Kačji pastirji so ena od najbolje proučevanih skupin nevretenčarjev, tako v svetovnem merilu kot tudi v Sloveniji. Zaradi velikosti, vpadljivih barv in značilnega teritorialnega vedenja so priljubljeni tako med amaterskimi ljubitelji narave kot profesionalnimi naravoslovci.
Kačji pastirji so učinkovita bioindikatorska skupina za ocenjevanje sprememb v okolju, saj lahko na podlagi njihove prisotnosti ali odsotnosti ugotavljamo stanje in ohranjenost določenega habitata. Njihove ličinke so občutljive na onesnaženost in kemične ter fizične lastnosti vodnih življenjskih okolij, medtem ko odrasle živali ogrožajo spremembe v okoliški vegetaciji, upad razpoložljivih virov hrane, kot so na primer ostale leteče žuželke, in splošno uničevanje življenjskih okolij.
Odrasle živali so zelo mobilne, se lahko hitro odzovejo na spremembe v življenjskem okolju in ob negativnih vplivih iz območja hitro izginejo. Zaradi tega so kačji pastirji zelo dobri kazalci trenutnega stanja v ekosistemu, ki pa se neprestano spreminja.
Bloška planota je poleg Vipavske in Mirnske doline, porečja Mure, Ljubljanskega barja, Bele krajine in Slovenske Istre eno od odonatološko bolje raziskanih območij v Sloveniji.
Vendar je treba poudariti, da je bila večina sistematičnih popisov na Bloški planoti opravljenih v devetdesetih letih prejšnjega stoletja, medtem ko so bile v zadnjih 20 letih raziskave na planoti le naključne in neredne.
Cilj naloge je bil tako s sistematičnimi popisi odraslih osebkov preko celotne sezone pojavljanja odraslih osebkov ter sočasnim vzorčenjem ličink in levov ugotoviti, kakšno je današnje stanje razširjenosti in oceniti ogroženost kačjih pastirjev na Bloški planoti.
1.1 NAMEN IN CILJI
Namen magistrske naloge je bil čim bolj natančno popisati vrstno pestrost kačjih pastirjev na Bloški planoti, sočasno zbrati že objavljene podatke z območja raziskovanja ter današnje stanje primerjati s stanjem iz preteklosti.
Glavni cilji magistrske naloge so bili:
- popis favne kačjih pastirjev Bloške planote,
- določiti naravovarstveno najpomembnejše vode ali območja na Bloški planoti s stališča pestrosti favne kačjih pastirjev in prisotnosti ogroženih vrst kačjih pastirjev,
- na enem mestu zbrati podatke o razširjenosti vrst kačjih pastirjev za izbrano območje ne glede na starost podatka,
- ugotoviti spremembe v vrstni sestavi kačjih pastirjev glede na pretekle podatke, - pregledati potencialne dejavnike ogrožanja kačjih pastirjev na Bloški planoti.
- oceniti stanje ogroženosti barjanske deve (Aeshna juncea), ki se na Bloški planoti pojavlja najjužneje v Sloveniji.
1.2 DELOVNE HIPOTEZE
Postavljeni sta bili naslednji delovni hipotezi:
- Favna kačjih pastirjev Bloške planote je dinamična, zato pričakujemo tako lokalna izumrtja kot tudi najdbe novih vrst ali potrditev njihovega razmnoževanja na območju.
- Nekateri predeli Bloške planote so zaradi velike vrstne pestrosti ali prisotnosti ogroženih vrst ključnega pomena za ohranjanje kačjih pastirjev v Sloveniji.
2 PREGLED OBJAV
2.1 SPLOŠNO O KAČJIH PASTIRJIH
Kačji pastirji so med vsemi nevretenčarji ena od skupin z bolj ohranjenimi in raziskanimi fosilnimi ostanki in posledično relativno dobro poznano evolucijsko zgodovino. Prvi predniki kačjih pastirjev (Protodonata) so se pojavili v obdobju karbona, pred približno 319 milijoni let (Bybee in sod., 2016). Fosilni ostanki kažejo, da so ti predniki že imeli številne značilnosti, ki jih najdemo tudi pri današnjih kačjih pastirjih. Med drugim je bil že pri teh vrstah prisoten kompleksen življenjski cikel z ličinkami, ki so živele v vodi, in odraslimi, ki so živeli na kopnem (Kukalova-Peck, 2009).
Ena od glavnih značilnosti kačjih pastirjev je njihova »dvodomnost«. Ličinke kačjih pastirjev živijo v vodi in se med svojim razvojem večkrat levijo. Pred zadnjo levitvijo ličinka zleze iz vode in se na okoliški vegetaciji ali drugih strukturah dokončno preobrazi v odraslega kačjega pastirja (Dijkstra in sod., 2020). Ostanek hitinjače, ki ga ličinka pusti za seboj, imenujemo lev ali eksuvij. Na podlagi najdb levov ali sveže preobraženih odraslih osebkov lahko potrdimo uspešen razvoj kačjih pastirjev na območju (Dijkstra in sod., 2020).
Vse vrste kačjih pastirjev so izključno plenilske in mesojede (Dijkstra in sod., 2020). To velja tako za odrasle živali, kot tudi za ličinke. Večinoma lovijo ostale nevretenčarje, večje ličinke pa lahko ulovijo tudi manjše paglavce in ribe (Folsom in Collins, 1984; Dijkstra in sod. 2020). Za plenom pogosto oprezajo na izpostavljenih mestih (slika 1), kot so na primer suhe veje (Dijkstra in sod., 2020). Kot značilni plenilci imajo pomembno vlogo tudi v nadzorovanju populacij nekaterih drugih žuželk, kot so na primer komarji, s čimer lahko potencialno zmanjšujejo tveganje za prenos bolezni, ki jih komarji prenašajo na ljudi (Cordoba-Aguilar in sod., 2021).
Poleg tega, da je za kačje pastirje značilno, da so »dvodomni«, plenilci in mesojedi, je zanje značilen tudi svojevrsten način razmnoževanja, za katerega sta značilni posredna in zamaknjena oploditev. Samec spermo proizvaja v primarnih spolnih organih na koncu zadka, od koder jo nato prenese na sekundarne spolne organe, ki so na začetku zadka. Od tu jo nato samec prenese na samico med značilnim paritvenim procesom, med katerim se osebka združita v značilno kopulo, imenovano koleselj. Jajčeca se oplodijo šele med izleganjem, kar samcem omogoča, da odstranijo spermo drugih samcev, če se parijo z že sparjeno samico. Te fiziološke značilnosti močno vplivajo na vedenjske značilnosti kačjih pastirjev, kot so na primer velika teritorialnost samcev na primernih mestih za odlaganje jajčec, preganjanje ostalih samcev in straženje samic, ko te odlagajo jajčeca (Dijkstra in sod., 2020).
Samci nekaterih vrst lebdijo tik nad samicami, medtem ko te odlagajo jajčeca (slika 23), zelo pogosto pa so samci med odlaganjem jajčec še vedno spojeni s samico (slika 2).
Kačji pastirji so plen različnih vretenčarjev (ptice, ribe, dvoživke), pajkov (slika 3), bogomolk in tudi kačjih pastirjev, pogosto pa so tudi gostitelji različnih zajedavcev (McPeek, 2008).
Kačji pastirji se pogosto uporabljajo kot bioindikatorji, saj se hitro odzovejo na spremembe v okolju (Bulankova 1997; Catling, 2005). Raznolikost kačjih pastirjev pa je obenem odvisna od ekoloških dejavnikov tako vodnega kot kopenskega habitata (Vinko in sod., 2019).
Slika 1: Bledi peščenec (Onychogomphus forcipatus) med nadziranjem okolice na izpostavljeni preži. Foto:
A. Kozina, 29. 6. 2021, Bloška planota.
Slika 2: Progasta kamenjaka (Sympetrum striolatumi) med odlaganjem jajčec.
Foto: A. Kozina, 31. 8. 2021, Cerkniško jezero.
Slika 3: Kačji pastirji, na sliki sredozemski lesketnik (Somatochlora meridionalis) so pogosto plen ostalih plenilcev. Foto: A. Kozina, 7. 8. 2021, Bloška planota.
2.2 VRSTNA PESTROST KAČJIH PASTIRJEV
Kačji pastirji so s približno 6000 opisanimi vrstami ena od manj številčnih skupin žuželk (Kalkman in sod., 2008). S kačjimi pastirji najbogatejši biogeografski regiji sta Neotropska in Orientalska regija, v vsaki od katerih je bilo do sedaj potrjenih več kot 1000 vrst kačjih pastirjev, medtem ko je bilo v Palearktični regiji do leta 2008 zabeleženih 560 vrst kačjih pastirjev (Kalkman in sod., 2008). Edina regija, v kateri se kačji pastirji ne pojavljajo je Antarktika. Veliko vrst, predvsem v tropskih regijah, je še vedno neopisanih, znanstveniki pa tako redno opisujejo nove vrste (Dijkstra in sod., 2015; Ferreira in sod., 2014). Najdbe novih vrst niso izključene niti v Evropi, kjer je bila zadnja vrsta za znanost opisana leta 2020 (Dijkstra in sod., 2020).
V Evropi je bilo do sedaj zabeleženih 144 vrst kačjih pastirjev, od katerih jih je 17 endemičnih (Kalkman in sod., 2018; Dijkstra in sod., 2020 ). Največja koncentracija enemičnih vrst je na Iberskem polotoku in v južni Franciji, kjer najdemo osem takih vrst.
Druga takšna zgostitev pa je na območju Balkanskega polotoka, kjer živi pet endemičnih vrst, še dve pa najdemo na grških otokih, na primer na Kreti.
Med vrstami kačjih pastirjev, ki se pojavljajo v Evropi, je 45 vrst značilnih za tekoče vode, 99 pa pretežno za stoječe vode (Kalkman in sod., 2018; Dijkstra in sod., 2020). Vrstna pestrost v Evropi narašča od severa proti osrednjim delom celine, kar je verjetno posledica višanja povprečnih letnih temperatur v južneje ležečih predelih. V sredozemski regiji vrstna pestrost ponovno nekoliko upade, vzrok za to pa je verjetno nižja letna količina padavin, ki ima za posledico to, da so večja mokrišča v tem delu Evrope redkejša in se pogosto izsušijo, prav tako pa tu ne najdemo različnih barjanskih habitatov, ki v osrednji Evropi predstavljajo življenjsko okolje številnim vrstam (Kalkman in sod., 2018).
Skupna vrstna pestrost v Evropi je relativno nizka in to ne samo v primerjavi s tropskimi regijami, temveč tudi v primerjavi s Severno Ameriko (Kalkman in sod., 2008). Razlog za to bi lahko bile obsežnejše poledenitve v zadnji ledeni dobi ter prisotnost večjih geografskih ovir (Alpe, Pireneji, Karpati in Sredozemsko morje), ki se razprostirajo v smeri zahod - vzhod in otežujejo migracije vrst v času med in po ledenih dobah (Hewwit, 2000). Zadnja velika ledena doba se je v Evropi končala pred okoli 10000 leti, kar pomeni, da je današnja favna kačjih pastirjev zelo mlada in še vedno pod močnim vplivom zadnje poledenitve (Dijkstra in sod., 2020).
V zadnjih desetletjih je v Evropi pri velikem številu vrst kačjih pastirjev opažen trend širjenja območja razširjenosti, ki se ujema z naraščanjem povprečnih letnih temperatur zaradi globalnega segrevanja (Termaat in sod., 2019).
2.2.1 Vrstna pestrost v Sloveniji
V Sloveniji se pojavlja 73 vrst kačjih pastirjev (Vinko, 2021a), kar pomeni, da je za Slovenijo znana več kot polovica vrst kačjih pastirjev, ki so bile zabeležene v Evropi (Kalkman in sod., 2018). A za vse v zadnjih desetletjih ne beležimo podatka (Vinko in sod., 2020), vendar je treba poudariti, da se v Sloveniji ne izvaja predpisan monitoring kačjih pastirjev. Siceršnja velika vrstna pestrost kačjih pastirjev je posledica stikanja štirih velikih biogeografskih regij (Mediteranske, Panonske, Alpske in Dinarske) in raznolikih vodnih življenskih prostorov, ki jih najdemo na ozemlju Slovenije (Dijkstra in sod., 2020).
V Sloveniji se pojavljata dve vrsti kačjih pastirjev, ki sta endemični za Evropo. To sta veliki (Cordulegaster heros) in povirni studenčar (Cordulagster bidentata) (slika 4) (Kalkman in sod., 2018).
Slika 4: Povirni studenčar (Cordulegaster bidentata) je ena od dveh vrst v Evropi endemičnih kačjih pastirjev, ki se pojavljata v Sloveniji. Foto: A. Kozina, 27. 6. 2021, Bloška planota.
2.3 OGROŽENOST KAČJIH PASTIRJEV
V svetovnem merilu je ogroženih okoli 10 % vrst kačjih pastirjev (Clausnitzer in sod., 2009), kar je precej manj kot je na primer delež ogroženih dvoživk (41 %) ali delež ogroženih sesalcev (26 %) in primerljivo z deležem ogroženih vrst ptic (14 %) (IUCN, 2021). Okoli 35
% vrst kačjih pastirjev, predvsem tistih ki živijo v tropskih regijah, je preslabo raziskanih, da bi lahko ovrednotili njihov naravovarstveni status, a odonatologi predvidevajo, da je vsaj 10-20 % teh vrst ogroženih, kar pomeni, da je skupno v svetovnem merilu verjetno ogroženih okoli 15 % vrst kačjih pastirjev (Clausnitzer in sod., 2009).
Največji delež ogroženih vrst najdemo na območju med južno Azijo in Avstralijo, kar je zelo verjetno posledica večjega števila endemičnih otoških vrst, ki so pod močnim pritiskom uničevanja habitatov, v Avstraliji pa tudi posledica podnebnih sprememb, ki močno vplivajo na tamkajšnja vodna življenjska okolja. Večji delež ogroženih vrst najdemo med vrstami, ki so vezane na tekoče, kot med vrstami stoječih vod (Clausnitzer in sod., 2009).
V Evropi je ogroženih približno 16 % vrst kačjih pastirjev, še dodatnih 11 % pa potencialno ogroženih (NT - near threatened). Večina ogroženih vrst se pojavlja na območju južne Evrope. Glavni dejavniki ogrožanja kačjih pastirjev v Evropi so izsuševanje življenjskih okolij zaradi rabe prostora in čedalje bolj vročih poletij ter vse večje potrebe po namakanju kmetijskih površin, onesnaževanje voda in gradnja jezov s katerimi se spreminjajo fizikalne in kemijske lastnosti vodotokov (Kalkman in sod., 2010).
2.3.1 Ogroženost kačjih pastirjev v Sloveniji
V Sloveniji je več kot polovica prisotnih vrst (40) uvrščenih v Pravilnik o uvrstitvi ogroženih rastlinskih in živalskih vrst v Rdeči seznam (2002). Od teh ena vrsta sodi med izumrle – velika peščenka (Lindenia tetraphylla) (slika 4), dve – rumeni porečnik (Gomphus flavipes) in brzični škratec (Coenagrion mercuriale) pa med domnevno izumrli. Pojavljanje rumenega porečnika v Sloveniji je bilo sicer nedavno spet potrjeno (Šacha in Bedjanič, 2011), brzični škratec pa je bil umaknjen iz slovenskega seznama vrst kačjih pastirjev (Kotarac, 2015). Od ostalih vrst jih 11 sodi v kategorijo prizadetih, 17 v kategorijo ranljivih, osem pa v kategorijo redkih vrst. Presenetljiva pazverca (Chalcolestes parvidens) spada v kategorijo neopredeljenih vrst (Pravilnik o uvrstitvi ogroženih rastlinskih in živalskih vrst v Rdeči seznam, 2002), saj njena razširjenost in ogroženost ob prelomu tisočletja še nista bili dovolj dobro raziskani, da bi jo lahko uvrstili v katero od ostalih kategorij.
Slika 5: Velika peščenka (Lindenia tetraphylla) velja za izumrlo vrsto v Sloveniji. Foto: A. Kozina, 25. 8.
2017, Vransko jezero (Hrvaška).
2.4 BLOŠKA PLANOTA
Bloška planota je visoka kraška planota, ki se razprostira na nadmorski višini med 720–850 metrov nadmorske višine. Nižji in ravninski del se razprostira na nadmorski višini 720–750 metrov nad morjem. Za ravninski del je značilna slabo prepustna dolomitna podlaga, ki je omogočila nastanek številnih manjših vodotokov ob katerih se razprostirajo močvirni travniki in barja (slika 6) (Meze, 1983).
Bloška planota je znana po svojih mrzlih zimah z veliko količino snega. Povprečna letna temperatura je 6,8 °C, povprečna letna količina padavin pa znaša 1485 mm (Mihelič, 2001).
Večina potokov na planoti se izliva v Bloščico (slika 7), ki je glavni vodotok na planoti in ponikne južno od Velikih Blok. Voda nato iz Bloške planote podzemno odteka proti Cerkniškemu jezeru in Loški dolini (Meze, 1983). Bloščica teče po aluvialnih nanosih in med svojim tokom ustvarja številne meandre, okljuke in vodne kotanje. Njena izvirna kraka sta Runarščica in Blatni potok, ki tečeta po vzhodnem delu planote in se severovzhodno od Bloškega jezera združita v Bloščico. Za Bloščico je značilno, da ob deževjih pogosto poplavlja (Meze, 1983).
Največja stoječa vodna površina na planoti je Bloško jezero (slika 8), ki je nastalo leta 1964 z zajezitvijo enega od pritokov Bloščice. Jezero je danes zelo popularna turistična destinacija za domače in tuje obiskovalce (Vreš in sod., 2013).
Druga večja stoječa vodna površina je bil v preteklosti vodni zadrževalnik Ribjek, ki so ga ustvarili z zajezitvijo istoimenskega potoka med vasema Škufče in Škrabče. Ribnik je služil kot lovišče Turjaških grofov, vendar pa je danes že izsušen in zaraščen (Vreš in sod., 2013).
Za Bloško planoto so zelo značilna življenjska okolja nizka in prehodna barja (Vreš in sod., 2013). Nizka barja so trajno zamočvirjene površine, za katere je značilna visoka količina talne vode, ki je bogata s karbonati vendar redka s hranili, voda pa se pogosto zadržuje na površju. Šota se tvori pod vodno površino, za razliko od visokih barij, pa je ne tvorijo šotni mahovi. Nizko-barjanske vrste pogosto uspevajo skupaj z vrstami mokrotnih travnikov, pogosto pa je prisoten tudi navadni trst (Phragmites australis) (Natura200/habitatni tipi, 2021). Nizka barja so zaradi majhnosti in razdrobljenosti v Sloveniji zelo ogrožena, v zadnjih 50 letih je tako izginila polovica vseh nizkih barij v Sloveniji (Natura2000/habitatni tipi, 2021).
Barjanska življenjska okolja na Bloški planoti prehajajo v suhe, zakisane in gojene travnike, ti pa na bolj strmi in kamniti podlagi v bukove in borove gozdove. Nasadi rdečega bora (Pinus sylvestris) preraščajo tudi številne zapuščene kmetijske površine (Vreš in sod., 2013).
Med botanične posebnosti Bloške planote med drugim sodijo poletna škrbica (Spiranthes aestivalis), ki ima na Bloški planoti edino rastišče v Sloveniji, transilvanska prstasta kukavica (Dactylorhiza maculata ssp. transsilvanica), mala mešinka (Utricularia minor) in kernerjeva kislica (Rumex kerneri) (Vreš in sod., 2013).
Slika 6: Barjansko vodno okno, 500 m JZ od križišča Velike Bloke - Velike Lašče - Nova vas (GK: 461300, 71870), eno od številnih v povodju reke Bloščice. Foto: A. Kozina, 12. 8. 2021.
Slika 7: Reka Bloščica pod Napoleonovim mostom v Velikih Blokah. Foto: A. Kozina, 9. 6. 2021.
Slika 8: Bloško jezero, največja stoječa vodna površina na Bloški planoti. Foto: A. Kozina, 8. 9. 2021.
2.4.1 Naravovarstveni status Bloške planote
Najpomembnejši naravovarstveni vzvod, ki varuje del Bloške planote, je omrežje Natura 2000 (Uredba o posebnih varstvenih območjih (območjih Natura 2000), 2004), v katerega spada območje »SI3000173 Bloščica«. Območje se razteza na severnem delu Bloške planote in pokriva strugo reke Bloščice z njeno okolico in njene manjše pritoke. Območje Natura 2000 Bloščica pokriva 789,44 ha vodnih površin, nizkih in prehodnih barij, nižinskih ekstenzivno gojenih travnikov, polnaravnih suhih travišč in grmiščnih faz (Natura 2000, 2021). Kvalifikacijske vrste, na podlagi katerih je bilo to območje uvrščeno med posebna varstveno območja Natura 2000, so mah vrste Drepanocladus vernicosus, mali podkovnjak (Rhinolophus hipposideros), hribski urh (Bombina variegata), veliki pupek (Triturus carnifex), navadni koščak (Austropotabomius torrentinum), ozki vrtenec (Vertigo angustior), črtasti medvedek (Euplagia quadripunctaria), strašničin mravljiščar (Phengaris teleius), travniški postavnež (Euphydryas aurinia) (slika 9) in vrsta kačjih pastirjev – koščični škratec (Coenagrion ornatum) (Natura 2000, 2021).
Poleg teh vrst na območju najdemo še dve vrsti kačjih pastirjev, uvrščeni na dodatke Direktive o habitatih. Prvi je veliki studenčar (Cordulegaster heros), ki se na planoti tudi uspešno razmnožuje (Kotarac, 1999), drugi pa je kačji potočnik (Ophigomphus cecilia), ki pa je bil na planoti opažen samo enkrat (Vrhovnik in Vinko, 2012).
Slika 9: Travniški postavnež (Euphydryas aurinia) je ena od kvalifikacijskih vrst za območje Natura2000 – Bloščica. Foto: A. Kozina, 5. 6. 2021, Bloška planota.
2.5 PRETEKLE RAZISKAVE KAČJIH PASTIRJEV NA BLOŠKI PLANOTI
Konec prejšnjega tisočletja je Bloška planota veljala za eno izmed odonatološko bolj raziskanih območij v Sloveniji. Prvi večji sistematični popisi so bili na območju opravljeni v začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja (Bedjanič in Kotarac, 1996). Avtorja sta med letoma 1991 in 1994 na Bloški planoti na 10 popisnih lokacijah zabeležila 33 vrst kačjih pastirjev. Med posebnostmi sta izpostavila barjanskega lesketnika (Somatochlora arctica) in barjansko devo (Aeshna juncea), ki se sicer zelo redko pojavljata v dinarskem delu Slovenije. Zanimiva vrsta, ki jo še omenjata, je pasasti kamenjak (Sympetrum pedemontanum), ki je bil na Bloški planoti takrat prvič opazovan v Sloveniji (Bedjanič, 1994). Bedjanič in Kotarac (1996) sta izpostavila velik pomen območja za kačje pastirje in se hkrati spraševala, zakaj Bloška planota ni bila vključena v območje, ki ga danes pokriva Notranjski regijski park.
Še bolj natančen vpogled v pestrost favne kačjih pastirjev na Bloški planoti je prinesla
»Inventarizacija flore in vegetacije ter favne Bloške planote«, ki jo je naročilo Ministrstvo za okolje in prostor (Poboljšaj in sod., 1999). Del poročila, ki se je nanašal na kačje pastirje (Kotarac, 1999), je obsegal vse do takrat zbrane podatke o razširjenosti kačjih pastirjev na Bloški planoti. V poročilu (Kotarac, 1999) so zbrani tako lastni podatki avtorja kot tudi podatki ostalih slovenskih in tujih odonatologov, ki so popisovali kačje pastirje na Bloški planoti med letoma 1991 in 1999. V tem času so na območju potekali tudi sistematični popisi za Atlas kačjih pastirjev Slovenije (Kotarac, 1997); izvajala so se načrtna iskanja tarčnih vrst, kot sta na primer barjanski lesketnik in pasasti kamenjak, potekala pa sta tudi dva raziskovalna tabora nizozemskih študentov (Roza, 1998; Vos, 1998). V poročilu so predstavljeni podatki iz 50 popisnih točk na Bloški planoti. Skupaj je bilo tako do leta 1999 na območju Bloške planote zabeleženih 40 vrst kačjih pastirjev (Kotarac, 1999). Nove vrste za Bloško planoto, ki so bile zabeležene v tem obdobju so bile prisojni zimnik (Sympecma fusca), veliki rdečeokec (Erythromma najas), bledi kresničar (Ischnura pumilio), veliki studenčar (Cordulegaster heros), povirni studenčar (Cordulegaster bidentata), malinovordeči kamenjak (Sympetrum fonscolombii) in opoldanski škrlatec (Crocothemis erythraea). Kotarac (1999) v poročilu navaja 14 vrst, ki so na območju najpogostejše in predstavljajo značilno združbo kačjih pastirjev na Bloški planoti. Te so modri bleščavec (Calopteryx virgo), sinji presličar (Platycnemis pennipes), rani plamenec (Pyrrhosoma nymphula), travniški škratec (Coenagrion puella), modri kresničar (Ischnura elegans), zelenomodra deva (Aeshna cyanea), barjanska deva (Aeshna juncea), popotni porečnik (Gomphus vulgatissimus), bledi peščenec (Onychogomphus forcipatus), sredozemski lesketnik (Somatochlora meridionalis), modri ploščec (Libellula depressa), lisasti ploščec (Libellula quadrimaculata), mali modrač (Orthetrum coerulescens) in sinji modrač (Orthetrum brunneum) (Kotarac, 1999).
Po letu 1999 na območju ni bilo večjih oziroma sistematičnih popisov. Podatki iz tega obdobja prihajajo iz terenskega vikenda Slovenskega odonatološkega društva v avgustu 2012 (Vrhovnik in Vinko, 2012), terenskega dne, na katerega so se v okviru Raziskovalnega tabora študentov biologije 2014 odpravili udeleženci skupine za kačje pastirje (Vinko, 2019) in popisov, ki so bili na Bloški planoti opravljeni v sklopu Mednarodnega srečanja odonatologov Balkana 2017 (Vinko, 2017). Med terenskim vikendom je bil v bližini Bloškega jezera na območju prvič opažen kačji potočnik (Ophiogomphus cecilia) (Vrhovnik
in Vinko, 2012), med popisom v okviru Raziskovalnega tabora študentov biologije 2014, pa sta bila na območju prvič odkrita še višnjeva deva (Aeshna affinis) in sredozemski kamenjak (Sympetrum meridionale) (Vinko, 2019). V sklopu popisov med Mednarodnim srečanjem odonatalogov Balkana, pa je bil na Blokah prvič odkrit modroriti spremljevalec (Anax parthenope) (Vinko, 2017). Vsi favnistični podatki, zbrani na teh treh aktivnostih, v naštetih virih niso predstavljeni, a so vključeni v Podatkovno zbirko Centra za kartografijo favne in flore, katere odonatološki del je upravljan v sodelovanju s Slovenskim odonatološkim društvom (CKFF, 2021).
Skupno je bilo do leta vključno leta 2020 na območju Bloške planote zabeleženih 44 vrst kačjih pastirjev (Preglednica 1).
Preglednica 1: Pregled vrst, ki so bile v preteklosti zabeležene na Bloški planoti s pripisanimi viri podatkov za posamezne vrste. Podatki, ki so vključeni v podatkovno zbirko Centra za kartografijo favne in flore v sodelovanju s Slovenskim odonatološkim društvom (CKFF, 2021) in niso hkrati javno objavljeni, niso zajeti v spodnji preglednici, a so bili vseeno upoštevani pri seznamu vrst.
DRUŽINA VRSTA VIR
Lestidae Lestes dryas Bedjanič in Kotarac, 1996; Kotarac, 1997; Kotarac, 1999;
Lestes sponsa Bedjanič in Kotarac, 1996; Kotarac, 1997; Kotarac, 1999;
Sympecma fusca Kotarac, 1999; Vrhovnik in Vinko, 2012; Vinko, 2017;
Calopterygidae Calopteryx splendens Bedjanič in Kotarac, 1996; Kotarac, 1997; Kotarac, 1999;
Vinko, 2017;
Calopteryx virgo Bedjanič in Kotarac, 1996; Kotarac, 1997; Kotarac, 1999;
Vinko, 2017;
Coenagrionidae Coenagrion ornatum Bedjanič in Kotarac, 1996; Kotarac, 1997; Kotarac, 1999;
Coenagrion puella Bedjanič in Kotarac, 1996; Kotarac, 1997; Kotarac, 1999;
Ennalagma cyathigerum Bedjanič in Kotarac, 1996; Kotarac, 1997; Kotarac, 1999;
Erythromma lindenii Bedjanič in Kotarac, 1996; Kotarac, 1997; Kotarac, 1999;
Vrhovnik in Vinko, 2012; Vinko, 2017; Vinko 2019 Erythromma najas Kotarac, 1997; Kotarac, 1999;
Pyrrhosoma nymphula Bedjanič in Kotarac, 1996; Kotarac, 1997; Kotarac, 1999;
Ischnura elegans Bedjanič in Kotarac, 1996; Kotarac, 1997; Kotarac, 1999;
Vinko, 2017;
Ischnura pumilio Kotarac, 1999; Kotarac, 1997; Vinko 2019
Platycnemidae Platycnemis pennipes Bedjanič in Kotarac, 1996; Kotarac, 1997; Kotarac, 1999;
Vinko, 2017;
Aeshnidae Aeshna affinis Vinko, 2019
Aeshna mixta Bedjanič in Kotarac, 1996; Kotarac, 1997; Kotarac, 1999;
Aeshna juncea Bedjanič in Kotarac, 1996; Kotarac, 1997; Kotarac, 1999;
Vrhovnik in Vinko, 2012;
Aeshna cyanea Bedjanič in Kotarac, 1996; Kotarac, 1997; Kotarac, 1999;
Vinko, 2017;
Aeshna grandis Bedjanič in Kotarac, 1996; Kotarac, 1997; Kotarac, 1999;
Anax imperator Bedjanič in Kotarac, 1996; Kotarac, 1997; Kotarac, 1999;
se nadaljuje
Nadaljevanje preglednice 1: Pregled vrst, ki so bile v preteklosti zabeležene na Bloški planoti s pripisanimi viri podatkov za posamezne vrste. Podatki, ki so vključeni v podatkovno zbirko Centra za kartografijo favne in flore v sodelovanju s Slovenskim odonatološkim društvom (CKFF, 2021) in niso hkrati javno objavljeni, niso zajeti v spodnji preglednici, a so bili vseeno upoštevani pri seznamu vrst.
DRUŽINA VRSTA VIR
Anax parthenope Vinko, 2017;
Gomphidae Gomphus vulgatissimus Bedjanič in Kotarac, 1996; Kotarac, 1997; Kotarac, 1999;
Vinko 2019
Ophiogomphus cecilia Vrhovnik in Vinko, 2012;
Onychogomphus forcipatus Bedjanič in Kotarac, 1996; Kotarac, 1997; Kotarac, 1999;
Vinko, 2017; Vinko 2019;
Cordulegastridae Cordulegaster heros Kotarac, 1997; Kotarac, 1999; Vinko, 2017;
Cordulegaster bidentata Kotarac, 1997; Kotarac, 1999;
Cordulidae Cordulia aenea Bedjanič in Kotarac, 1996; Kotarac, 1997; Kotarac, 1999;
Somatochlora flavomaculata
Bedjanič in Kotarac, 1996; Kotarac, 1997; Kotarac, 1999;
Somatochlora arctica Bedjanič in Kotarac, 1996; Kotarac, 1997; Kotarac, 1999;
Somatochlora meridionalis Bedjanič in Kotarac, 1996; Kotarac, 1997; Kotarac, 1999;
Vrhovnik in Vinko, 2012; Vinko, 2017;
Libellulidae Libellula quadrimaculata Bedjanič in Kotarac, 1996; Kotarac, 1997; Kotarac, 1999;
Libellula depressa Bedjanič in Kotarac, 1996; Kotarac, 1997; Kotarac, 1999;
Orthetrum cancellatum Bedjanič in Kotarac, 1996; Kotarac, 1997; Kotarac, 1999;
Orthetrum albistylum Bedjanič in Kotarac, 1996; Kotarac, 1997; Kotarac, 1999;
Orthetrum brunneum Bedjanič in Kotarac, 1996; Kotarac, 1997; Kotarac, 1999;
Vinko, 2017;
Orthetrum coerulescens Bedjanič in Kotarac, 1996; Kotarac, 1997; Kotarac, 1999;
Vinko, 2017;
Sympetrum fonscolombii Kotarac, 1997; Kotarac, 1999; Vinko, 2017;
Sympetrum sanguineum Bedjanič in Kotarac, 1996; Kotarac, 1997; Kotarac, 1999;
Vrhovnik in Vinko, 2012; Vinko, 2017;
Sympetrum striolatum Bedjanič in Kotarac, 1996; Kotarac, 1997; Kotarac, 1999;
Vrhovnik in Vinko, 2012;
Sympetrum vulgatum Bedjanič in Kotarac, 1996; Kotarac, 1997; Kotarac, 1999;
Sympetrum flaveolum Bedjanič in Kotarac, 1996; Kotarac, 1997; Kotarac, 1999;
Sympetrum meridionale Vinko, 2019
Sympetrum pedemontanum Bedjanič in Kotarac, 1996; Kotarac, 1997; Kotarac, 1999;
Crocothemis erythraea Kotarac, 1999;
2.5.1. Barjanska deva (Aeshna juncea)
Barjanska deva spada med raznokrile kačje pastirje (Anisoptera) in jo uvrščamo v družino dev (Aeshnidae) (Dijkstra in sod., 2020). Njen življenski prostor so različna barjanska okolja ter zaraščeni ribniki in mlake na višjih nadmorskih višinah (Bedjanič, 2021a). Odrasli osebki barjanske deve so večinoma aktivni proti koncu poletja in v začetku jeseni. Samci so močno teritorialni in agresivno branijo svoje območje. Pri borbi za primerna mesta pa težko tekmujejo s samci zelenomodre deve (Aeshna cyanea), ki so še bolj napadalni. Na mestih, kjer se pojavljata obe vrsti, slednji barjansko devo izpodrivajo iz primernih življenskih okolij (Kotarac, 1997).
Zanimivo vedenje, ki je bilo opisano pri barjanski devi, je, da že oplojene samice včasih hlinijo lastno smrt, da bi se s tem izognile parjenju z drugimi samci, kar je v naravi zelo redek pojav (Khelifa, 2017).
Barjanska deva ima široko območje pojavljanja, saj jo najdemo v Evropi, Aziji in Severni Ameriki. Najpogostejša je v severnih predelih, proti jugu pa so populacije manjše in omejene na višje nadmorske višine (Boudot in Kalkman, 2015). Za odrasle osebke je značilno, da so med selitvijo sposobni premagati večje razdalje (Dijkstra in sod., 2020), pri tem pa lahko letijo tudi na zelo visokih nadmorskih višinah, saj so bili osebki med selitvijo zabeleženi tudi na nadmorski višini okoli 5000 metrov (Wojtusiak, 1974).
Vrsta je v Sloveniji raztreseno razširjena po Alpskem svetu, najdena pa je bila tudi na območju Trnovskega gozda, na Cerkljanskem in Bloški planoti (Bedjanič, 2021a). Bloška planota velja za najbolj južno območje, na katerem se vrsta pojavlja v državi (Kotarac, 1997).
Južneje jo sicer najdemo tudi še ponekod na Balkanu, na primer v Bosni in Hercegovini (Jović in sod., 2010) in Severni Makedoniji (Micevski in sod., 2008) a se pojavlja izolirano in je redka (Boudot in Kalkman., 2015).
Barjanska deva je v Sloveniji ogrožena in ima status ranljive vrste (V) (Pravilnik o uvrstitvi ogroženih rastlinskih in živalskih vrst v rdeči seznam, 2002)
Kotarac (1999) jo omenja kot eno od 14 vrst kačjih pastirjev, ki je predstavnik tipične združbe kačjih pastirjev na Bloški planoti. V devetdesetih letih je bila vrsta opažena na 12 popisnih točkah na Bloški planoti, na večih pa je bil tudi potrjen njen uspešen razvoj (Kotarac, 1999).
Zadnji, najmanj v delu objavljeni podatki iz Bloške planote so iz leta 2012, ko je bila vrsta opažena med Terenskim vikendom Slovenskega odonatološkega društva (Vrhovnik in Vinko, 2012). Barjanska deva je bila takrat popisana na eni lokaciji (GK 463074, 71539).
Med popisi v času Raziskovalnega tabora študentov Biologije 2014 (Vinko, 2019) in Mednarodnega srečanja odonatilogov Balkana 2017 (Vinko, 2017) barjanske deve na Bloški planoti niso popisali, vendar pa je tudi niso tarčno iskali.
3 MATERIAL IN METODE
3.1 OPREDELITEV RAZISKOVALNEGA OBMOČJA IN POPISNIH TOČK
Popisne točke smo načrtovali tako, da so obsegale vse različne tipe vodnih površin, ki jih najdemo na Bloški planoti. Enajst točk smo postavili na samo strugo Bloščice, dvajset na različne tipe barjanskih življenjskih okolij, enajst na manjše potoke in gozdne potoke, pet na umetne ribnike in kale ter eno na Bloško jezero, ki je največja stoječa vodna površina na območju (Slika 10).
Pri pripravi popisnih točk smo se zgledovali po preteklih raziskavah območja (Bedjanič in Kotarac, 1996; Kotarac, 1999). Pozorni smo bili, da smo v popis vključili točke, ki so se že takrat izkazale kot varstveno pomembne in zanimive iz odonatološkega stališča. Poleg tega smo dodali še 27 novih popisnih točk, ki smo jih izbrali na podlagi pregledovanja satelitskih posnetkov in ogleda terena. Vseh točk, ki so bile v preteklosti že popisane, nismo popisovali, saj je bilo že na podlagi podatkov iz literature in samega življenjskega okolja na točki mogoče sklepati, da za kačje pastirje nimajo večjega pomena. Zato smo se, tudi zaradi časovne omejitve, odločili take točke izpustiti in raje popisati nekatere druge, za katere smo predvidevali, da bi znale biti pomembnejše za kačje pastirje.
Slika 10: Popisne točke na Bloški planoti, na katerih smo v letu 2021 popisali kačje pastirje (n = 48).
Za nekatere popisne točke, ki so bile v preteklosti zanimive za kačje pastirje, se je izkazalo, da so danes že popolnoma degradirane in niso več primerne za razvoj kačjih pastirjev. Na teh popisnih točkah smo popisali samo stanje, nismo pa zabeležili nobene vrste kačjega pastrija.
3.2 ZBIRANJE PODATKOV IN TERENSKO DELO
Terensko delo smo opravili med 15. 5. in 31. 8. 2021. V tem času smo izvedli 29 terenskih dni. Sedem terenskih dni smo opravili v maju, ko smo si ogledovali popisne točke in vzorčili ličinke. Odraslih osebkov med temi popisi zaradi pretežno deževnega in mrzlega vremena nismo opazili. V juniju smo izvedli enajst, v juliju pet, v avgustu pa še šest terenskih popisov.
Prve dni junija smo začeli s popisi odraslih osebkov na vseh vnaprej določenih točkah, sočasno pa smo tudi pobirali leve in vzorčili ličinke. V primeru, da smo med terenskim delom našli še kakšno primerno vodno telo, ki ga pred tem nismo načrtovali popisati, smo tudi tega dodali na seznam popisnih točk. Popisi so bili izvedeni med 9:00 in 18:00 uro, ko je bila aktivnost kačjih pastirjev največja. Popise smo opravljali v čim lepšem vremenu, izogibali smo se oblačnemu in vetrovnemu vremenu, ki zmanjša aktivnost odraslih kačjih pastirjev. Točno lokacijo popisnih točk smo zapisali s koordinatami v Gauß-Krügerjevi projekciji.
Na vsaki točki smo poizkusili opraviti vsaj tri popise v različnih obdobjih sezone pojavljanja odraslih kačjih pastirjev. Tako smo povečali možnost, da odkrijemo tako vrste kačjih pastirjev, ki so večino aktivne zgodaj poleti, kot tudi tiste, ki v glavnem letijo proti koncu poletja in jeseni.
Med terenskim delom smo popisovali vse stadije kačjih pastirjev. Odrasle živali smo določali tako, da smo jih ujeli v metuljnico (Slika 11) in jih določili po slikovnih ključih (Bellmann, 2013; Dijkstra in sod., 2020) ter izpustili, ali pa smo jih samo fotografirali in nato določili po fotografiji. Slednja metoda se je v večini primerov izkazala za hitrejšo in bolj učinkovito, treba je bilo le paziti, da smo osebek fotografirali tako, da so bili razvidni vsi glavni določevalni znaki. Vsakemu določenemu osebku smo določili spol in starost (svež, mlad, odrasel). Še posebej smo bili pozorni na znake razmnoževanja (parjenje, odlaganje jajčec …). Na vsaki lokaciji smo zabeležili vse vrste in prešteli vse osebke, ki smo jih razdelili v omenjene kategorije.
Leve smo med iskanjem odraslih osebkov pobirali z obvodnega rastlinja ali drugih struktur in shranjevali v posebnih kozarčkih. Ličinke smo vzorčili z vodno mrežo, jih shranili v 70-
% alkoholu in jih nato skupaj z levi določili sami ali s pomočjo izkušenejših strokovnjakov iz Slovenskega odonatološkega društva. Pri določanju smo uporabljali različne dihotomne ključe (Kotarac, 1993; Kohl, 1998; Askew, 2004, Brochard in sod., 2016). Ličinke nekaterih taksonov (npr. studenčarji in popotni porečnik), pri katerih je to z zanesljivostjo mogoče, smo s pomočjo ročne lupe določili že na terenu in jih nepoškodovane vrnili nazaj v njihovo življenjsko okolje na mestu ujetja.
Popis kačjih pastirjev je potekal v skladu z dovoljenjem Agencije RS za okolje za ulov, vznemirjanje, usmrtitev in odvzem iz narave osebkov zavarovanih vrst živali, izdanem Slovenskemu odonatološkemu društvu, številka: 35601-170/2020 - 7.
Z najdbo levov ali sveže preobraženih osebkov določene vrste smo potrdili uspešen razvoj te vrste na Bloški planoti. Z najdbo ličink, opazovanjem parjenja ali odlaganja jajčec, ne pa hkrati tudi z najdbo levov ali sveže preobraženih osebkov, pa smo potrdili vsaj poizkus razvoja na območju.
Na popisnih točkah, kjer je bila v preteklosti potrjena prisotnost barjanske deve (Aeshna juncea), smo ovrednotili potencialne dejavnike ogrožanja za to vrsto, pri čemer smo bili predvsem pozorni na degradacijo življenjskega okolja zaradi izsuševanja, zaraščanja ali ostalih opaznih človeških pritiskov. Popisne točke smo razdelili v tri kategorije, glede na ustreznost življenjskega okolja za vrsto (popolnoma degradiran / delno degradiran / ohranjen).
Že pred začetkom lastnih popisov smo zbrali tudi vse v literaturi objavljene in javno dostopne podatke o kačjih pastirjih na območju.
Nomenklatura in sistematika kačjih pastirjev sta povzeti po Dijkstra in sod. (2020), slovensko poimenovanje sledi Geister (1999).
Slika 11: Samica bledega kresničarja (Ischnura pumilio), ujeta s pomočjo metuljnice, določena in nepoškodovana vrnjena v okolje. Foto: A. Kozina, Bloška planota, 9. 6. 2021.
3.3 ANALIZA PODATKOV
Za podatek ssmo uporabili standardno definicijo, povzeto po Kotarac (1997). Po njej za en podatek velja prisotnost ene vrste na eni popisni točki na en dan. Vsak podatek ima še dodatne informacije, ki nam povejo stadij, spol ali vedenje osebkov (samica, samec, mlad osebek, svež osebek, lev, ličinka, kopula ali koleselj, odlaganje jajčec) in njihovo število.
Zbrane podatke smo sproti vnašali v Excelovo tabelo in jih na koncu uredili in analizirali.
Za vsako vrsto smo izračunali delež popisnih točk, na katerih je bila zabeležena in iz tega določili pogostost posamezne vrste, pri čemer smo povzeli kriterij za status vrste po Bahor (2017). Kriterij razdeli vrste v pet razredov glede na delež popisnih točk, na kateri se posamezna vrsta pojavlja. Zelo redke so tiste vrste, ki se pojavljajo na manj kot 4 % vseh popisnih točk, redke so tiste, ki se pojavljajo na 4–6 % popisnih točk, raztreseno prisotne na 6–10 %, pogoste na 10–20 % in zelo pogoste na več kot 20 % vseh popisnih točk.
Za vsako od popisnih točk smo naredil seznam opaženih vrst in ugotovili, katere so najpomembnejše za ohranjanje kačjih pastirjev na Bloški planoti. V ta namen smo za vsako popisno točko izračunali tudi naravovarstveni indeks, povzet po Vinko (2016) (enačba 1).
Ta indeks razdeli vrste v tri kategorije in vsaki pripiše določeno naravovarstveno vrednost.
Neogroženo vrste imajo pri računanju indeksa vrednost ena, ogrožene vrste vrednost tri, zavarovane vrste pa vrednost pet. Če je vrsta hkrati ogrožena in zavarovana, šteje samo vrednost za zavarovane vrste – pet točk.
Enačba za izračun naravovarstvenega indeksa:
Nvred = ni + 3oi + 5zi ... (1) ni – število neogroženih vrst na popisni točki
oi – število ogroženih vrst na popisni točki zi – število zavarovanih vrst na popisni točki
4 REZULTATI 4.1 POPISANE VRSTE
V letu 2021 smo na Bloški planoti na 48 popisnih točkah, kjer je bila zabeležena prisotnost kačjih pastirjev, skupno popisali 35 vrst kačjih pastirjev, od tega 13 vrst enakokrilih (Zygoptera) in 22 vrst raznokrilih kačjih pastirjev (Anisoptera). Med 35 zabeleženimi vrstami je bilo popisanih šest vrst, ki spadajo med ogrožene vrste, med njimi sta dve vrsti tudi zavarovani (Preglednica 2).
Med popisi smo popisali dve vrsti, ki pred tem še nista bili opaženi na Bloški planoti, ni pa nam uspelo potrditi prisotnosti 11 vrst, ki so bile pred tem že zabeležene na območju. Novi vrsti na območju sta zelena pazverca (Chalcolestes virdis) in povodni škratec (Coenagrion scitulum).
Preglednica 2: Seznam zabeleženih vrst kačjih pastirjev v letu 2021 s številom popisnih točk, na katerih je bila posamezna vrsta zabeležena, deležem popisnih točk, na katerih je bila zabeležena, in številom favnističnih podatkov za vsako vrsto. Z znakom * so označene ogrožene, z znakom ** pa zavarovane vrste.
Strokovno ime vrste Slovensko ime vrste Št. popisnih točk, na katerih je bila vrsta prisotna
Delež popisnih
točk, na katerih je bila vrsta prisotna
Št. favnističnih podatkov
Chalcolestes viridis zelena pazverca 1 2,1 % 1
Sympecma fusca prisojni zimnik 2 4,2 % 2
Calopteryx splendens pasasti bleščavec 17 35,4 % 22
Calopteryx virgo modri bleščavec 44 91,7 % 108
Platycnemis pennipes sinji presličar 35 72,9 % 96
Ischnura elegans modri kresničar 14 29,2 % 20
Ischnura pumilio bledi kresničar 3 6,3 % 5
Enallagma cyathigerum bleščeči zmotec 4 8,3 % 9
Coenagrion puella travniški škratec 28 58,3 % 63
Coenagrion ornatum** koščični škratec** 1 2,1 % 1
Coenagrion scitulum* povodni škratec* 1 2,1 % 1
Erythromma lindenii* prodni paškratec* 10 20,8 % 15
Pyrrhosoma nymphula rani plamenec 8 16,7 % 12
Aeshna mixta bleda deva 1 2,1 % 1
Aeshna cyanea zelenomodra deva 16 33,3 % 33
Anax imperator veliki spremljevalec 8 16, 7% 12
Anax parthenope modroriti spremljevalec
1 2,1 % 1
se nadaljuje
Nadaljevanje Preglednice 2: Seznam zabeleženih vrst kačjih pastirjev v letu 2021 s številom popisnih točk, na katerih je bila posamezna vrsta zabeležena, deležem popisnih točk, na katerih je bila zabeležena, in številom favnističnih podatkov za vsako vrsto. Z znakom * so označene ogrožene, z znakom ** pa zavarovane vrste.
Strokovno ime vrste Slovensko ime vrste Št. popisnih točk, na katerih je bila vrsta prisotna
Delež popisnih
točk, na katerih je bila vrsta prisotna
Št.
favnističnih podatkov
Gomphus vulgatissimus* popotni porečnik* 10 20,8 % 16
Onychogomphus forcipatus bledi peščenec 31 64,6 % 67
Cordulegaster heros** veliki studenčar** 12 25,0 % 19
Cordulegaster bidentata* povirni studenčar* 7 14,6 % 9
Cordulia aenea močvirski lebduh 3 6,3 % 3
Somatochlora flavomaculata pegasti lesketnik 1 2,1 % 1
Somatochlora meridionalis sredozemski lesketnik 23 47,9 % 43
Libellula quadrimaculata lisasti ploščec 23 47,9 % 35
Libellula depressa modri ploščec 32 66,7 % 60
Orthetrum cancellatum prodni modrač 3 6,3 % 4
Orthetrum albistylum temni modrač 4 8,3 % 7
Orthetrum coerulescens mali modrač 28 58,3 % 54
Orthetrum brunneum sinji modrač 26 54,2 % 47
Sympetrum sanguineum krvavordeči kamenjak 12 25,0 % 20
Sympetrum fonscolombii malinovordeči kamenjak 6 12,5 % 4
Sympetrum striolatum progasti kamenjak 11 22,9 % 11
Sympetrum vulgatum navadni kamenjak 1 2,1 % 1
Crocothemis erythraea opoldanski škrlatec 1 2,1 % 2
Osem vrst smo zabeležili samo na eni popisni točki, šestnajst vrst smo zabeležili na vsaj petini (20 %) popisnih točk, sedem vrst pa na več kot polovici (50 %) popisnih točk (Slika 12).
Slika 12: Delež popisnih točk, na katerih smo posamezno vrsto zabeležili v letu 2021. Z rdečo so označene zavarovane vrste, z rumeno ogrožene, z modro pa ostale.
Večino popisanih osebkov so predstavljali odrasli osebki. Največ (47 %) je bilo odraslih samcev, sledijo jim odrasle samice (26 %). Ličinke predstavljajo 8 % vseh popisanih osebkov, levi pa 2 % (Slika 13).
0% 20% 40% 60% 80% 100%
Calcholestes viridis Coenagrion ornatum Coenagrion scitulum Aeshna mixta Anax parthenope Somatochlora flavomaculata Sympetrum vulgatum Crocothemis erythraea Sympecma fusca Ischnura pumilio Cordulia aenea Orthetrum cancellatum Enallagma cyathigerum Orthetrum albistylum Sympetrum fonscolombii Cordulegaster bidentata Pyrrhosoma nymphula Anax imperator Erythromma lindenii Gomphus vulgatissimus Sympetrum striolatum Cordulegaster heros Sympetrum sanguineum Ischnura elegans Aeshna cyanea Calopteryx splendens Somatochlora meridionalis Libellula quadrimaculata Orthetrum brunneum Coenagrion puella Orthetrum coerulescens Onychogomphus forcipatus Libellula depressa Platycnemis pennipes Calopteryx virgo
Slika 13: Deleži zabeleženih osebkov kačjih pastirjev na Bloški planoti v letu 2021 glede na stadij in spol.
Med opaženimi vrstami jih največ (16) sodi v kategorijo zelo pogostih vrst (preglednica 3), ki so bile najdene na vsaj 20 % popisnih točk. Skupaj teh 16 najpogostejših vrst predstavlja več kot 95 % vseh popisanih osebkov v času raziskave. Po številu favnističnih podatkov so najpogostejše vrste sinji presličar (Platycnemis pennipes) (slika 16), modri bleščavec (Calopteryx virgo), bledi peščenec (Onychogomphus forcipatus), travniški škratec (Coenagrion puella), modri ploščec (Libellula depressa), mali modrač (Orthetrum coeruleascens), sinji modrač (Orthetrum brunneum), sredozemski lesketnik (Somatochlora meridionalis), lisasti ploščec (Libellula quadrimaculata) in zelenomodra deva (Aeshna cyanea) (Slika 14).
Preglednica 3: Status razširjenosti vrst kačjih pastirjev na Bloški planoti glede na delež njihovega pojavljanja v letu 2021. Posebej je prikazano še število ogroženih in zavarovanih vrst.
Status razširjenosti Delež pojavljanja Število vrst Število ogroženih vrst
Število zavarovanih vrst
zelo redka <4% 8 2 1
redka 4-6% 1 0 0
raztreseno prisotna 6-10% 5 0 0
pogosta 10-20% 5 2 0
zelo pogosta >20% 16 2 1
Druga najbolj vrstno številčna kategorija pa so zelo redke vrste (8 vrst), ki so bile najdene samo na eni lokaciji. V to kategorijo sodijo zelena pazverca (Chalcolestes viridis), koščični škratec (Coenagrion ornatum), povodni škratec (Coenagrion scitulum), bleda deva (Aeshna mixta), modroriti spremljevalec (Anax parthenope) (slika 17), lisasti lesketnik
ad. samica 26%
ad. samec 47%
mlad os.
7%
svež os.
1%
koleselj 7%
odlaganje jajčec 2%
lev
2% ličinka 8%
(Somatochlora flavomaculata), navadni kamenjak (Sympetrum vulgatum) in opoldanski škrlatec (Crocothemis erythraea) (slika 12).
Dve vrsti kačjih pastirjev sta med popisom predstavljali več kot polovico (51 %) popisanih osebkov kačjih pastirjev (Slika 14). Ti dve najštevilčnejši vrsti sta bili sinji presličar (Platycnemis pennipes) in modri bleščavec (Calopteryx virgo), ki sta bili tudi najpogostejši vrsti po številu favnističnih podatkov (Slika 15). Skupaj sta ti dve vrsti predstavljali tudi četrtino (25 %) vseh favnističnih podatkov, zbranih v letu 2021 (Slika 15).
Slika 14: Delež trinajstih najpogostejših vrst kačjih pastirjev na Bloški planoti v letu 2021, glede na skupno število popisanih osebkov.
27%
24%
14%
6%
5%
3%
3%
2%
2%
2% 2%
2% 2%
6%
P. pennipes C. virgo C. puella O. coerulescens O. forcipatus E. lindenii O. brunneum L. depressa A. cyanea S. meridionalis C. splendens S. sanguineum L. quadrimaculata Ostali skupaj
Slika 15: Delež trinajstih najpogostejših vrst kačjih pastirjev na Bloški planoti v letu 2021 po številu favnističnih podatkov glede na skupno število vseh favnističnih podatkov, zbranih v tem letu.
Pri 26 vrstah smo v letu 2021 potrdili najmanj poizkus razvoja vrste na Bloški planoti (Preglednica 4). Od teh smo pri 13 vrstah z najdbo sveže preobraženih osebkov ali levov potrdili, da je bil razvoj tudi uspešen.
13%
12%
8%
8%
7% 7%
6%
5%
4%
4%
3%
3%
3%
17%
C. virgo P. pennipes O. forcipatus C. puella L. depressa O. coerulescens O. brunneum S. meridionalis L. quadrimaculata A. cyanea C. splendens I. elegans S. sanguineum Ostali skupaj
