UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE
Marko Grahovac
Nohti, lasje, boki in čevlji z visoko peto. Popularizacija drag kulture in njen vpliv na slovensko drag sceno
Diplomsko delo
Ljubljana, 2021
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE
Marko Grahovac
Mentor/mentorica: izr. prof. dr. Andreja Vezovnik
Nohti, lasje, boki in čevlji z visoko peto. Popularizacija drag kulture in njen vpliv na slovensko drag sceno
Diplomsko delo
Ljubljana, 2021
Zahvala Zahvaljujem se mentorici izr. prof. dr. Andreji Vezovnik za strokovno svetovanje in spodbudo pri oblikovanju diplomskega dela. Iskrena zahvala moji družini za vso podboro, tako čustveno kot finančno, skozi vsa leta študija.
Nika Čerčnik Pušavec,iskreno se ti zahvaljujem za čustveno in slovnično podporo, s katerima si me bodrila ob vsakršnem dvomu, skozi celotno obdobje pisanja diplomske naloge.
Živa Pintarič, hvala ker si.
Posebna zahvala gre drag kolektivu Haus of Vulva, za sodelovanje na fokusni skupini, s katero ste mi omogočili globlji vpogled na slovensko sceno. Brez vaših osebnih izkušenj diplomsko delo ne bi moglo nastati.
Nohti, lasje, boki in čevlji z visoko peto. Popularizacija drag kulture in njen vpliv na slovensko drag sceno
V zadnjih letih smo lahko priča popularizaciji subkulture, znane kot drag. Tako filmi, televizijske oddaje, glasbeni videospoti kot gledališke igre, imajo dolgo zgodovino vključevanja drag kraljic v svoje zasedbe. Takšna reprezentacija drag kulture omogoča večjo medijsko izpostavitev in posledično veča količino pozornosti, ki jo namenjamo drag kraljicam. V Sloveniji pa je zgodovina veliko bolj skopa, saj drag kultura še ni dosegla svojega največjega potenciala. Namreč, tukaj drag kulturo dojemamo kot dokaj novo obliko umetniškega izražanja, ki jo v veliki večini sestavljajo pripadniki LGBTQ+ skupnosti. Znotraj diplomske naloge sem predstavil drag kulturo v Sloveniji in razložil popularizacijo drag kulture ter njen vpliv na množično dojemanje drag-a. Vpogled v slovensko drag kulturo sem dobil s fokusno skupino, ki so jo sestavljale članice mariborskega drag kolektiva Haus of Vulva. S pomočjo fokusne skupine sem ugotovil, da je nastanek drag kulture in večanje zanimanja zanjo v Sloveniji neposreden produkt popularizacije drag kulture, ki ga je omogočila medijska reprezentacija, predvsem v obliki resničnostno-tekmovalne oddaje RuPaul's Drag Race. Slovenske drag kraljice uživajo v večji interakciji z občinstvom tako prek družbenih omrežij, kot v živo. Čeprav je slovenska drag kultura še vedno v zgodnji fazi razvoja v primerjavi z drugimi državami, lahko opazimo premik v načinu dojemanja drag kulture. Skozi odgovore podane znotraj fokusne skupine je razvidno, da ima drag kultura v Sloveniji še dolgo, vendar svetlo prihodnost.
Ključne besede: popularizacija, drag kultura, drag kraljice, queer kultura, RuPaul’s Drag Race
Nails, hair, hips, and heels. The popularization of drag culture and its effect on the Slovenian drag scene
In recent years we have been witnessing a popularization of the sub-culture known as drag.
Throughout the years television shows, music videos, and even theatrical plays all featured drag queens as cast members. Representation such as this launches them into the spotlight and creates a space for them among other, more notable celebrities. In Slovenia, drag has yet to achieve its maximum potential. It is a fairly new form of artistic visual expression mostly enjoyed amongst the members of the LGBTQ+ community. In this thesis, I will offer a presentation of drag culture in Slovenia and how the previously mentioned popularization of drag culture has affected the way it is perceived by the masses. I have provided an insight into the world of Slovenian drag through a focus group with the member of the drag collective Haus of Vulva from Maribor. Drag culture in Slovenia is a direct product of popularization of drag culture through media representation. Today's most notable form of representation of drag is the reality-competition show RuPaul's Drag Race. Because of the show, we notice a vaster interest in drag. Slovenian drag queens enjoy more interaction with the viewers through social media as well as in person. Although drag culture in Slovenia is still in its early stages compared to various countries, there is a noticeable shift in the way Slovenians perceive drag thus the focus group concluded that drag has a bright future in Slovenia.
Key words: popularization, drag culture, drag queens, queer culture, RuPaul’s Drag Race
5
Kazalo
1 Uvod ... 6
2 Zgodovina in kulturni razvoj drag kulture ... 9
3 Drag in queer reprezentacija v medijih ... 11
3.1. Drag kraljice na velikih in malih zaslonih ... 11
3.2. Drag kraljice kot igralke – drag v gledališču in literaturi ... 13
3.3 Drag kraljice na internetu – družbena omrežja in preskok z odra na splet ... 14
4 RuPaul’s Drag Race ... 16
4.1. Dirka do pridobitve naslova “America's Next Drag Superstar” ... 16
4.2. Popularnost oddaje RuPaul’s Drag Race ... 18
5 Metodologija ... 20
6 Empirični del raziskave in analiza fokusne skupine ... 21
6.1. Popularizacija drag kulture... 21
6.2. RuPaul’s Drag Race in vpliv oddaje na drag kulturo ... 22
6.3. Slovenska drag scena ... 25
6.4. Prihodnost slovenske drag scene ... 27
7 Sklep ... 29
8 Viri ... 32
9 Priloga ... 35
6 1 Uvod
Kako definiramo drag kraljice? Temeljni način definiranja besede drag je, da osebe definiramo kot gej moške, ki se oblačijo kot ženske v namen zabave v smislu performansa in si v osnovi ne prizadevajo biti ženska. Preprosto, gre za reprezentacijo ženskosti na odru (Taylor in Rupp, 2004, str. 115). Drag je kot oblika umetnosti skozi čas spreminjal svoj pomen. V današnjem svetu drag performansa drag ni nujno rezerviran samo za gej moške.
Dandanes lahko zasledimo ljudi različnih seksualnosti in spolov, ki drag samo spremljajo ali ustvarjajo znotraj te oblike umetnosti. Zgodovinsko gledano je drag že od nekdaj del zabavne industrije. V antični Grčiji ženskim osebam ni bilo dovoljeno igrati na odru, tako da so bili moški tisti, ki so prevzeli ženske vloge (Ormand, 2003, str. 1). Nenavadno je, da je ravno patriarhat tisti, ki je sprožil razvoj draga kot ene izmed oblik umetnosti. Danes je presegel idejo, da je to zgolj reprezentacija ženskega spola in se tako začel integrirati znotraj različnih medijev kot so filmi, knjige, televizijske oddaje, serije in glasbeni videospoti. Vključitev draga znotraj različnih žanrov medijev je pripeljala do porasta popularnosti, ki je drag premaknila iz underground scene v široko znano senzacijo, ki ni sprejeta samo iz strani LGBTQ+ skupnosti, ampak tudi iz strani ljudi, ki niso nujno del te skupnosti. Takšna popularizacija se izkaže za gonilno silo v reprezentaciji draga kot takšnega, ki ga poznamo danes. V zadnjih nekaj letih se je pokazala potreba po medijskem in akademskem preučevanju drag kulture, saj družba naenkrat postane mnogo bolj zainteresirana za takšno obliko uprizoritvene umetnosti. V današnji sodobni družbi, še posebej v zadnjih desetih letih, pride do množične eksplozije reprezentacije drag kulture v filmih, s katerimi si danes določene
“kraljice” lahko pridobijo naslov slavne kulturne ikone (Schacht in Underwood, 2004, str. 3).
Z diplomsko nalogo bom pokazal kakšno vlogo imata percepcija drag kulture in RuPaul’s Drag Race kot gonilne sile v reprezentaciji te kulture v procesu popularizacije. Prav tako se bo naloga izkazala za koristno pri zagotavljanju podatkov o nedavnem razvoju in vzponu drag kulture v slovenskem prostoru ter o tem, kako slovenski drag ustvarjalci gledajo na to obliko umetnosti.
V teoretičnem delu diplomske naloge bom na kratko orisal zgodovino drag kulture znotraj medijske reprezentacije. Zaradi želje po raziskovanju popularizacije drag kulture, se v diplomski nalogi osredotočam predvsem na medije, ki jih zaznavam kot temelj za pospeševanje tega procesa, kot so filmi, televizijske oddaje in serije ter gledališke igre. Da bi
7
razumel pomen in vključenost draga v popularnih medijih, bom podrobno analiziral reprezentacijo draga v filmih in televizijskem prostoru. Ta del teorije bom zaključil s prikazom draga v gledaliških igrah in v znanstveni literaturi, v drugi polovici teoretičnega dela pa se bom osredotočil na televizijsko oddajo, za katero si upam trditi, da je glavni razlog za porast popularnosti drag kulture, RuPaul’s Drag Race. Zagovarjam, da je ta resničnostna oddaja hkrati tudi povod za prepoznavnost, ki ga drag danes pozna. Prav tako bom ilustriral tematski okvir oddaje in kako je ta vplivala na samo drag skupnost. V empiričnem delu naloge bom predstavil rezultate, zbrane iz fokusne skupine, katero sem izvedel s člani drag hiše Haus of Vulva.
Glavni cilj empiričnega dela je predstaviti drag sceno v slovenskem prostoru. Podatki, zbrani iz fokusne skupine, bodo podali informacijo, zakaj se nekdo odloči postati del drag kulture in kako je popularizacija draga vplivala na sam slovenski drag in na ideologijo draga v Sloveniji. Da bi pridobil relevantne odgovore na zastavljena vprašanja, sem izpeljal fokusno skupino s tremi člani mariborske drag skupine Haus of Vulva, ki je trajala v časovnem razponu ene ure in trideset minut, sam pa sem se znašel v vlogi moderatorja. S samim namenom spoznavanja udeležencev fokusne skupine in ustvarjanjem prijetnega okolja, sem udeležence najprej vprašal par preprostih vprašanj, ki se nanašajo na njihovo življenje nasploh. V nadaljevanju sem jim zastavil vprašanja, ki se tičejo njihovega osebnega pogleda na popularizacijo drag kulture. Drugi sklop vprašanj je bil namenjen televizijski oddaji RuPaul’s Drag Race in njihovi percepciji o tem, kako oddaja vpliva na posameznikovo odločitev, da postane del drag kulture. V zaključnem delu fokusne skupine sem se osredotočil na pridobitev informacij o sami slovenski drag sceni in njeni prihodnosti v slovenskem prostoru.
Ugotovitve, pridobljene na podlagi fokusne skupine, sem razdelil v štiri različne sklope. Prvi sklop se osredotoča na popularizacijo drag kulture znotraj različnih medijev in integracijo te kulture v množičnih medijih. Fokus drugega sklopa je na resničnostni televizijski oddaji RuPaul’s Drag Race, kjer se sprašujem, kako je ta pomagala pri vzponu popularnosti drag kulture. Ta dva sklopa bom obravnaval tako v teoretičnem kot v empiričnem delu diplomske naloge, zadnja dva sklopa pa predstavljata bistven del empiričnega dela, v katerih se navezujem na slovensko drag sceno.
Glavno raziskovalno vprašanje, ki sem si ga zastavil, se osredotoča na vpliv popularizacije drag kulture na slovensko drag sceno. Skupaj z glavnim raziskovalnim vprašanjem sem si
8
zastavil tudi nekaj relevantnih podvprašanj, in sicer: Zakaj je RuPaul’s Drag Race eden izmed najopaznejših vplivov na drag kulturo, zaradi katerega se Slovenci odločijo postati del drag scene? Kako je popularizacija draga spremenila dojemanje drag kulture kot oblike umetnosti?
Ali je reprezentacija drag kulture znotraj različnih medijev razlog za ekspanzijo, katere je bil drag deležen v zadnjih letih?
Glede na znanstvene vire se drag kot fenomen v večini obravnava iz vidika sociološke perspektive, s poudarkom na reprezentaciji spolnosti in normativnih spolnih vlog. Moja raziskava pa izhaja iz vidika analize različnih medijskih žanrov kot tudi iz vidika, ki v ospredje postavlja drag kraljice in njihove poglede na popularizacijo drag kulture ter prednosti in pomanjkljivosti, ki so sorazmerne s tem procesom. Prav zato, ker že obstaja veliko literature, ki se osredotoča zgolj na sociološke koncepte spolnosti in seksualnosti kot tudi na samo reprezentacijo spola znotraj draga, sem z lastno raziskavo do tematike pristopil iz stališča medijskih in komunikacijskih študij. Zato se posledično naloga ne osredotoča na reprezentacijo spolnih in seksualnih manjšin skozi drag, temveč samo na to, kako je drag skozi različne medijske žanre populariziran in kako je ta popularizacija vplivala na kraljice in vse druge znotraj drag kulture. To dokazuje pomembnost takšnih raziskav, saj se lahko drugačno stališče o tem, kako ljudje dojemajo drag, izkaže za ključnega pomena pri razumevanju drag kulture.
9 2 Zgodovina in kulturni razvoj drag kulture
Kot je že omenjeno v uvodnem delu, se je drag rodil na gledališkem odru tragedij in komedij antične Grčije. Pomembno je izpostaviti, da so v zgodnjih časih grškega gledališča tako moški kot ženske imeli vlogo v gledaliških ceremonijah. Z vzponom patriarhata je ženskam postalo prepovedano sodelovati v takšnih dogodkih (Case, 1985). To je pripeljalo do tega, da so moški začeli prevzemati tudi ženske vloge, kar je spodbudilo začetke drag kulture. Ta trend moških, ki se na gledališki sceni oblačijo kot ženske, se je nadaljeval tudi v elizabetinsko obdobje, kjer je kraljeval Shakespeare. Shakespeare je drag rad vključeval v svoje dramske igre, kjer so moški igrali vse ženske vloge. V viktorijanskem obdobju je bil drag na gledališki sceni zelo hvaljen in dobro sprejet s strani občinstva, izven gledališča pa je bil kriminaliziran in kazensko preganjan (Robertson, 2018, str. 88). Če prevrtimo čas naprej, vse do Stonewallskih uporov, ki so se odvijali leta 1969 v Greenwich Village, s katerimi je prišlo do znamenitih sprememb v LGBTQ+ skupnosti in s tem tudi v drag kulturi. Stonewall Inn je bil gejevski klub, v katerem so se občasno organizirali tudi drag nastopi. Po množičnih poskusih zatiranja LGBTQ+ skupnosti s strani policije, kar je bilo značilno za ta čas, so se zveste stranke in zaposleni zgoraj omenjenega kluba odločili, da ne bodo več trpeli takšnega nehumanega nadlegovanja in obravnavanja. Vsako leto slavimo njihove dosežke na način, da organiziramo parade ponosa, ki so danes dosegle že cel svet (Armstrong and Crage, 2006, str.
724, 725). Stonewall Inn je predstavljal zatočišče za takratno LGBTQ+ skupnost in hkrati prostor, kjer so se drag umetniki lahko predstavljali brez strahu pred obsojanjem in zatiranjem. Zaradi konstantnega strahu in nelagodja, ki je bil takrat prisoten na vsakem koraku, lahko na reprezentacijo drag kulture gledamo iz drugega vidika. Nelagodje je povzročilo, da je drag postal tudi precej resnejši in prepleten s politično ideologijo. Po Stonewallu prepoznamo tudi druge oblike, kjer se drag pojavi v ospredju. V 80-ih letih pride do pojava t.i. ball culture, še bolj prepoznavni pa so začetki popularizacije draga v 90-ih, kjer RuPaul nastopi kot ikona drag kulture. V letu 1993 je RuPaul1, kot glasbena izvajalka, nezavedajoče začela popularizirati drag s tem, da je njena glasba bila predvajana na televiziji in tako pridobila internacionalni doseg. Uspešnost njene glasbe je pripeljala do internacionalne lakote po drag kulturi; posledica tega je, da so drag kraljice tako dosegle prepoznavnost kot članice nastajajočih subkultur kot tudi samostojne izvajalke (Balzer, 2005,
1 RuPaul je tako v različnih intervjujih, kot na družbenih omrežjih, večkrat omenila, da ji ni pomembno, s katerimi osebnimi zaimki jo naslavljamo. Zaradi estetike samega teksta in pravilnega sklanjanja besede drag kraljica sem se odločil, da jo bom naslavljal kot žensko osebo.
10
str. 111). Ne glede na stoletje ali časovni okvir je drag kulturi uspelo pridobiti svoj prostor znotraj popularnih medijev. Bistveno je, da pride do vizualne reprezentacije LGBTQ+
skupnosti, saj pozitivna vizualna reprezentacija v medijih predstavlja potencialno rešitev na problematiko nevidnosti in diskriminacije (Levina, Waldo in Fitzgerald, 2000, str. 739).
11 3 Drag in queer reprezentacija v medijih
Kako definiramo queer? Zdi se, da ta krovni izraz lahko povzroči zmedo, ko ga skušamo definirati. Vsesplošno termin queer uporabljamo, ko želimo imenovati osebe, ki se opredeljujejo za ne normativne seksualnosti in spole, pri čemer priznavamo stičišča posebnosti in zapletenosti tako queer spolnosti kot queer spola. Vsak medij, ki je ustvarjen s strani nekoga, ki se ima za del queer skupnosti, imenujemo queer media (Halperin, 2003, str.
3412 v Das in Farber, 2020, str. 2). Tudi drag kraljice spadajo pod queer skupnost, saj reprezentirajo širok spekter seksualnosti in spolov. Kot sem že omenil zgoraj, lahko pozitivna reprezentacija pomaga pri zmanjševanju diskriminatornega obnašanja do spolno marginaliziranih skupin (Das in Farber, 2020, str. 2). Drag reprezentacija ima v množičnih medijih globlji pomen, kot si mogoče včasih predstavljamo, saj kot del te zgodbe pomaga pri višji prepoznavnosti marginaliziranih skupin. Lahko bi rekli, da se je drag kultura oddaljila od same reprezentacije kot oblike umetnosti. Dandanes se drag kraljice pojavljajo v veliko filmih in televizijskih serijah, njihove vloge v teh žanrih pa variirajo od odgovornih vlog v uspešnicah do manjših, manj zastopanih vlog. V prejšnjih odstavkih sem že omenil pomen drag kraljic v gledališču, ki danes še vedno ponuja vloge, ki implementirajo proces prekrivanja spola iz moškega v ženskega in na ta način vključuje drag kulturo v igro in jo predstavi v svetli luči. Danes lahko opazimo, da se vedno več drag kraljic zaveda uporabe in same koristi družbenih omrežij kot enega od svojih orodij za komuniciranje in predstavljanje svoje umetnosti širši množici. Glede na dejstvo, da se današnja zabava prestavlja na splet, je tudi drag kultura rabila narediti premik in najti svoje mesto pod soncem v digitalnem svetu.
Zaradi tega postaja dostopnejša mlajšemu občinstvu in s tem omogoča še večjo zastopanost ter vizibilnost v izrazitejšem obsegu.
3.1. Drag kraljice na velikih in malih zaslonih
Precenjeno bi bilo, če bi rekel, da je skok z odra na zaslon za drag kraljice bil enostaven in hiter. V 90-ih letih prejšnjega stoletja se je priljubljenost opazno povečala. Kot v svojem članku poudarja Hammond (1996), se je ameriška javnost čedalje bolj zavedala problematike in življenja queer ljudi, kar je pripeljalo do večje medijske pozornosti (Hammond, 1996, str.
106). Čeprav nekateri niso bili navdušeni nad naraščanjem zastopanosti drag kulture v
2 Halperin, D. M. (2003). The normalization of queer theory. Journal of Homosexuality, 45, 339–343.
12
vizualnih medijih, to ni ustavilo vključevanja in adaptacije drag kraljic v filmsko sceno.
Medtem ko v 90-ih letih opažamo velik porast filmov in televizijskih oddaj, v katerih nastopajo tudi drag kraljice, je možno opaziti tudi nekaj primerov, ki so bili posneti že pred tem časom. Iz 60-ih let poznamo nekaj queer del, najbolj prepoznavna pa so umetnikov Andyja Warhola in Paula Morriseyja (Kornstein, 2020, str. 3). Eden izmed najbolj priznanih režiserjev, ki je v svoje filme vpeljal drag kraljice, je bil John Waters. Še posebej je bilo izpostavljeno njegovo dolgoročno sodelovanje z drag kraljico Divine, ki je igrala v njegovih številnih filmih, kot so Pink Flamingos (1972), Female Trouble (1974) in Hairspray (1988).
Nekateri filmi drugih režiserjev so pridobili tudi kultni status, kot sta The Rocky Horror Picture Show (1974) in Hedwig and the Angry Inch (2001). Poznamo tudi filme, v katerih so heteroseksualni moški in ženske igrali vloge, ki so od njih zahtevale, da predstavljajo nasprotni spol. Takšni filmi so bili izpostavljeni težki kritiki, večinoma zaradi mnenja kritikov, da naj bi takšno igranje lahko izzvalo problematičnost, saj so te vloge v veliki večini bile rezervirane za queer skupnost. Primeri takšnih filmov so Some Like It Hot (1959), Tootsie (1982), Yentl (1983), Just One of the Guys (1985), Mrs. Doubtfire (1993), The Associate (1996) in White Chicks (2004) (Kornstein, 2020, str. 2). Kot dva najbolj priznana filma, ki v glavno vlogo postavita drag kraljice, sta The Adventures of Priscilla, Queen of the Desert (1994) in To Wong Foo, Thanks for Everything! Julie Newmar (1995). Filma kot sta ta, sta bila v drag kinematografiji izjemno uspešna, poleg tega pa sta bila deležna tudi splošnih pohval. Nekateri kritiki pa so trdili, da sta si filma prilastila drag kulturo in da v resnici nista pripomogla k reprezentaciji drag kulture in queer skupnosti (Kornstein, 2020, str. 2, 3).
Znotraj okvirov televizijske reprezentacije se je drag kultura znašla na drugačni poti.
Pogosteje opažamo heteroseksualne moške, ki se oblačijo kot ženske v namen zabave v televizijskih oddajah, kot sta Saturday Night Live in The Carol Burnett Show. Danes lahko vidimo velik premik v televizijskem prostoru, saj veliko število televizijskih serij vključuje ravno queer igralce in igralke, na primer drama Pose (2018) (Kornstein, 2020, str. 4). Naslov najbolj priznane adaptacije drag kulture nosi oddaja RuPaul’s Drag Race in vsi ostali naslovi znotraj te franšize (Drag U, RuPaul’s Drag Race All-Stars, Canada's Drag Race, Drag Race UK, Drag Race Holland, RuPaul’s Drag Race Down Under in Drag Race España) (“RuPaul’s Drag Race – Wikipedia”, 2021). RuPaul Charles je začel The RuPaul Show v letu 1996, s katerim je utrl pot za vse drag umetnike, izvajalce in tiste iz sveta mode. Približal jih je širši množici in jih na ta način vpeljal v mainstream kulturo (Kornstein, 2020, str. 4).
RuPaul’s Drag Race se na televizijskih zaslonih neprekinjeno odvija že več kot deset let. S trinajstimi sezonami in velikim številom različnih adaptacij je šovu uspelo posneti več kot
13
petindvajset sezon ter ogromno število epizod, ki v ospredje izrecno postavljajo drag kulturo.
Reprezentacija v takšni meri je do sedaj bila praktično nemogoča. Zato si upam trditi, da je RuPaul’s Drag Race bistven, lahko bi rekel tudi primaren, razlog za popularnost, ki si jo drag kultura prizadeva danes.
3.2. Drag kraljice kot igralke – drag v gledališču in literaturi
V prejšnjih poglavjih diplomske naloge sem se že dotaknil pomembnosti draga na gledaliških odrih. Drag je že od nekdaj predstavljal velik del gledaliških iger, s samim začetkom v antični Grčiji, zato je povsem naravno, da nadaljuje svojo pot v smeri relevantnosti. Dve najbolj priznani obliki gledališča v katerih nastopajo drag kraljice so burleskne in vodvilske predstave (Schacht in Underwood, 2004). Gledališka igra Torch Song Trilogy, režiserja Harveya Fiersteina iz leta 1983, ki je dobitnica znamenite nagrade Tony, še vedno velja za eno izmed najbolj priznanih gledaliških iger znotraj drag kulture, saj se ta dotakne tematike drag kraljic, sveta gejevskih lokalov in same zapletenosti homoseksualnih odnosov (Swortzell, 1987). Čeprav je večina vlog, ki vključujejo drag kraljice, namenjena bolj komičnim vlogam, se s tem ne oddaljuje od pomembnosti reprezentacije danes. Ene izmed najbolj prepoznavnih vlog, ki se pojavljajo v različnih gledaliških igrah, so Edna Turnblad (Hairspray), Mary Sunshine (Chicago), Sylvia St. Croix (Routhless), Lola (Kinky Boots) in zelo prepoznavna naslovna vloga Hedwiga v igri Hedwig and the Angry Inch (Kisiday &
Hansen, 2017). Gledališče že od nekdaj predstavlja zatočišče queer skupnosti. Cameron Crookston v svojem članku citira Saro Warner, ki pravi: “Gledališče je že dolgo zatočišče queer skupnosti, je prostor hrepenenja in fantazije, varen svet, kjer je skoraj vse mogoče.”
(Warner, 2012, str. 6 3v Crookston, 2021, str. 15). Reprezentacija draga v gledališču se izkaže za nujno, saj ustvarja varen prostor queer skupnosti, kjer sta teatralnost in odkrit humor hvaljena in vseobsežno sprejeta.
Drag kraljice predstavljajo zanimivo tematiko za raziskovanje, vendar se večina raziskav osredotoča na zgodovino in teorijo o spolu ter kako dojemamo spol kot tak. Ko govorimo o queer teoriji, lahko prepoznamo veliko število avtorjev, ki v svojih člankih omenjajo drag kulturo. Dober primer takšne raziskave je cenjeno delo avtorice Judith Butler iz leta 1990, ki nosi naslov Gender Trouble. Knjiga opisuje kako drag deluje kot zgleden model spolne
3 Warner, S. (2012). Acts of gaiety: LGBT performance and the politics of pleasure. Ann Arbor: University of
Michigan Press
14
performativnosti in teoretizacije spola kot vedno posnemajočega in družbeno oblikovanega skozi ponavljajoče se predstave, ki nimajo verodostojnih izvirnikov, temveč vsebujejo več resnic in fikcij (Kornstein, 2020, str. 1, 2). Danes smo deležni množičnih raziskav, ki z analizo draga razlagajo zapletenost spola in razumevanja kako se skozi drag uprizarjata dva spola naenkrat ali ločeno, tako da prehajamo iz enega spola v drugega, kar ponuja pogled na fluidnost spola iz drugačne perspektive. Možno je opaziti tudi večje zanimanje za pisanje o tematiki drag kulture, kar se kaže na številčnem porastu knjig kot so Drag Diaries (1995), The Drag Queens of New York (1996), Girlfriend: Men, Women, and Drag (1999) in mnogih drugih (Schacht in Underwood, 2004).
3.3 Drag kraljice na internetu – družbena omrežja in preskok z odra na splet
V današnjem svetu smo zasuti z vsebinami, ki so nam na voljo na družbenih omrežjih. Sedaj se lahko mnogo bolj kot kadar koli prej po spletu nenehno premikamo, všečkamo, spremljamo in komentiramo vsebino, ki se nam zdi privlačna in zanimiva. Z vzponom digitalne dobe so se tudi drag kraljice, tako kot drugi umetniki, morale prilagoditi in sprejeti to novonastalo, najnovejšo dobo komunikacije. Kornstein (2020) v svojem članku omenja, da so drag kraljice izkoristile različne platforme, kot so YouTube ali Instagram, da bi povečale svojo medijsko prezenco oziroma promovirale svoje delo (Kornstein, 2020, str. 5). S pridobitvijo večjega števila sledilcev se je nekaterim uspelo povzdigniti v svet slavnih, saj jim je uspelo pridobiti večje število sledilcev, kot so jih deležna nekatera znana hollywoodska imena. To jim je odprlo tudi številna vrata v svet zabavne industrije, kot je zagotovitev mesta v vlogi tekmovalca v resničnostno tekmovalni oddaji RuPaul’s Drag Race. Sarson in Mercer zatrjujeta, da: “Drag kraljice postanejo tekmovalke zaradi njihovega ugleda kot izjemno sposobne performerke (pevke, komičarke, hostese ali celo lepotne tekmovalke) v lokalnem kraju, kjer si s pomočjo družbenega omrežja Instagram pridobijo slavo oziroma sledilce (na podlagi njihovih veščin, s katerimi prek družbenih omrežij utrjujejo trdo pridelano slavo).”
(Mercer in Sarson, 2020, str. 480). Glede na njihov status na družbenih omrežjih, drag kraljice še vedno nimajo socialnega in kulturnega kapitala, s katerim bi se lahko približale že znanim zvezdnikom. Kljub temu lahko rečemo, da prav iz tega razloga uporabljajo družbena omrežja, saj z njimi ohranjajo pomembnost in svoj status na spletu ter s tem pridobivajo določen kulturni in družbeni kapital (Mercer in Sarson, 2020, p. 487). Glede na prebrano literaturo ugotavljam, da imajo družbena omrežja bistven pomen pri ustvarjanju lastne spletne identitete. Velika participacija na družbenih omrežjih se lahko pokaže za pomembno pri
15
ustvarjanju lastne kariere. Avtorja v tekstu omenita, da je večina uspešnih kraljic, ki so tekmovale v oddaji RuPaul’s Drag Race, doživela prepoznavnost prav zato ker so znale izkoristiti moč in vpliv družbenih omrežij. Dandanes je lahko drag kraljica izjemno nadarjena pevka in komičarka; vendar samo talent morda ne bo dovolj, da si pridobi družbeni in kulturni kapital ter status, ki jim ga prinaša veliko število sledilcev na spletu (Mercer in Sarson, 2020, p. 489). Skratka, če želijo drag kraljica postati uspešne, se morajo zavedati moči družbenih omrežij in jih s svojo strategijo obrniti sebi v prid. Zanimiva vsebina se lahko skupaj z ljubeznivo osebnostjo izkaže za zmagovalno kombinacijo, ko si drag kraljica želi ustvariti ime v očeh javnosti. Danes ni kraljice, ki se ne bi predstavljala na družbenih omrežjih, saj je pomembnost kontinuiranega prenašanja vsebine na javnost previsoka. Zaradi digitalizacije sveta in premika z odra na splet je pomembno, da temu sorazmerno sledijo tudi kraljice, saj se z ohranjanjem relevantnosti na spletu, ohranja tudi njihova prepoznavnost v svetu.
Če povzamem, v zadnjih letih zaznavamo veliko število reprezentacij drag kulture znotraj različnih medijev. Drag se je predstavil kot način zabave za javnost že mnogo prej preden so sodobnejši mediji, katere poznamo danes, sploh obstajali. Drag je vključen znotraj veliko medijskih žanrov, od filmov, gledaliških iger in knjig, do družbenih medijev ter drugih spletnih vsebin, ki jih danes uživamo. Integracija draga je pomagala utreti pot do popolne popularizacije te oblike umetnosti. Brez reprezentacije v filmih in televizijskih oddajah draga v takšni obliki, kot ga poznamo danes, ne bi bilo. Z uporabo družbenih omrežij in drugih spletnih orodij, drag kultura dosega novo raven priljubljenosti. Za popolno razumevanje stopnje priljubljenosti draga pa se moremo obrniti na oddajo RuPaul’s Drag Race, kot najbolj vplivno, ki je hkrati tudi razlog, zakaj je drag danes del mainstream kulture. V naslednjih poglavjih teoretičnega dela se bom osredotočil na oddajo kot tako. Čeprav lahko zasledimo že ogromno število medijskih žanrov, ki so popularizirali drag kulturo, trdim, da je RuPaul’s Drag Race največji in najpomembnejši medij za sodobno zastopanje te kulture.
16 4 RuPaul’s Drag Race
Kaj dobimo, če kombiniramo ekstravagantna oblačila, humorizem, lip-syncing in izražanje samega sebe brez obžalovanj? Odgovor je kratek in preprost – RuPaul’s Drag Race.
Resničnostno tekmovalna oddaja, ki je bila prvič predvajana leta 2009 na Logo TV, se je izkazala za izjemno uspešno in je hkrati zaslužna za velik doprinos priljubljenih fraz in izrekov k javnemu diskurzu. Oddaja je dosegla tudi vplivneže, blogerje in znane osebnosti ter zaradi tega pridobila izjemno priljubljenost zunaj LGBTQ+ skupnosti. Drag kraljice, ki so se potegovale za naslov “America's Next Drag Superstar”, s katero so osvojile prepoznavnost, so v svoji nadaljnji karieri pridobile možnost predstavljanja še na drugih platformah. Nekatere so igrale v lastno produciranih filmih, ustvarjale glasbo ali svojo pot nadaljevale na mednarodnih turnejah, kjer so nastopale po svetovnih prestolnicah. Tekmovanje v oddaji jim je prineslo stopnjo prepoznavnosti, ki je morda nikoli ne bi bile deležne, če v oddaji ne bi nastopile (Brennan in Gudelunas, 2017). V naslednjih poglavjih se bom osredotočil na samo predstavo oddaje in kako je njena raven priljubljenosti vplivala na način percepcije drag kulture.
4.1. Dirka do pridobitve naslova “America's Next Drag Superstar”
Format oddaje je interesantne narave za preučevanje, saj kombinira elemente tradicionalne resničnostne televizijske oddaje z elementi tekmovalne oddaje, kar nam dopušča, da pri gledanju pasivno opazujemo tekmovalce kako premagujejo in končujejo različne izzive.
RuPaul’s Drag Race združuje transformacijske preobrazbene scene z ekstravagantnimi oblačili in ličili, izzivi, ki zahtevajo premišljeno strategijo ter gostujočimi zvezdami, ki popestrijo sodniško zasedbo (Edgar, 2011). Ločnica RuPaul’s Drag Raca od ostalih oddaj podobnega formata je ravno v tekmovalkah, drag kraljicah, ki tekmujejo za naslov America's Next Drag Superstar in druge nagrade. Oddaja se predvaja na Logo TV, queer mreži, ki se specializira za oddaje, namenjene gejem, lezbijkam, transspolnim osebam in prav tako vsem ostalim, ki se počutijo del queer skupnosti ter vsem, ki radi uživajo takšno vsebino. RuPaul Charles, ali preprosto RuPaul, je drag kraljica, ki sem jo že nekajkrat omenil kot pionirko sodobne drag kulture. Njeno reprezentativno delo pri vzpostavljanju draga kot veljavne oblike zabave je pripomoglo k popularizaciji in približku širši javnosti. Zaradi svoje dolgoročne kariere in vloge, ki jo je imela pri popularizaciji drag kulture, se RuPaul znotraj te obravnava kot boginjo. Njeno delo je predstavljeno tako, da jo vidimo ne le kot
17
najpomembnejšo, ampak tudi najreprezentativnejšo pri širjenju glasu o drag kulturi (Edgar, 2011, str. 1354 v Collie in Commane, 2020, str. 405). Eden izmed najbolj izstopajočih konceptov oddaje je lip-syncing. Lip Sync for Your Life, ki ga je popularizirala oddaja, je nepogrešljiv del vsake epizode, saj je bil predstavljen v vsaki epizodi tako glavne oddaje kot v njenih različicah. Dve kraljici, ki v glavnem izzivu vsake epizode nista dovolj uspešni, sta primorani z lip-syncingom medsebojno tekmovati za obstanek v oddaji. Tista, ki sodnikov ne navduši, mora zapustiti tekmovanje in s tem ni več upravičena do zmage. Ta del se znotraj oddaje imenuje “sashay away”. Koncept lip-syncinga zaradi oddaje postane tako močno populariziran, da ga danes lahko zasledimo v oddajah, ki niso posebej namenjene queer občinstvu, kot je na primer Lip-sync Battle na Spike TV (Daggett, 2017). Še en pomemben koncept, ki je predstavljen v oddaji, je koncept samoizboljšanja. V nasprotju z drugimi tekmovalno naravnanimi oddajami, kjer je glavni cilj osvojiti končno nagrado, RuPaul’s Drag Race postavlja pomembnost tega koncepta v ospredje, saj jim je v interesu izpostaviti odprtost in ranljivost tekmovalcev ter da ti pokažejo svojo bojno naravnanost in težave, katerim so bili priča tekom svoje drag poti. Yudelman (2017) vse to povzame: “Ne le, da tekmovalci trdo garajo na izzivih, temveč jih obdaja vseprisoten pritisk, da se istočasno izpopolnjujejo.”
(Yudelman, 2017). Zadnji koncept oddaje, ki ga je vredno omeniti, je veliko število različic same oddaje, ki sem jih že navedel v enem izmed prejšnjih poglavij. Drag Race Canada, Drag Race UK in RuPaul’s Drag Race Down Under (Avstralija) so samo eni od primerov takšnih različic. Poznamo tudi različice, ki ne izhajajo iz angleško govorečih držav, kot so Drag Race Holland, Drag Race España in Drag Race Thailand (“RuPaul’s Drag Race – Wikipedia”, 2021). Pomembnost takšne internacionalne reprezentacije se kaže v približevanju tega tekmovanja javnosti, ki morda nima možnosti ali resursov, da bi lahko bili v svojem kraju deležni tovrstne oblike umetnosti. Vsekakor lahko trdimo, da RuPaul’s Drag Race prikaže samo eno plat draga, to pa pripelje do dejstva, da te oblike umetnosti ne bi smeli posploševati samo glede na eno televizijsko oddajo. A obenem ne moremo zanikati dejstva, da tako prostorno raznolika zastopanost pripomore k popularizaciji draga na splošno.
Reprezentacija je ključen dejavnik oddaje, saj ne zajema le različne dele sveta, temveč tudi različne kulture, spole in seksualnosti, kar je še posebej pomembno pri reprezentaciji znotraj držav, kjer so marginalizirane skupine zastopane v manjši meri. Edgar (2011) trdi, da
4Edgar, E. (2011). “Xtravaganza!”: Drag Representation and Articulation in “RuPaul’s Drag Race”. Studies In Popular Culture, 34(1), 133–146.
18
nekateri, ko gre za izobraževalno noto resničnostne televizije, govorijo o težnji po pozitivni reprezentaciji marginaliziranih skupin, katere je treba sprejeti z odprtimi rokami (Edgar, 2011). Pomanjkljivost obravnavane oddaje se kaže pri nezastopanosti drugih oblik draga, ki jih predstavljajo transspolne kraljice, bio-kraljice (ženske, ki se ukvarjajo z dragom) in heteroseksualne kraljice. Ne glede na pomanjkljivosti, se oddaja v zadnjih letih trudi odpraviti napake in v oddajo vključiti prej omenjene oblike draga, še posebej v zadnjih dveh sezonah, s samim vključevanjem transspolnih kraljic, Gottmike, Kylie Sonique Love in Jiggly Caliente.
4.2. Popularnost oddaje RuPaul’s Drag Race
Nedvomno dejstvo je, da RuPaul’s Drag Race danes prepoznamo kot glavno obliko reprezentacije drag kraljic na televiziji. Z več kot dvajsetimi sezonami in stopetdesetimi tekmovalci je Drag Race mnogim edini vir informacij o sami drag kulturi, ki jim hkrati predstavlja edini način za konzumiranje te oblike umetnosti. Z naraščanjem priljubljenosti oddaje opažamo premik v dojemanju draga in njegove integracije v popularno kulturo.
Brennan in Gaudelunas razpravljata o vplivu RuPaul’s Drag Raca na popularno kulturo z vnašanjem novih slengovskih besed in fraz, ki jih prav tako uporabljajo zunaj sfere drag kulture. Ta povečana priljubljenost tekmovalcem omogoča, da pridobijo priložnosti za razširitev svojega dosega in pridobivanja še večjega števila sledilcev. Yudelman (2017) razlaga: “Poleg tega, da nosijo baklo kot ambasadorke RuPaulove drag družine, se kraljice navadno priključijo tudi agencijam za odkrivanje talentov, kjer pričnejo s svojo kariero in v sklopu tega hodijo po turnejah ter s tem širijo svoje baze oboževalcev. Ker se franšiza še naprej vzpostavlja znotraj popularne kulture, opažamo, da je RPDR vedno bolj vplivnejši in da spreminja samo drag kulturo kot tako.” (Yudelman, 2017). Na tej točki se moramo vprašati, kaj je razlog za to izjemno priljubljenost? Ali obstaja kakšen recept, ki ga je lahko vsaka oddaja deležna, da pridobi gledalce in se uveljavi kot priljubljena televizijska oddaja?
Kot sem že omenil, se je oddaji RuPaul’s Drag Race uspelo vključiti v popularno kulturo tako, da je javnosti predstavila krilatice in slengovske besede, ki se jih lahko poslužujejo v svojem vsakdanjem življenju. Gudelunas (2017) to povzema s tem, da omeni, kako je RuPaul’s Drag Race pomagal na novo opredeliti kaj predstavlja ''hit'' televizijsko oddajo v novem okolju. To oddaji omogoča digitalno razširitev, uveljavitev na več raznolikih družbenih omrežjih in to, da si ne zatira poti z uporabo samo določenega medijskega žanra, ki bi v tem primeru bila televizija. (Gudelunas, 2017) Dober primer tega, kako je Drag Race vplival na zunanji svet, je razširitev lokalnih tekmovalnih šovov v gejevskih lokalih, ki sledijo
19
podobni niši kot sama oddaja. Parslow v svojem članku pojasnjuje kako so se druga drag tekmovanja pojavila kot rezultat poklona ali pa odpora do samega RuPaul’s Drag Race tekmovanja. Eden izmed takih tekmovanj je NADC oziroma Not Another Drag Competition.
NADC je tekmovanje, ki se je odvijalo vsak teden, v katerem so se kraljice preizkušale v vrsti izzivov, pri čemer je vsak teden izbrana kraljica bila izločena iz tekmovanja, dokler niso okronali zmagovalke (Parslow, 2020).
Če bi rekli, da je RuPaul’s Drag Race zaslužen za izum draga na sploh, bi bila to zares neresnična izjava. Res pa je, da je oddaja pridobila resno medijsko pozornost in dvignila drag kulturo na višjo raven glede na količino zastopanosti znotraj občinstva. Kljub vsemu moramo še vedno ostati kritični. Z naraščanjem priljubljenosti je bil RuPaul’s Drag Race deležen kritik s strani različnih avtorjev. Večina kritik se nanaša na homonormativne predstave draga in načina ločevanja drag kraljic glede na to, ali so v oddaji sodelovale ali ne. Ko pa govorimo o popularizaciji same oddaje in načinu kako je predstavila drag kulturo kot veljavno in splošno prepoznavno obliko zabave, se velika večina strinja s samo pomembnostjo RuPaul’s Drag Raca v realizaciji tega. Vendar, ko govorimo o popularizaciji, moramo priznati pomen tudi drugih medijev, ki so imeli ključno vlogo v tem procesu. Drag v osnovi obstaja že od antičnih časov, kjer so se moški preoblačili v feminizirana oblačila in na ta način na gledališkem odru igrali ženske vloge. V 90-ih letih prejšnjega stoletja je RuPaul v drag kulturo uvedla nove oblike medijev, kot sta glasba in televizija, danes pa njeno televizijsko oddajo spremlja ogromna množica zvestih oboževalcev, ki so, ampak ne vedno nujno, del queer skupnosti. Čeprav oddaja sama po sebi še odpira prostor za izboljšave, ne moremo zanikati vseh presežkov, ki jih je dosegla za popularizacijo drag kulture, ki jo poznamo danes.
20 5 Metodologija
Fokusne skupine so že od nekdaj priznane kot mehanizem za zbiranje podatkov znotraj primarno kvalitativnih in tudi mešanih kvalitativno-kvantitativnih raziskav. Čeprav se fokusne skupine različno uporabljajo znotraj različnih modelov raziskav, fokusne skupine ostajajo priljubljena metoda zbiranja podatkov (Luke in Goodrich, 2019, str. 77). Za metodo fokusne skupine sem se odločil, ker me je poleg samega razmišljanja udeležencev zanimala tudi dinamika skupine in korelacija njihovih odgovorov. Zaradi takratnih epidemioloških razmer fokusne skupine ni bilo možno izvesti v živo, tako da sem bil primoran to izvesti preko spleta.
To že uveljavljeno metodo imenujemo spletna fokusna skupina. Kot lahko razberemo že iz samega imena metode, je to metoda fokusne skupine, ki se izvaja prek spleta (O.Nyumba in drugi, 2018, str. 24). Čeprav sama metoda lahko daje občutek dinamičnosti, vsebuje številne pomanjkljivosti, kot sta potreba do povezave prek spleta in manjša stopnja razberljivosti pri opazovanju neverbalnih znakov udeležencev. Fokusno skupino sem izvedel 11. aprila 2021 ob 16h prek spletne aplikacije Zoom. Sama fokusna skupina je trajala eno uro in trinajst minut, znotraj katere mi je uspelo predstaviti vsa vprašanja in pridobiti odgovore na ta. Vprašanja sem razdelil na 4 različne sklope: popularizacija drag kulture, RuPaul’s Drag Race in vpliv oddaje na drag kulturo, drag kultura v Sloveniji ter njihova mnenja glede prihodnosti drag kulture v Sloveniji in na splošno. Fokusne skupine so se udeležili trije člani mariborske drag hiše Haus of Vulva, zaradi varovanja njihove osebne identitete jih ne bom omenjal z njihovimi imeni ampak s kraticami, K (Karmen Daš), V (Vera Vulva) in P (Patricia Vulva).
Haus of Vulva je svojo pot začela v Mariboru in deluje od leta 2019. Kraljice so že bile del več različnih nastopov in projektov. Skupaj z Haus of Dynasty, drag hišo iz Ljubljane in Babsi Adler tvorijo novi val slovenske drag scene (Tome, 2020).
21
6 Empirični del raziskave in analiza fokusne skupine
V tem delu empiričnega dela diplomske naloge bom predstavil rezultate fokusne skupine in analiziral odgovore udeležencev. Kot sem že omenil, bom odgovore obravnaval glede na posamezno tematiko vsakega sklopa vprašanj.
6.1. Popularizacija drag kulture
Namen prvega sklopa vprašanj je bil ugotoviti, kateri so tisti dejavniki, ki so jih privabili v svet draga. Iz teoretskega pregleda literature in že opravljenih raziskav lahko zaključim, da se je drag kultura skozi čas reprezentirala znotraj različnih medijskih žanrov, kot so gledališke igre, filmi, televizijske oddaje in tako naprej. Sklop vprašanj sem začel s predpostavko, da so udeleženci že bili izpostavljeni medijski reprezentaciji draga, tako sem fokusno skupino otvoril z vprašanjem, kje so prvič zaznale drag. Iz odgovorov je razvidno, da so kraljice že od otroštva izpostavljene medijski reprezentaciji drag kulture. V je omenila, da je drag kot zabavni vložek opazila že v otroštvu v različnih televizijskih oddajah, vendar se ni zavedala, da je to drag. Izpostavila je lik Mame Manke. Omenja tudi lik Ane Lize, ki se je pojavil v oddaji Spet Doma, ki pa v bistvu ni del drag kulture (je cisspolna ženska), ampak zajema določene karakteristike drag kraljic. Izpostavila je tudi transspolne osebe, kot je Salome.
Začetek svoje ljubezni do drag kulture pa pripisuje oddaji RuPaul’s Drag Race. Omenila je
“/.../ nekega dne sem slučajno zasledila GIF iz Drag Raca in sem bila tak “What is this?!”.
Pol se je pa vse začelo.” (V, priloga A, 2021, 11. april). P je omenila, da se strinja z V in da je RuPaul’s Drag Race tudi za njo predstavljal ključen trenutek, ko se je začela zavedati drag kulture ne samo kot nekaj humorističnega in zabavnega, ampak tudi kot nekaj s čimer bi se lahko ukvarjala. Pri vprašanju ali se strinjajo z dejstvom, da je RuPaul’s Drag Race glavni dejavnik, ki je v njih vzbudil željo do ukvarjanja z dragom, so se vse tri kraljice strinjale. Če se na hitro navežem na prebrano literaturo, lahko zaključim, da ima RuPaul's Drage Race v slovenskem prostoru izjemno velik vpliv kot najbolj moderna oblika medijske reprezentacije drag kulture. V nadaljevanju sem jih spraševal o statusu drag kraljic danes. Predvidevam, da se je sorazmerno z večjo stopnjo sprejemanja drag kulture, zaradi njene izpostavljenosti množici skozi medijsko reprezentacijo, izboljšal tudi družbeni status drag kraljic. K meni, da so drag kraljice na dobri poti do ustvarjanja močnega družbenega statusa in da se glede na koncept zvezdništva drag kultura zagotovo premika naprej. Izpostavlja pa, da še vedno ni tako močno integrirana v mainstream kulturo, da bi si lahko prizadevala isti družbeni kapital
22
kot že priznani zvezdniki “Meni se zdi, da gre definitivno v to smer vedno bolj. Z vsako sezono Drag Raca, sta prepoznavnost in vplivnost šova vedno večja. Zdi se mi pa, da ni še točno tam, da bi lahko primerjali let’s say Gigi Goode z kaj te vem, Cardi B ali Marilyn Monroe. /.../” (K, priloga A, 2021, 11. april). V se na to navezuje in meni, da čeprav se prepoznavnost drag kraljic veča, dvomi, da bodo kadarkoli na isti ravni kot že priznani igralci ali pevci. Poudarja tudi, da “/.../ so drag kraljice extreme celebrities znotraj LGBT skupnosti, izven tega pa so samo za določene fane šova, pa mogoče tudi določene ljudi, ki jih inspirira make up ali pa fashion. /.../ Mislim da obstaja razlika v konceptih zvezdnikov in slavnih drag kraljic.” (V, priloga A, 2021, 11. april). V kot enega izmed razlogov za razvoj in povečanje priljubljenosti drag kulture, in s tem tudi drag kraljic, navaja družbena omrežja, bolj specifično kako kraljice uporabljajo družbena omrežja. Pravi, da je priljubljenost kraljice odvisna od kraljice same, in sicer “/.../ Ampak je tudi odvisno od kraljic samih, na primer Plastique Tiara je ena izmed najbolj prepoznavnih obrazov dandanes glede Drag Raca, ravno zaradi njene online prezence, Tik Tokov in vsega tega, njo pozna veliko ljudi dandanes, medtem ko na primer Gigi Goode in ljudje, ki so bolj v modi, njo bolj poznajo razni dizajnerji, umetniki in tako naprej. /.../” (V, priloga A, 2021, 11. april). Obe se strinjata s samim dejstvom, da je prišlo do popularizacije drag kulture. Še vedno pa menita, da obstaja distanca med zvezdniki, ki so že znani širšemu občinstvu in drag kraljicami, ki si mogoče lahko prizadevajo večji družbeni kapital znotraj krogov specifičnih skupin, še vedno pa ta ni tako velik, ko ga primerjamo z družbenim kapitalom znanih igralcev, pevcev in podobno.
6.2. RuPaul’s Drag Race in vpliv oddaje na drag kulturo
Pogovor nadaljujem v smeri oddaje RuPaul’s Drag Race, saj je, kot sem že omenil v teoretičnem delu, bistvenega pomena za današnjo popularizacijo drag kulture. Prvo vprašanje iz tega sklopa se nanaša na širokost drag kulture, ki jo je oddaja prikazala in na prednosti, ki si jih tekmovalke zaradi oddaje lahko priznajo. Zanimalo me je, če imajo drag kraljice danes sploh možnost doseči visok družbeni kapital, brez same udeležbe v oddaji. Prav tako me je zanimalo, ali kraljice na oddajo gledajo v pozitivni ali negativni luči. P RuPaul’s Drag Racu pripisuje širitev koncepta drag kulture, in sicer “/.../ RuPaul je pomoje glih speljal te različne branže v drag, da se lahko drag kraljice tudi s tem ukvarjajo, da ni vse samo v klubih. To je pripeljalo do širjenja različnih vej talentov, raziskovanje področij in tako naprej.” (P, priloga A, 2021, 11. april). V navaja Drag Race kot bistven dejavnik pri širjenju reprezentacije drag kulture, saj so, po njenem mnenju, kraljice zaradi oddaje pridobile na prepoznavnosti do te
23
mere, da so jih tudi različna podjetja začela uporabljati v kampanjah in pri oglaševanju izdelkov “/.../ Ravno zaradi šova so začele različne znamke in podjetja, ali pa širša javnost, razumet, da v bistvu lahko najamejo drag kraljico tudi za nekaj drugega, kot je nastop na odru in potem se je nekak zaradi tega začel širiti to, da so drag kraljice v editorialih, reklamah in podobno. /.../” (V, priloga A, 2021, 11. april). Omenja pa tudi, da je prepoznavnost določene kraljice odvisna od nje same. Kako se prikaže v oddaji vpliva na to, kakšne priložnosti bo dobila, ko se oddaja konča “/.../ Odvisno je tudi od same kraljice. Zdi se mi pa da tisto kar kraljica naredi na Drag Racu, oziroma njen track record, po tem po čemer je znana, veliko vpliva na to kaj bo delala po šovu, oziroma kakšni ljudje jo bodo opazili. /.../” (V, priloga A, 2021, 11. april). Dejstvo je, da čeprav gledamo na RuPaul’s Drag Race kot dejavnika, ki kraljicam lahko da nešteto možnosti za napredek v njihovi karieri, obstaja možnost, da si ustvarijo ime znotraj drag kulture tudi brez sodelovanja v oddaji. Na to se navezuje K, ki pravi: “/.../ Meni se zdi da vsekakor obstaja možnost da to tega prideš brez Drag Raca, sej je sam Rupaul to naredil, takrat tudi ni bilo Drag Raca. Zdi se mi da zaradi Drag Raca je večja možnost da uspeš kot brez, Drag Race ti lahko da neko platformo ampak tudi to je dvorezni meč.” (K, priloga A, 2021, 11. april). Pri tem vprašanju je pomembno omeniti nekaj, kar je V povedala, in sicer: “/.../ Veliko je umetnikov, ki so v dragu prišli zelo daleč pa sploh niso imeli nič z Drag Raceom. Je pa ravno tudi posredno Drag Race kriv za veliko stvari. Če Drag Race ne bi obstajal, pa bi mi naenkrat randomly začeli delat drag, mislim da niti javnost ne bi bila navdušena nad tem kar delamo.” (V, priloga A, 2021, 11. april). Glede na njihove odgovore lahko zaključim, da čeprav se zavedajo pomembnosti oddaje in njenega vpliva, je kraljice ne priznavajo kot nekega vsemogočnega boga, ki je edini razlog za ustvarjanje uspešne kariere. Pri tem bi se navezal tudi na dvorezni meč, ki ga je K omenila v prejšnjem odgovoru. K je sama zelo kritična do oddaje, saj omenja, kako je vse odvisno od tega kako si prikazan znotraj same oddaje, tu pa velik pomen nosijo producenti, ki montirajo določene situacije. Omenja, kako je v oddaji prisoten “/.../ kakšen editing, ki lahko kaki queenici uniči kariero ter jo potem zelo grdo gledajo. /.../” (K, priloga A, 2021, 11. april). Velikokrat sem že omenil pomembnost oddaje na reprezentacijo drag in queer kulture, zanimivo dejstvo pa je ravno to, da je v srži to še vedno resničnostna oddaja. To je kritika oddaje, ki bi v prihodnosti bila zanimiva za preučevanje. Pogovor se nadaljuje v smeri večjih pričakovanj iz strani občinstva, ki so jih kraljice deležne zaradi vse večje priljubljenosti oddaje. Tukaj sem izhajal iz teze, da ima občinstvo večja pričakovanja do samih kraljic, saj je že seznanjeno s konceptom draga prek oddaje. Predvidevam, da jih primerjajo s kraljicami, ki so tekmovale ali trenutno tekmujejo v oddaji. Kraljice so se medsebojno strinjale, da ima občinstvo višja
24
pričakovanja do videza samih kraljic, kot pa do njihovega načina nastopanja. Glede na odgovore kraljic lahko zaključim, da občinstvo ne zna razlikovati lokalih kraljic od teh, ki so reprezentirane na televiziji in ko jih vidijo, pričakujejo tisto, kar vidijo v oddaji. Tudi kraljice so delile svoje izkušnje v podobnih situacijah. V je izpostavila situacijo, ki se je zgodila v ljubljanskem gej klubu Tiffany: “/.../ Meni osebno se je zgodilo, da je v Tifli nekdo prišel do mene pa me vprašal zakaj nimam jošk, ker so v šovu videli da kraljice nosijo breast plates. /.../
sem tudi na TikToku opazil, da je veliko mlajših fanov, ki so fani Drag Raca in drag poznajo samo od tam. In potem komentirajo, ne vem, zelo slaba lasulja, kje imaš prsi, zakaj se ne pobriješ, take stvari ne.” (V, priloga A, 2021, 11. april). ). K je imela podobno izkušnjo, ko je nekdo kritiziral njen videz: “/.../ pride nekdo mimo pa me pogleda in vidi da nimam pobritih prsi, in je tak “To si nisi pobrila. Kje imaš joške?”.” (K, priloga A, 2021, 11. april). Razliko med pričakovanji in samim videzom kraljic je omenila P, in sicer: “/.../ Pri nastopih bi jaz rekla da so mogoče še celo mal bolj presenečeni nad tem kar pač vidijo, da jih pač včasih šokiramo, kar je itak the point.” (P, priloga A, 2021, 11. april). Zanimivo je izpostaviti, da tudi kraljice drugače gledajo na različice RuPaul’s Drag Raca. Pri vprašanju, če bi sprejele priložnost, da same tekmujejo v oddaji, so bile kraljice soglasne v tem, da zaradi različnih razlogov povabila na tekmovanje v ameriški različici ne bi sprejele. V je navedla več razlogov, izpostavila pa je dejstvo, da se ne počuti pripravljeno za tako velik podvig “/.../ za ameriškega mi se zdi bolj to da sem nepripravljena po tem kratkem času, niti materialno, niti mentalno.” (V, priloga A, 2021, 11. april). P nadaljuje in omenja, da je problem tudi v prepoznavnosti, ki jo Haus of Vulva nima v primerjavi z newyorškimi kraljicami. Meni, da imajo ameriške kraljice “ /.../ redno službo kot drag kraljice in imajo tudi dosti več denarja, da si privoščijo sploh obleke in ves ta drag.” (P, priloga A, 2021, 11. april). Problematike denarja oziroma dohodka, ki ga zaslužijo kraljice, se bom dotaknil v naslednjem sklopu vprašanj, vseeno pa bi na tej točki rad izpostavil odgovor, ki ga je podala K. Tudi ona se zaveda ekonomske problematike draga v Sloveniji in omenja, da je ameriška drag kultura na čisto drugi ravni ne zaradi same kvalitete kraljic, ampak izrecno iz razloga, da je v Sloveniji težko služiti kot drag kraljica “/.../ nimamo keša, nimamo dovolj lasulji, materialov da bi lahko ustvarjali to na tem levelu.” (K, priloga A, 2021, 11. april).
25 6.3. Slovenska drag scena
Kot je omenjeno v članku Alojzija Zupana Sosiča, se je gejevsko in lezbično gibanje v Sloveniji začelo v 80ih letih prejšnjega stoletja. Gibanju so se kasneje priključile tudi različne spolne in seksualne manjšine, središče gibanja pa sta predstavljala dva kluba, in sicer gejevski klub Tiffany in lezbični klub Monokel (Sosič Zupan, 2020, str. 155). Tiffany danes predstavlja središče slovenske drag scene, saj ponuja prostor, kjer lahko kraljice nastopajo in se predstavljajo širšemu občinstvu. V tem sklopu vprašanj se bom osredotočil na slovensko drag sceno in kraljice, ki delujejo znotraj te. Izpostavil bom raven sprejemanja, ki so jo kraljice deležne in tudi njihove stroške ter dohodke. S pomočjo njihovih odgovorov bom orisal tudi psihološko plat drag kulture s samim fokusom na osebni identifikaciji kraljic.
Kraljice iz Haus of Vulva so slovensko drag sceno opisale z naslednjimi besedami: divja, kreativna, mlada in drzna. Temu bi lahko pripisali dejstvo, da je v Sloveniji drag kultura še vedno nekaj novega in neraziskanega, saj Haus of Vulva kot taka deluje šele od leta 2019. O sprejemu drag kraljic V omenja “ /.../ svet vedno bolj boli k, vedno bolj smo ono: “I’m just here in drag and you don’t get to tell me s*it.” in pač tudi zato smo vedno bolj pogumne, da hodimo ven v javnost v dragu /.../” (V, priloga A, 2021, 11. april). Omenile so tudi, da same nikoli niso bile žrtve neprijetnih izkušenj in diskriminacije. V je izpostavila “/.../ Če smo kje v dragu v javnosti, se zagotovo nekdo slika z nami. Tudi na Tik Toku smo zdaj dobile neko prezenco, ko nekdo na for you pagu vidi, da imamo kraljice, ki govorijo slovensko, so čist šokirani, ali pa pretreseni.” (V, priloga A, 2021, 11. april). Kot sem že omenil, kraljice, ki so sodelovale v fokusni skupini, delujejo šele dve leti in so glede na trenutna razmerja večino časa delovale v obdobju, ko nastopi v živo niso bili izvedljivi. V sicer izpostavlja tudi pozitivno plat tega, saj se je v tem obdobju razvila spletna platforma za drag kraljice iz držav bivše Jugoslavije - Dragoslavia “/.../ je pandemija ravno prinesla velik za našo prepoznavnost, zaradi Dragoslavije in vsega online contenta, ki seže celo dlje kot nastop v Tiffanyju /.../” (V, priloga A, 2021, 11. april). Kraljice za svoje delo štejejo predvsem nastopanje na odru, včasih pa se od njih pričakuje, da se samo pokažejo za kratek čas, se pogovarjajo z obiskovalci in zabavajo občinstvo. Pred pandemijo so kraljice večinoma nastopale dvakrat do trikrat mesečno. Menim, da poklic v drag sceni kraljicam predstavlja velik finančni zalogaj, saj predvidevam, da rekviziti, ki jih potrebujejo za nastop, kot so lasulje, kosi oblačil, ličila, čevlji z visoko peto in vse ostalo, stanejo veliko denarja. Vse tri kraljice iz Haus of Vulva se poslužujejo precej različnih stilov urejanja, zato menim, da se razlikujejo tudi v tem, koliko denarja zapravijo oziroma namenijo za svoj drag. K izpostavlja,
26
da je za njo drag finančno zahteven, saj pravi, da ima zelo drag okus za oblačila. V pa je pri tem vprašanju izpostavila kreativnost, ki kraljicam omogoča, da tudi same ustvarjajo lastne kose oblačil in tako prihranijo nekaj denarja “/.../ se mi zdi vseeno da če si kreativen, oziroma če hočeš si sam delat stvari pa to, potem se da tudi poceni prit skos.” Pravi, da čevlji in lasulje predstavljajo največji strošek, saj kvalitetni izdelki stanejo veliko. “/.../ tisto kar se najtežje dobi so čevlji, če imaš slučajno veliko nogo, kot midve s P, ali pa lace front lasulje so zelo taka stvar /.../” (V, priloga A, 2021, 11. april). P izpostavi, da občasno svoja oblačila sešije s pomočjo babice “/.../ jaz sem nekaj outfitov tudi sama naredila, oziroma s pomočjo babice.
Sem narisala, sem šla po materiale, smo sešile, tak da se da skos prit /.../” (P, priloga A, 2021, 11. april). Naslednja vprašanja se navezujejo na ekonomsko plat drag kulture oziroma ali lahko drag v Sloveniji kraljicam predstavlja primarni vir dohodka. Kraljice so izpostavile, da to v Sloveniji žal ni mogoče, saj ni dovolj priložnosti, da bi jim drag lahko predstavljal primarno delo. Splošno gledano lahko od draga živijo samo tiste kraljice, ki si prizadevajo zvezdniški status, tiste, ki nimajo tako visokega kulturnega kapitala, pa si ne morejo privoščiti, da poleg draga niso zaposlene še nekje drugje. (Berkowitz in Belgrave, 2010, str.
181). V poudarja “Do zdaj je bil en manjši prihodek od draga, glede na to kak malo delamo drag je bil fajn dohodek, za poletje na primer. Daleč je od tega da bi se povrnili stroški ali da bi lahko živeli od tega, tud v Sloveniji ni take platforme, ni drag kulture pri nas. /.../ tudi ni kulture, da bi folk privat najel drag queen. /.../” Omenja tudi, kako ne dobijo dovolj dohodka, da bi si lahko nekaj denarja privarčevale. Ves denar, ki ga dobijo, gre nazaj v njihov drag oziroma si s tem samo povrnejo stroške “/.../ Ni dovolj, da bi se sploh stroški od outfitov povrnili s temi cenami. Ne vem, lahko rečem da nobena od nas ni še za en nastop, torej če ne štejemo zdaj tips, oziroma prostovoljnih prispevkov, dobila plačano več kot 100€ za šov, sploh ne vem če smo dobile tok SAMO za šov. /.../” (V, priloga A, 2021, 11. april). Če primerjamo slovensko drag kulturo z mogoče malo bolj razvito drag kulturo, kot je na primer drag kultura v Angliji oziroma v Londonu, lahko opazimo razkorak med tema dvema kulturama. McCormack in Wignall (2021) v svojem članku omenjata kraljice, ki delujejo v Londonu in opisujeta na kakšne načine znotraj draga služijo denar. Od različnih poslovnih zabav, t.i. ladies night in drugih zabav znotraj katerih prevzemajo vlogo ali izvajajo zabavne točke, do povezovalk ali pa tudi hostes. Drag kraljica Joe Black, ki je tudi sama tekmovala v britanski različici oddaje RuPaul’s Drag Race, se med drugim ukvarja s kabaretom in pomaga na Drag Race turnejah. Povezovanje z ameriškimi kraljicami na Drag Race turnejah, ki so tekmovale v oddaji RuPaul’s Drag Race, prinaša veliko denarja, saj vodenje takih nastopov zagotavlja reden dohodek in platformo za potencialno mreženje (McCormack in Wignall,
27
2021, str. 10). Tudi slovenske kraljice se zavedajo tega razkoraka med Ljubljano in Londonom. K meni, da “/.../ v Londonu že imajo sceno in da si lahko ful prej book in lahko nastopaš in tudi višje je plačano pa več možnosti. Tukaj, pri nas pred korono, smo dosegli da smo nastopali dvakrat na mesec ali trikrat na mesec kakšen gig. V Londonu pa imaš lahko, ne vem, če ti res rata, štirikrat na teden /.../” (K, priloga A, 2021, 11. april). Ta sklop vprašanj sem zaključil s psihološko platjo drag kraljic s fokusom na vplivu drag kulture na osebno identiteto posameznika. To je plat drag kulture, ki se zelo pogosto pojavlja pri drag kraljicah.
K pravi, da ji je po eni strani drag pomagal pri ustvarjanju lastne identitete, po drugi strani pa ji je škodil “/.../ Na psihični ravni mi je po eni strani ful pomagalo po drugi pa me je čisto zbilo. Pomagalo mi je začeti rasti kot oseba, ampak preden sem lahko začel rasti kot oseba mi je ful poudaril notranje konflikte, ki sem jih imel s sabo. /.../” Omenja tudi, da je koncept preoblačenja tisto, kar pripomore pri odgovorih na vprašanja o osebni identiteti oziroma, da preoblačenje vpliva na ustvarjanje lastne identitete drag kraljic “ /.../ S tem ko se oblačiš v nekoga drugega v bistvu si to kar si in pride na plano to kar si, tak da pač drag zna bit psihično odvisno od tega kakšna oseba si, lahko te reši, lahko te mal pomučka pa te pol reši, v vsakem primeru je pa neki psihični odziv.” (K, priloga A, 2021, 11. april). Pri tem vprašanju poudarja svojo izkušnjo, ko se je spopadala s krizo osebne identitete, ki jo na začetku lahko povzroči preoblačenje v drugi spol “/.../ Meni je od nekdaj glavni cilj v dragu, oziroma glavna ideja ravno to da ustvariš neki čist tretji lik, ki ne rabi bit zdaj odigran lik ampak pač tok da ločiš tisto osebo od sebe, po drugi strani si pa to še vedno ti /.../” (V, priloga A, 2021, 11.
april). Če izhajam iz tega sklopa vprašanj, lahko zaključim, da je drag kultura v Sloveniji zelo aktivna in se trudi približati svojo obliko umetnosti širši javnosti. Slovenske kraljice so kreativne, iznajdljive in marljive ter se ne glede na morebitne izzive s katerimi se spopadajo, kot sta pomanjkanje denarja in manjše število nastopov, trudijo reprezentirati svojo umetnost in pomagati pri širjenju ne samo drag kulture ampak celotne queer kulture v Sloveniji. V zadnjem sklopu vprašanj se bom osredotočil na mnenja kraljic glede same prihodnosti drag kulture v Sloveniji.
.
6.4. Prihodnost slovenske drag scene
Znotraj diplomske naloge sem že večkrat pisal o zgodovini drag kulture, v tem delu analize pa se bom osredotočil na prihodnost drag kulture, in sicer na slovenskem prostoru. Raziskava razvoja drag kulture znotraj drugih držav pa bi bila dobra tematika za nadaljnjo raziskavo. Na vprašanje o razvoju drag kulture v Sloveniji so kraljice izrazile mnenje, da se bo ta naprej
28
razvijala tako z nastopi v živo in prezenco na družbenih omrežjih. K je izpostavila, da se bo drag kultura razvijala v različne smeri “/.../ vsaka ima svoje interese in želje ter način sporočanja draga, da se mi zdi da bo šlo v obe smeri, kako v nastope, tako tudi na social media.” (K, priloga A, 2021, 11. april). Tudi V je podobnega mnenja, posebej pa je poudarila dejstvo, da je njihova izpostavljenost na družbenih omrežjih pripomogla k še večji udeležbi na klubskih nastopih “/.../ bodo tudi še zraven tega klubske zadeve in tudi fani bodo šli z Instagrama v živo pogledat /.../” (V, priloga A, 2021, 11. april). Preprosto povedano ima drag kultura po mnenju kraljic svetlo prihodnost, saj jo ustvarja zelo mlada, perspektivna in kreativna skupina ljudi, ki žari in živi za svojo umetnost. Tako se lahko tudi sam strinjam s tem dejstvom in lahko iz podanih odgovorov zaključim, da slovensko drag sceno čaka bogata in izpopolnjena prihodnost.
29 7 Sklep
Teoretični del diplomske naloge sem razdelil na dva dela. V prvem delu sem prvotno opisal zgodovino drag kulture, ki je zelo široka in bogata. Začne se v antični Grčiji in nadaljuje svojo pot skozi čas vse do danes, ko se je iz alternativne subkulture prelevila v bistven del moderne pop kulture. Nadaljeval sem z medijsko reprezentacijo drag kulture znotraj različnih medijskih žanrov. Najprej sem opisal medijsko reprezentacijo drag kulture znotraj televizijskega in filmskega žanra ter ugotovil, kako je drag že od nekdaj nosil vlogo v različnih filmih in televizijskih oddajah. Najbolj priznana adaptacija drag kulture na televiziji je resničnostno-tekmovalna oddaja RuPaul’s Drag Race, znotraj katere med seboj tekmujejo drag kraljice. Oddaja postavlja drag kulturo v ospredje in je bistvenega pomena, ko govorimo o reprezentaciji te kulture danes. Nadaljeval sem z zgodovinskim prikazom drag kulture na gledališkem odru od že omenjenih predstavah v antični Grčiji do kultnih Broadwayskih predstav, ki jih poznamo danes. Na tem mestu je pomembno izpostaviti, da čeprav so bile drag kraljice rezervirane za bolj komične vloge, to ni škodovalo reprezentaciji drag kulture. Tematika drag kulture se je izkazala za zanimivo tudi na področju raziskovanja.
Sorazmerno s queer kulturo je drag kultura velikokrat bila del množičnih raziskav, kjer so raziskovali spolnost, seksualnost in performativnost te kulture. Nadaljeval sem s predstavitvijo drag kulture na družbenih omrežjih. Prisotnost drag kraljic na družbenih omrežjih se je pokazala za izjemno pomembno pri ustvarjanju karier in sami uspešnosti. S prisotnostjo na družbenih omrežjih širijo svojo bazo oboževalcev in predstavljajo svojo umetnost. Integracija drag kulture znotraj medijskih žanrov je pomagala pri popolni popularizaciji te oblike umetnosti. V drugem delu sem se osredotočil predvsem na oddajo RuPaul’s Drag Race. Kraljicam, ki so tekmovale v oddaji, pripisujemo drugačen status, saj te ustvarjajo lastno glasbo, igrajo v filmih in potujejo po svetu v sklopu mednarodnih turnej.
Nato sem se dotaknil tehnične razlage oddaje, kjer sem se osredotočil na sam format oddaje in na koncepte, ki so predstavljeni znotraj te, kot so: lip-syncing, koncept samoizboljšanja ter koncept številnih različic oddaje. Pri analizi teh konceptov sem ugotovil, da je RuPaul’s Drag Race prav zaradi njegovega posebnega formata in konceptov, ki so specifični samo za to oddajo, tako priljubljena in cenjena. Na njeno visoko raven priljubljenosti vpliva tudi to, da je dostopna v različnih držav, kar daje še večji občutek razširjenosti drag kulture in pomaga pri zastopanosti marginaliziranih skupin, ki drugače morda ne bi imele možnosti biti zastopane.
Priljubljenost oddaje se kaže tudi v njeni vključitvi v popularno kulturo. Integrirala se je v
