Stanje in perspektive omrežja centralnih naselij na spominskem območju Žumberak – Gorjanci

(1)

U D C 911.3:711.45(497.1/.3 "Žumberak - Gorjanci") = 20

STANJE IN PERSPEKTIVE OMREŽJA CENTRALNIH NASELIJ NA SPOMINSKEM OBMOČJU ŽUMBERAK - GORJANCI

Vera* in Vladimir** K o k o 1 e Uvod

Pri izdelavi sklopa študij kot strokovnih osnov za sestavo t. im. posebnega pro- storskega plana za spominsko območje Žumberak-Gorjanci je bila izdelana tudi ta študija - tu podana nekoliko skrajšano in brez obširnejše dokumentacije - o c e n - t r a l n i h n a s e l j i h na tem območju oziroma o njihovih stvarnih perspektivah v bodočnosti. Pobuda za izdelavo te in drugih študij je prišla od prizadetih občin, ki vsaj z delom ozemlja vključujejo oz. zajemajo območje, označeno kot spominsko, pač glede na njegovo pomembno vlogo v NOB. Posebej pa še zato, ker je ob sicer ve- likem splošnem napredku v obeh republikah to hribovsko in gorato ozemlje v razmeroma periferni legi ostalo zunaj tokov intenzivne preobrazbe - četudi ni brez narav- nih virov in pogojev - in je tam depopulacija dobila že kar zastrašujoči obseg, čeprav ne v vseh od 47 krajevnih skupnostih.

Gre za znatno ozemlje z 967 km2 (skupaj v vseh osmih občinah), toda le s štiride- set tisoč prebivalci leta 1981: za šestino manj kot dvajset let poprej! Opremljenost naselij s storitvami za lokalno prebivalstvo območja oz. njihova ustrezna razporeditev v izbranih centralnih naseljih - največkrat središčih pomembnejših (večjih) krajevnih skupnosti - na obravnavanem območju so ena od osnov, da zaustavimo nadaljnjo depopulacijo in zagotovimo zadovoljive življenjske osnove za preostalo prebivalstvo.

I.

ZNAČILNOSTI POSELITVE IN OMREŽJA NASELIJ

Na spominskem območju Žumberak-Gorjanci lahko z vidika poselitve oziroma omrežja naselij ločimo nekaj značilnih manjših območij oziroma pokrajinskih pasov, ki tudi v drugih pogledih predstavljajo specifična ožja območja:

1. Visoka slemena Gorjancev v višinah nad 800 m, ki so neposeljena in v glavnem pod gozdovi; v manjši meri tudi še pod pašniki in košenicami, toda skoraj brez njiv.

* Dipl. geograf, viš. raz. sodelavec, Urbanistični inštitut SR Slovenije, Jamova 18, 61000 Ljubljana, Y U

** D r . svetovalec direktorja, Zavod SR Slovenije za družbeno planiranje, Gregorčičeva 25, 61000 Ljub- ljana, Y U

(2)

2. Hriboviti severovzhodni del (vzhodno od Opatove gore in od gornjega toka Breganskega potoka), kjer prevladuje poselitev po slemenih in tu in tam po višjih po- bočjih, medtem ko so ozke doline skoro neposeljene. Gozd tudi tu prevladuje; ponekod v večjih strnjenih kompleksih, tako na slovenski kot hrvatski strani. Vinogradi so le tu in tam po nižjih legah.

3. Gorjansko Podgorje, gričevnato-hribovsko območje na severni slovenski strani, ki se spušča v nižino ob Krki. Prevladujejo zaselki in vasi, ob Krki tudi večje. Zna- čilni sta živinoreja in vinogradništvo.

4. Hribovsko jedrno območje Žumberka na južni, hrvatski strani in na vzhodnih straneh historičnega gradu Žumberak. Gre za delno zakraselo, zelo razkosano višavje z nekaterimi ostrimi vrhovi, ki segajo še do višine 700 ali 800 m. Prevladujejo zaselki in živinoreja in najmočnejša depopulacija.

5. Gričevnato hribovsko območje v zaledju Metlike in Krašičev, ki je pretežno izkrčeno, dosti gosteje in strjeno naseljeno ter z pomembnim vinogradništvom.

6. Kraško planotast svet zahodno od Vahte, ki prehaja na obeh straneh Metlike v gričevnato vznožje. Tu gre za močno gozdnate kraške planote in osamljene vzpeti- ne na njih, s prevlado živinoreje.

Na obravnavanem območju so redki kraji, ki presegajo 500 prebivalcev in izjema so kraji s 1000 prebivalci. Poselitev se precej razlikuje na severni in severovzhodni, pretežno slovenski strani osrednjega masiva Gorjancev in na južni, pretežno hrvatski strani. Najvišja poselitev na slovenski strani sega v glavnem le do nadmorske višine okrog 400 m (izjema je Javorovica), kjer so pobočja Gorjancev le tu in tam izkrčena predvsem za košenice in pašnike.

Na hrvatski, južni strani sega poselitev više: Mrzlo polje (ime!) do preko 800 me- trov. Ozemlje Žumberka je bilo od dobe turških vpadov oziroma od ustanovitve

»Vojne krajine« območje priseljevanja Uskokov in upravno priključeno »civilni Hrvaški« šele v 2. polovici 19. stoletja. Vsa znatnejša strnjena naselja so v dolinah oziroma še v gričevnatem obrobju gorskega masiva. T o so v glavnem velike vasi na stiku med ravnino Karlovške kotline in obsavske ravnine ter gričevnato hribovskim območjem Žumberak-Gorjanci. Toda razen nekaterih so že vse izven samega ob- močja, medtem ko prevladujejo na njem manjša, vendar strnjena naselja: zaselki in vasi. Za razliko od slovenskega severnega vznožja je na hrvatski strani ozemlje dosti bolj izkrčeno ter segajo polja precej više, še bolj pa travniki in pašniki. Za razliko od slovenske strani so precej redkejši vinogradi, kar je povezano verjetno z uskoško po- selitvijo. Izjema je območje Vivodine.

Kljub južnovzhodni, sončni legi gorskega masiva je zaradi večje erozijske raz- členjenosti po globokih dolinah tudi na hrvatski strani svet še vedno pretežno pod gozdom. To velja predvsem za severovzhodni del (v zaledju Samobora) kjer kraškega sveta skoraj ni. Razčlenjenost in pogozdenost sta znatni tudi v osrednjem in zahodnem delu južnega obrobja, čeprav je tu svet le bolj kraški, saj obsega tudi manjše kraške planote, ločene z globljimi dolinami. Medlokalna dostopnost je zato boljša v osrednjem in zahodnem delu Žumberškega območja kot pa v vzhodnem, ki je terensko bolj drobno razčlenjen.

II.

Območje spominskega parka leži med tremi oziroma štirimi p o m e m b n e j -

(3)

š i m i u r b a n i m i s r e d i š č i , ki ga zajemajo v svoja širša gravitacijska zaledja:

Zagreb in Karlovac na hrvaški strani ter Novo mesto in somestje Brežice-Krško na slovenski strani. Bolj neposredno pa zajemajo posamezne dele območja gravitacijska zaledja nekaterih o b č i n s k i h c e n t r o v na obeh straneh republiške meje. Poleg Novega mesta še Krško in zlasti Brežice v severozahodnem in severovzhodnem delu ter Samobor, prav tako v severovzhodnem delu, nadalje še Jastrebarsko, Ozalj in Metlika na teritorialno večjem južnem delu območja. Meje gravitacijskih vplivov posameznih občinskih središč se v grobem u j e m a j o z mejami teh občin oziroma z repu- bliško mejo. Najbolj je izrazita tam, kjer poteka po slemenih Gorjancev oziroma po ozki dolini ob gornjem in srednjem toku Bregane, zlasti pa v povsem neposeljenih višjih delih Gorjancev na odseku med prevalom Vahta in vzhodnim robom Opatove gore.

Relativna vloga vpliva in sam obseg gravitacijskih območij posameznih občinskih središč sta odvisni od relativne pomembnosti teh središč kot zaposlitvenih in storitvenih središč in seveda od obsega tistega dela teritorija posameznih občin, ki ga še zajema obravnavano območje, oziroma od oddaljenosti teh središč do roba območja.

Situacija je na severozahodni in zahodni slovenski strani precej drugačna kot na južni in severovzhodni hrvaški strani, kjer je onstran republiške meje sploh večji del tega spominskega območja.

Na hrvaški strani je zelo pomembno, da je velika, v perspektivi do leta 2000 skoraj milijonska urbana aglomeracija Zagreba v neposredni bližini, skoraj na robu spominskega območja. To je za »Veliki Zagreb« poleg Medvednice edino obsežnejše gorsko oz. hribovsko območje v neposrednem turistično rekreacijskem zaledju. Av- tocesti Zagreb - Karlovac in Zagreb - Novo mesto spominsko območje v majhni oddaljenosti oklepata tako na severni kot na južni strani.

Med občinami ob severnem robu Gorjancev (v SR Sloveniji) nobena od treh (Novo mesto, Brežice, Krško) v spominsko območje ne vključuje več kot četrtino svojega teritorija; v bistvu samo podgorske vasi. Globlje v njegovo notranjost sega občina Samobor, katere večina ozemlja, in s tem gravitacijskega zaledja, je prav na tem območju. Največji in teritorialno najširši del območja pa zajemata v svoj teritorij velika občina Jastrebarsko in manjša občina Ozalj. Občina Metlika zajame poleg svojega teritorija v gravitacijsko zaledje še precejšen del hribovskega ozemlja neposredno na severovzhodu, ki je sicer že v SR Hrvatski. Dostopnost do Metlike je tu bistveno boljša kot do Ozlja. Metlika je poleg tega še pomembnejše zaposlitveno središče, tudi za Žumberčane.

Vloga občinskih središč in njihov vpliv na oskrbne možnosti za prebivalstvo na posameznih odsekih spominskega območja je odvisna predvsem od njihove oddaljenosti od naselij v tistem delu območja oziroma od prometne dostopnosti iz naselij do središč in obratno. Očitno je, da je vpliv Novega mesta, Metlike in Brežic, pa tudi Sa- mobora, ki ležijo neposredno ob njegovem robu, močnejši kot vpliv Krškega Črnomlja, Jastrebarskega ali tudi Ozlja. Prvoimenovana središča zajemajo le po nekaj naselij tega območja že v radij 4 km oddaljenosti po cestah, torej v radij enourne pešhoje (ne pa v radiju polurne pešhoje!). Toda v radij 10 km oddaljenosti zajema Novo mesto še velik del zahodnega gorjanskega Podgorja, Metlika pa skoraj ves slovenski del območja in enako tudi Brežice. Samobor spričo goratega terena in naveza- ve na cesto ob Breganskem potoku zajema na svojem delu območja Ž - G zgolj nepo-

(4)

sredno zaledje do višjega grebena. Jastrebarsko z radijem 10 km po cesti pa sploh ne seže na spominsko območje, enako tudi ne Krško. Ozalj zajema v tem radiju le nekatera obrobna naselja. Razen iz Novega mesta in Metlike je tedaj spominsko območje, oziroma so naselja v njem, oddaljena od občinskih središč vsaj 10 pa tudi do 20 km, nekatera pa celo precej več, predvsem v osrednjem delu območja na hrvatski strani (Samobor-Kalje 30 km, Jastrebarsko-Kalje 29 km).

Te oddaljenosti po svoje pojasnjujejo tudi silno depopulacijo hrvatskega goratega Žumberka oziroma sorazmerno mnogo ugodnejšo situacijo na območju Gorjancev oziroma njihovega Podgorja v Sloveniji. Kažejo pa tudi v e l i k o p o t r e b o p o m o č n e j š e m o m r e ž j u l o k a l n i h c e n t r a l n i h k r a j e v n a h r v a t s k i s t r a n i s p o m i n s k e g a o b m o č j a . Posledica boljše dostopnosti na slovenski strani je tudi neprimerno večji delež dnevnih delovnih migrantov med aktivnimi prebivalci posameznih naselij.

Poleg občinskih središč so p o m e m b n e j š a l o k a l n a s r e d i š č a na pre- težno hribovitem oziroma goratem delu območja Žumberak-Gorjanci le prav redka.

Gre v glavnem le za c e n t r a l n e v a s i . Na robu, vendar še znotraj spominskega območja na slovenski strani, izstopajo Š e n t j e r n e j in K o s t a n j e v i c a, od katerih je prvi že kar pomembno zaposlitveno središče, na južni strani pa še S e m i č . Na hrvatski strani je poleg občinskih središč kot zaposlitveno središče neposredno ob spominskem območju pomembna le B r e g a n a s svojo industrijo, ki priteguje de- lovno silo v precejšnji meri tudi s slovenske strani oziroma brežiškega dela Gorjan- cev. Toda večje centralne vasi, ki sicer nudijo zaposlitev v glavnem le v storitvah, so razen K r a š i č e v ž e vsa izven območja in vplivajo nanj le posredno.

Glede dnevne delovne migracije je vpliv regionalnih središč razen v primeru bližnjega Novega mesta zaradi oddaljenosti manj pomemben kot vpliv drugih, bliž- njih občinskih središč.

Kot povsem l o k a l n a s r e d i š č a (subcentralne vasi in v nekaterih primerih centralne vasi) so v omrežju naselij pomembna s r e d i š č a k r a j e v n i h s k u p - n o s t i . Zlasti še na hrvaški strani, kjer gre za v glavnem manjše krajevne skupnosti, pa je »opremljenost« teh lokalnih središč skromna. Predvsem pa ta lokalna središča niso tudi lokalni zaposlitveni centri v proizvodnji. To so praktično izključno le lokalna oskrbna središča. Slaba medsebojna dostopnost med naselji oziroma posameznimi krajevnimi skupnostmi, pogojena s konfiguracijo oziroma terensko razbitostjo zaradi globokih dolin, otežkoča posameznim malim centrom zajemanje širšega gravitacijskega zaledja, ki bi zagotovilo pogoje za razvoj boljše opremljenosti.

Politično-teritorialna členitev območja Žumberak-Gorjanci je pomembna.

Teritorialne skupnosti so zelo močen faktor povezovanja več naselij v skupno enoto. Krajevne skupnosti so v naših razmerah tiste osnovne e n o t e , k i n a j b o l j e i z r a ž a j o t e r i t o r i a l n o p o v e z a n o s t n a s e l i j in n a v e - z a n o s t n a n e k o n a s e l j e - s r e d i š č e s skupnimi funkcijami tudi glede lokalne oskrbe kot skupnega problema in interesa. Zelo pogosto, zlasti v hribovitih ob- močjih kot je osrednji del spominskega območja, so meje krajevnih skupnosti tudi fi- zične ločnice dostopnosti (slemena, reke). Glavni kraji skupnosti pa so po pravilu tudi najbolj središčni kraji, kar jim daje tudi komparativne prednosti za lokacije centralnih funkcij poleg čim boljše dostopnosti iz vseh naselij krajevne skupnosti.

(5)

Analiza krajevnih skupnosti na spominskem območju je pokazala, da gre za velike razlike med njimi in s tem imamo opravka tudi z zelo različnimi možnostmi za uveljavljanje in nadaljnji razvoj centralnih naselij.

III.

OSNOVE ZA OMREŽJE CENTRALNIH KRAJEV

Ocena splošnih pogojev oziroma determinant za obstoj in razvoj omrežja centralnih krajev (oskrbnih središč) na območju Gorjanci-Žumberak in relevantnih ob- čin.

V študiji uporabljeni indikatorji kvalitativnega značaja so tisti, ki z njimi razpo- lagamo - neposredno ali posredno - iz objavljenih statističnih virov oziroma uradnih evidenc. Niso pa nujno tisti, ki bi vzročno-posledične zveze in odnose vedno na najbolj direktni način izkazovali (merili). So tedaj primer indikatorjev za analizo stanja (ali tudi teženj), ki jo je mogoče razmeroma hitro, a še dokaj vsestransko opraviti o omrežju manjših centralnih naselij na nekem območju.

Več dejavnikov oziroma danosti vpliva na obseg in razporeditev centralnih dejavnosti.

S t o p n j a g o s p o d a r s k e r a z v i t o s t i . Občine, ki segajo na obravnavano območje s svojimi perifernimi deli (brez občinskih središč), so neenakomerno razvite, znatne pa so tudi razlike med krajevnimi skupnostmi, ki so vključene vanj. Raz- lika na lokalni ravni je predvsem v stopnji oziroma obsegu industrializacije, ki je za- jela krajevne skupnosti v SR Sloveniji močneje in preje kot v SR Hrvatski. Ta indu- strializacija je ustvarila kraje s 300 do 500 delovnimi mesti v industriji na lokalnem območju in s tem krepila tudi lokalno bazo za razvoj in obstoj storitvenih oziroma oskrbnih dejavnosti. Predvsem pa tudi krepi kupno moč lokalnega prebivalstva. Sicer pa jo dviga in krepi tudi zaposlenost v središčih izven območja, kamor se usmerjajo tokovi dnevne delovne migracije.

Z a p o s l e n o s t prebivalstva dosega v krajevnih skupnostih območja oziroma v ustreznih občinah zelo različne stopnje.

Velik, v nekaterih krajevnih skupnostih skoraj izkjučni delež med zaposlenimi po posameznih krajevnih skupnostih predstavljajo d n e v n i m i g r a n t i , ki zado- voljujejo znaten del oskrbe v krajih zaposlitve in s tem slabšajo pogoje za obstoj oziroma nastanek ustreznih oskrbnih dejavnosti v naseljih oziroma centralnih krajih na spominskem območju samem.

S o c i o e k o n o m s k a i n d e m o g r a f s k a s t r u k t u r a prebivalstva je pomemben faktor za obseg in strukturo potrošnje oziroma potreb, ki jih zadovoljuje- jo centralne dejavnosti v krajevnih skupnostih na obravnavanem območju oziroma v obrobnih središčih. Demografska struktura je v znamenju velikega dela starega prebivalstva in razmeroma malo mladega, kar vpliva zlasti na zadovoljevanje potreb v nekaterih družbenih dejavnostih.

K o n c e n t r a c i j a p r e b i v a l s t v a v s r e d i š č u . Faktor, ki poleg gostote prebivalstva lahko dodatno stimulira razvoj centralnih dejavnosti oziroma njihovo pojavljanje, je tudi stopnja koncentracije prebivalstva v centralnem kraju. Centralni

(6)

kraji so praviloma (izredno visoka stopnja sozavisnosti) tudi največji kraji v svojih za- ledjih. Analiza za obravnavano območje to potrjuje. Nekatere posamezne »centralne« dejavnosti so razvite celo v krajevnih skupnostih, ki obsegajo samo eno naselje (!), čeprav so to le majhna ali srednjevelika podeželska naselja. Podobna je situacija tudi v nekaterih krajevnih skupnostih, ki zajemajo le dve, tri naselja in kjer je stopnja koncentracije prebivalstva seveda visoka. Vpliv koncentracije prebivalstva je seveda še večji, če gre pri središču tudi za večji kraj; zlasti z nekaj sto prebivalci. Obrat- no pa tudi visoka stopnja koncentracije prebivalcev v okolišu oziroma lokalni skupnosti z m a l o š t e v i l n i m prebivalstvom nima posebnega vpliva, ker je pač c e - 1 o t n o število prebivalstva premajhno za pojav centralnih dejavnosti. V analizi smo iz ovrednotenja izključili krajevne supnosti le z enim naseljem (to je koncentracija prebivalstva 100%), ker gre za posebne primere (X). Za zelo visoko stopnjo koncentracije štejemo krajevne skupnosti z več kot polovico prebivalstva v središču (A), z izrazito koncentracijo pa tiste s preko 35% (B), s precejšnjo koncentracijo pa krajevne skupnosti med 25 in 35% prebivalci v središču (C), s šibko koncentracijo med 18 in 25% prebivalci (D), medtem ko imajo neizrazito koncentracijo krajevne skupnosti z deležem prebivalcev v središču nižjim od 17% (E).

V nekaterih primerih je upoštevano kot funkcionalno naselje, ki je sestavljeno iz dveh delov. Ponekod pa so tudi primeri, kjer središče krajevne skupnosti ni največje naselje.

O b s e g g r a v i t a c i j s k i h z a l e d i j i n p r a g o v i z a p o s a m e z n e f u n k c i j e . Za obstoj centralnih dejavnosti je potrebno, da doseže dejavnost, ki predstavlja določeno funkcijo v omrežju centralnih krajev neke določene minimalne pogoje za obstoj, ki jih označujemo kot »prag« pojavljanja. Za ekonomske dejavnosti je to spodnja meja rentabilnega poslovanja tiste poslovne enote (npr. trgovine).

Ekonomski kazalci, zlasti za manjše (nižje) centralne dejavnosti, niso na voljo. Pos- redno pa merimo ta »prag« z minimalnim številom potrošnikov (prebivalcev), ki jih more enota zajeti v svojem gravitacijskem območju (zaledju). Za Slovenijo imamo za nekatere nekoliko bolj specializirane dejavnosti te pragove empirično ugotovljene.

Za obstoj lekarne je bilo v začetku sedemdesetih let potrebno zaledje z okrog 4500 prebivalci. Za funkcije centralnih vasi oziroma lokalnih središč, s katerimi moramo edino računati na območju Ž u m b e r a k - G o r j a n c i , še ni enovitih empiričnih izkušenj, vendar pa so pragovi očitno bistveno nižji. Popolne osemletne šole z vsaj po enim od- delkom (ki sicer niso racionalne) se pojavljajo že pri zaledju s 1000 do 1500 prebivalci, vendar je tu vzdrževanje solidarnostno financirano. Trgovina z mešanim blagom (to je najbolj splošni trgovski obrat) pa se pojavlja že za zaledje z manj kot 500 prebivalci. Za obstoj pošt je potrebno (normalno) bistveno večje gravitacijsko zaledje za posamezno enoto, vendar pa se za redko poseljena območja uporabljajo tudi drugi, ne vedno ekonomsko tržni kriteriji oziroma pogoji.

V e l i k o s t s r e d i š č k r a j e v n i h s k u p n o s t i p o š t e v i l u p r e b i - v a l c e v . Ta indikator je uporaben v povezavi s teritorialno velikostjo gravitacijskih območij in gostoto prebivalstva, kakor je bilo že omenjeno. Večje število prebivalcev (vsaj nekaj sto prebivalcev, ki je potrebno, da je dosežen minimalni prag za obstoj npr. trgovine v kraju) mora namreč že samo, brez zaledja okoliških krajev, zagotavljati - zlasti če je višje kot ustrezni minimalni prag - obstoj posameznih dejavnosti.

To j e pomembno zlasti za tip subcentralnih vasi in še bolj takoimenovanih inicialnih

(7)

centrov po hrvatski terminologiji, kjer se pojavljajo le posamezne dejavnosti v sre- diščih krajevnih supnosti kot so npr. Slani dol, Noršič selo ipd. Na osnovi analize veli- kosti centrov so opredeljene naslednje kategorije od A do E:

- središča z več kot 1000 prebivalci (A), - središča s 600 do 999 prebivalcev (B,), - središča s 400 do 599 prebivalcev (B2), - središča s 300 do 399 prebivalcev (C), - središča s 100 do 299 prebivalcev (D), - središča z manj kot 100 prebivalci (E).

D e m o g r a f s k a d i n a m i k a p r e b i v a l s t v a k r a j e v n i h s k u p - n o s t i . Indikator, ki nekaj pove ne le o stanju oziroma pogojih za obstoj centralnih krajev, ampak tudi o razvojnih možnostih, je demografska dinamika prebivalstva (to je potrošnikov storitev). Predvsem gibanje števila prebivalcev v gravitacijskih zaled- jih je skoraj edini razpoložljiv podatek in čeprav ne daje vpogleda v strukturo prebivalstva, je dovolj zgovoren indikator o splošnem trendu, ki je končno za presojo rele- vanten. Rastoče število prebivalstva pomeni širjenje potrošnje oziroma porabe storitev in s tem osnovo za ekspanzijo, zlasti če gre vzporedno tudi za dvig kupne moči prebivalstva. Z m a n j š a n j e števila, zlasti če je izrazito, pa kaže, da se pogoji slabšajo.

To je tem bolj usodno, če je že obstoj sedanjih centralnih dejavnosti na robu minimalnih pragov populacijskega zaledja za posamezne funkcije. Za potrebe te ocene je bilo analizirano gibanje števila prebivalcev (indeks glede na 1981) za vse povojno ob- dobje in za zadnjo dekado še posebej.

Območja krajevnih skupnosti so bila torej klasificirana predvsem po indeksu 1984/1948, dodatno pa je bil upoštevan tudi razvoj v zadnjem desetletju. V prvo kategorijo (A) so bile uvrščene krajevne skupnosti, kjer je znašal indeks rasti prebivalstva v obdobju 1948/1981 več kot 105. V drugo (B) kategorijo, kjer je znašal med 95 in 104, kar pomeni, da je prebivalstvo v glavnem stagniralo. V tretjo kategorijo (C), kjer je bil indeks 77,6 (povprečje za vse spominsko območje!) in 94. To so tiste krajevne skupnosti, kjer padec števila prebivalstva še ni bil prekomeren, četudi že izrazit. V četrto kategorijo (D) so bile uvrščene krajevne skupnosti z indeksom med 50 in 77,5. Pri tem je kot D2 posebej označena podkategorija, kjer je indeks manjši od 70, torej je že šlo zares za izrazit padec, pri katerem so se demografski pogoji za obstoj centralnih dejavnosti že hudo poslabšali. V zadnjo kategorijo (E) pa so bile uvrščene krajevne skupnosti, kjer je bil indeks pod 50; kjer se je prebivalstvo zmanjšalo na polovico, torej je situacija naravnost kritična (hribovsko območje v hrvatskem Žumber- ku), zlasti pri manjših krajevnih skupnostih.

Bistveno večje število prebivalstva na začetku obdobja pojasnjuje, da so določe- ne centralne dejavnosti, ki so nastale prej, še ostale vsaj v nekaterih središčih takih krajevnih skupnosti. Njihov nadaljni obstoj, kar velja tudi za kategorijo D2, je moč- no vprašljiv, možen bo le ob solidarnostni pomoči.

G o s t o t a p r e b i v a l s t v a i n d o s t o p n o s t . Gostota poselitve oziroma prebivalstva je pomemben faktor za oblikovanje centralnih krajev. Pri nizki gostoti bo omrežje istovrstnih centralnih krajev (ista hierarhična stopnja) zaradi minimalnih pragov za posamezne dejavnosti redkejše kot pri višji gostoti. Opremljenost bo slab- ša in manj popolna. Učinek gostote pri formiranju omrežja se še stopnjuje, če je demografska dinamika v smeri upadanja ali rasti prebivalstva, kar je zlasti primer na

(8)

hrvatski strani območja. Tu je veliko zmanjšanje števila prebivalstva gostoto v gor- skem delu območja znižalo v toliki meri, da je obstoj celo še preostalih centralnih dejavnosti ogrožen, čeprav bi se depopulacija takoj ustavila. V teh pogojih bi moralo biti omrežje centrov, da bi bilo usklajeno oziroma vsaj blizu minimalnih pragov za posamezne dejavnosti, bistveno redkejše. To pa bi pomenilo seveda tudi bistveno poslabšanje dostopnosti do centrov, ki pa je prav za dejavnosti osnovne oskrbe na ravni centralnih vasi bistvenega pomena za prebivalstvo.

Gostota pod 35 prebivalcev na km2, zlasti pa pod 20, je v goratem območju, kjer so stvarne razdalje bistveno večje kot na ravninskih predelih, komaj še sprejemljiva.

Če merimo dostopnost do centralnih krajev po času, ki ga porabimo za pot do centralnih krajev najnižje stopnje, je ta gostota že usodno nizka. Razmeroma visoke gostote na območju severno od Gorjancev pa tudi na nižjem južnem obrobju območja - od Metlike do Pribiča - pojasnjujejo relativno bistveno boljšo opremljenost centralnih in subcentralnih vasi v tem območju.

T e r i t o r i a l n i o b s e g o b m o č i j . Teritorialni obseg možnega gravitacijskega zaledja je skupaj z lego središča lahko faktor, ki pospešuje ali zavira v središču obstoj in razvoj centralnih dejavnosti. Male lokalne skupnosti, v našem primeru krajevne skupnosti, imajo slabše pogoje kot večje, ker pri enaki ali podobni gostoti prebivalstva ne zagotavljajo dovolj velikega števila »potrošnikov«, čeprav so ti sicer raz- porejeni v bližnjih naseljih. To velja na splošno za vse krajevne skupnosti, ki imajo manj kot 10 do 12 km2 površine, torej v radiju, ki je precej pod 2 km od središča. To ne velja le pri izjemno velikih odstopanjih v gostoti prebivalstva navzgor, zlasti pa navzdol. Še slabši so pogoji pri krajevnih skupnostih, ki merijo le nekaj kvadratnih kilometrov. Tudi bistveno zvečana gostota prebivalstva ne izboljša pogojev, ker bi bila središča preblizu, da bi bilo omrežje racionalno. Izpostavljene so tudi - spričo bliži- ne - tudi »prostorski konkurenci« sosednih centrov iste ali višje ravni. Najbolj pri- merna oddaljenost središča na tej ravni je v radiju okrog 2,5 do 3 km (do največ tri- četrt ure pešhoje). Kjer so središča glede na pripadajoče območje v periferni legi, so pogoji seveda še slabši. Obseg gravitacijskega območja okrog 20 km2 in gostota poselitve med 50 in 60 prebivalcev na km2 že omogoča zajetje dovolj velikega gravitacijskega zaledja za nekaj dejavnosti, značilnih za lokalno oskrbo; toda za bolj kompletno ponudbo je potrebno večje zaledje z okrog 3000 prebivalci v polurni dostoposti do središča.

IV.

OVREDNOTENJE INDIKATORJEV ZA LOKACIJO CENTRALNIH DEJAVNOSTI IN OPREDELITEV CENTROV

Tabela ovrednotenja faktorjev za pojavljanje centralnih krajev na lokalni ravni (oziroma ustreznih centralnih dejavnosti na območju posameznih krajevnih skupnosti) p o j a s n j u j e stanje, kakršno je, oziroma je bilo v polpreteklem obdobju. Predstav- lja poizkus objektivnega »merjenja« vpliva posamičnih dejavnikov na osnovi vsaj do neke mere kvantitativnih kazalcev, razvrščenih v smiselne kategorije. Nekateri, npr.

za lego in dostopnost, so le posredni oziroma ocenjeni (npr. radij povprečne oddaljenosti iz gostote prebivalstva in teritorialnega obsega, površine). Kljub takim po- manjkljivostim pa se zdi, da le dokaj dobro kažejo ne le absolutno ampak predvsem relativno boljše ali slabše in zelo slabe pogoje, ki obstajajo v posameznih krajevnih

(9)

skupnostih za obstoj in razvoj centralnih krajev.

Poizkus ponderacije kategorialnih vrednosti (A do E) ni bil izveden, ker se n.pr.

visoke vrednosti dveh indikatorjev lahko medsebojno izključujeta in ker podrobnejši podatki npr. o lokalni dostopnosti - brez večjih novih raziskav - niso na voljo. Očitno pa je, da je število prebivalcev v nekem okolišu, stvarnem ali potencialnem gravitacijskem zaledju, pomembnejše, kot je na primer teritorialna velikost brez upošteva- nja gostote. Ali pa, da je velikost centralnega kraja samega (oziroma njegove nepo- sredne soseščine) pomemben faktor ne glede na stopnjo koncentracije le tedaj, kadar gre za večja oziroma velika podeželska naselja. Kategorije so bile delno določene le empirično (iz znanih primerov) in so le približne orientacije.

Pomemben indikator - kupna moč prebivalcev - ni vključen, ker ni ustreznih podatkov in ker se kupna moč tudi lahko močno odliva; zato bi bila primerjava neu- strezna. Večkratno pojavljanje iste kategorije kazalcev vsekakor kaže na splošne pogoje. Velike razlike za isto krajevno skupnost pa nakazujejo, kje so problemi! Pre- gled indikatorjev dokaj jasno pokaže - ne glede na dejstvo, da imajo posamezni indikatorji različno »težo« - da so pogoji za obstoj in razvoj centralnih dejavnosti lokalne ravni na območju Žumberak-Gorjanci pri posameznih krajevnih skupnostih močno različni.

Pri nekaterih so kazalci v tako nizki kategoriji valorizacije, da ne preseneča, če njihova središča vobče niso centralni kraji v smislu oskrbnih središč, ampak so take skupnosti v celoti navezane na oskrbo v središču - centralnem naselju neke (ali več) sosednjih krajevnih skupnosti. To velja predvsem za nekatere manjše, reliefno moč- no izolirane krajevne skupnosti predvsem na hrvatski strani. (Smerovišče, Slani dol, Dojutrovica, Vrškovac); v Sloveniji pa velja to le za Mrzlo vas v najbolj hribovitem območju.

Pogoji so slabi tudi sicer v teritorialno velikih krajevnih skupnostih na slovenski in hrvatski strani (Podgrad, Sošice, Pečno, Radatoviči, Dragoševci, Kalje, Budinjak, Stojdraga, Noršič selo). To je predvsem zaradi nizke gostote prebivalstva oziroma majhnega populacijskega zaledja. Skoraj v vseh središčih teh krajevnih skupnosti se pojavlja posamezna dejavnost ali dve, najpogosteje trgovina ali štiriletna osnovna šo- la; nikjer pa ni minimalno značilnega sklopa vseh funkcij (dejavnosti), kar bi kraju zares dajalo vlogo centralnega naselja. V Radatovičih imajo tudi že proizvodni obrat, ki je zaposlil nekaj okoliških prebivalcev, vendar ta sam po sebi še ne more v kratkem času zagotoviti pogojev za izoblikovanje kompletnega centralnega kraja, še zlasti, ker je Metlika dokaj blizu. Zato velik del zaledja raje uporablja centralne dejavnosti s kompletnejšo ponudbo v Metliki. Vsekakor pa lahko pričajujemo, da bo obrat v Ra- datovičih, če bo deloval uspešno, zaustavil izsejevanje in s tem preprečil, da bi se neposredno teritorialno območje nadalje praznilo. D o zgostitve prebivalstva, ki bi za- gotavljalo primerno zaledje za nastanek kompletne centralne vasi, pa bi moglo priti šele v daljšem obdobju uspešnega lokalnega zaposlovanja.

V vsakem primeru gre v teh primerih le za s u b c e n t r a l n e v a s i (po slovenski terminologiji), ki so bolj kompletno opremljene kot jih predpostavljajo raz- vojni načrti za inicialne centre po hrvatski terminologiji.

Objektivno na boljšem so krajevne skupnosti v nižjih, gosteje obljudenih delih spominskega območja. Toda zelo majhne krajevne skuposti so tudi tu brez pravih centralnih naselij (Velike Malence, Grabrovec,Drašiči, Obrež, Lovič, Dvorište). Te

(10)

skupnosti so navezane na bolje opremljena najbližja središča drugih krajevnih skupnosti. Zaledje za taka centralna naseja pa se z malimi krajevnimi skupnostmi le redko bistveno poveča. Navezanost nekaterih celotnih sosednjih krajevnih skupnosti ali njegovih delov vsekakor pojasnjuje, da lahko obstajajo vsaj kot subcentralne vasi, kot središča sicer majhnih krajevnih skupnosti; tak primer je Kašt v občini Ozalj. V izjemnih primerih so le posamezne centralne dejavnosti še v drugih krajih, ki niso središča krajevnih skupnosti. Tako je v teritorialno izredno veliki in na več kot polovici teritorija zelo redko poseljeni krajevni skupnosti Semič. Taki kraji (po hrvatski terminologiji inicialni centralni kraji) so Črmošnjice, Štrekljevec ter delno Rožni dol.

Značilno je, da gre v teh primerih bodisi le za štiriletno osnovno šolo ali le za trgovi- no. (take so še Bude, Željezno, Kupčina in Mrzlo polje).

Valorizacija faktorjev, ki vplivajo na centralne funkcije oziroma na oblikovanje omrežja centralnih naselij, zelo očitno kaže na probleme, ki se pojavljajo in se bodo pojavljali - zlasti, če ne bo depopulacija v kratkem času zaustavljena - pri znatnem številu centralnih naselij na celotnem območju Žumberak-Gorjanci. Predvsem zade- va to kraje najnižje stopnje centralnosti, kjer je spričo neugodnih pogojev nevarnost krčenja števila teh krajev največja, taka je obenem potreba po lokalni oskrbi za oko- liško prebivalstvo. Nadaljnje krčenje dejavnosti - četudi bi bilo to ekonomsko smotr- no z ožjega vidika nadaljnjega razvoja posamezne dejavnosti: šole, trgovine, pošte itd. - ne bi smelo biti orientacija za bodočnost, saj bi depopulacijo le še pospešilo.

Nasprotno, utrditev in izpopolnitev omrežja se kažeta kot nujnost zaradi zagotovitve vsaj minimalnega standarda oskrbljenosti prebivalstva. Izboljšava - ampak bistvena - lokalne medkrajevne dostopnosti bo lahko delno popravila situacijo v hribovskih predelih oziroma njihovo dostopnost tudi do notranjih ali zunanjih središč območja, (občinski centri; pomembnejši lokalni centri: Krašič, Šentjernej, Semič, ki m o r a j o nuditi tudi bolj specializirane storitve). Osnovno oskrbo lokalne ravni (šola, trgovina, zdravnik, pošta, telefon, avtobusna postaja,) pa bo treba slejkoprej zagotavljati vsaj v obstoječih središčih znotraj območja. V razvitih deželah se v podstandardnih pogojih, s katerimi imamo opravka tudi na spominskem območju, uveljavljajo tudi že no- ve organizacijske oblike zagotavljanja teh dejavnosti, da se doseže vsaj delno renta- bilnost. Tako namesto redno avtobusne linije prevzema maloštevilne potnike lokalni poštni avto, ki že tako in tako dnevno kroži med naselji in sedežem pošte. V drugih primerih se povežejo trgovina in poštne ter bančne storitve. Prodajalec v trgovini opravi še storitve pošte. Drugje se uveljavlja potujoča trgovina z osnovnim asortima- nom preskrbe itd. Te oblike bi bilo potrebno posebej preveriti, koliko in v katerih primerih bi jih mogli predlagati kot rešitve v razmerah, kakršne so na našem območ- ju.

V.

Sklepne misli in ugotovitve

Analiza sedanjega stanja in pogojev za razvoj omrežja centralnih naselij na spominskem območju Žumberak-Gorjanci je bila opravljena z zelo skromnimi ena- kovrstnimi podatki, ki so bili na voljo za obe strani, slovensko in hrvatsko. Za hrvatsko stran npr. neposrednih podatkov o obsegu gravitacijskih območij vobče ni. Zato sta metoda obdelave in izbor indikatorjev omejena le na tiste, ki so na voljo iz sploš- nih informacijskih virov (kataster, statistika) ali iz občinskih evidenc (opremljenost centralnih naselij) oziroma iz družbenih planov občin.

(11)

ŽUMBERAK-GORJANCI

à Ve/. Loka Sreza. . >

fJrebn/e/Jj -Mulce

m . TKcovišćeY

rellei/ec

Boi t no I^TfT^Kaaakovo iei/ncl°

I

f / 7 ?

r . Lesko

J63 Senuie 0

^Bobovec / 0 i Možganski / / / Д *

«""Tf Чо q)

«

Ci II fe,

\Poiatno

udì

_uiemberk Sadinja *asn

Mlfuri/

Gor.-

•\ 4 t . ?-kanelle«> „ и

, 1 о ^ ^ Л Ј о ) - Smariesfcejfl

*«' «""»"«6 rop/iqyf j w VU

i s

Jablano

^Maleni Oslroi

tfaharovec f ^ 2

(prekopaj ostante vi ca

ove!.

1/ptwerV v Gor yt r a t a

j/ -мокго poiie j .

ž// I Ч бгеЛоге.

N M2\N M 1( N M 8 V ç ^

ffJ7 HSmt/*:,

» vas

N M 4 .uto

• % 9,2

M 7 ((

(Psrer/ iog

o

Č

^

la gora G

723 .

+ two ne O

P4

a vas -

[Ve/. Cerowec^

D*>

«k/ À Î ^ ^ ^ B r d o v e c i )

Domaslovec&

) , B o f = _ , „ Rakil/e ^ 302

'002 /J v SoSice &

i. \ ^ V Trd-ùtov

S 4

, D ç> J V J i

sela

74 O I

_ "»"V / / | o <

nĆrmoinf/ci

5rednf^rss

O tr> " "

Dolga vas °

f Kopa i f P l a n i n a f

-P т ycVn/грого^

öMoze//

• » ' > , . , 4 / B E L talce rji

*PeÂç&n.ik Oso/nik.

fyloini dol Q I J) i trekl/ei Semič freSnjevei

fi VranoviCi K V Kras/nech O Zastava Č R N O M E L J oCerkvKCe^

C anitahca G riblje '

Ga I g ovo

Petkov// çy< ^ Klinča "^&УНОRVATI

Jßlarfs ^ KRALJEVß'l OKUPJN

SU_{• Kneija}

,

\OPriB cerezar1'

D.omagovićJt Vie ff

\ Budrovci

\ Mali iDraganićkll rjaveč i

jGcr.fPokupje

ahično / J i

« / s a *

N M - o M i n a

• - k r a j e v n a s k u p n o s t

(12)

Ker iz splošne teorije o centralnih krajih o specifičnem obnašanju in medsebojne sozavisnosti parametrov za tako majhna, lokalna redišča ni ustrezne orientacije oziroma razvitih modelov, je bila opravljena le analiza ustreznih in razpoložljivih indikatorjev oziroma parametrov in poskus ponderiranja zgolj na osnovi relativnih skalar- nih vrednosti. To še ne zadošča za rigorozno kvantitativno analizo. Omogoča pa - kot je pokazalo vrednotenje skupne pregledne tabele vrednosti za indikatorje - dokaj za- nesljivo presojo o večji ali manjši dejanski oz. potencialni (relativni) pomembnosti posameznih središč krajevnih skupnosti v sistemu centralnih krajev na obravnavanem območju.

Očitno se je pokazal negativni vpliv nizke gostote prebivalstva, slabe mednasel- binske dostopnosti in še posebej močne depopulacije. Taka je situacija skoraj povsod v hrvatskem Žumberku in razlog, da so problemi razvoja - vobče nadaljnega obstoja - centralnih dejavnosti oziroma centrov na hrvatski strani spominskega območja bistveno težji kot na slovenski strani. Tu je tudi poselitev na sploh omejena pretežno na nižje lege oziroma na rodovitnejše in gosteje naseljene predele ter so naselja oziroma posamezne krajevne skupnosti tudi bliže večjim zaposlitvenim središčem, delno celo znotraj območja (Šentjernej!), predvsem pa v posameznih občinskih središčih.

Pregledna tabela ovrednotenja indikatorjev za lokacijo lokalnih centralnih dejavnosti po krajevnih skupnostih na območju Žumberak-Gorjanci

Štev. pre- Štev.

Lega centra bival. v Gostota Velikost prebiv. % preb.

Štev.

Center glede na: okolišu prebival. okoliša v sre- v sre- Demogr. Štev.

krajevnih površino prebiv. (KS) na krrr v ha dišču d i n u dinamika prebivalcev

skupnosti I. TI. III. IV. V. VI VII. VIII. l w l IVK1

Brežice (B)

1. Jesenice B, B

C,

Â ^C ^D/B, Â Â ^1.211 ^1.244

2. Velika dolina D C

c,

^B, ^B ^C ^B ^C ^1.117 ^1.007

3. Čatež D C C, B B C B C 1.068 1.000

4. Cerklje B B A A* A D/C E/C C 2.282 2.061

5. Velike Malence ^- ^-

c,

^Вт ^E ^D ^X ^C ²³² ²⁰⁶

6. Mrzla vas) D C H, C C D B D 369 329

Krško (K)

1. Kostanjevica D C A D A B, C D 2.565 2.583

2. Podbočje C B B B2 A D/B2 E D, 2.049 1.868

Novo mesto (NM)

1. Orehovica B B c, ^C ^B ^D ^D ^C ^1.160 ^1.128

2. Brusnice B B C, ^C ^B ^Bi ^B ^A ^1.096 ^1.165

3. G a b r j e D B D C B B, A C 754 684

4. Stopiče

1.510

(Črmošnjice) C B B A B D D/B A 1.354 1.510

5. Dolž D C D D C D A D 601 514

6. Podgrad C B C2 C/D C D E C 993 913

7. Birčnavas B B C, C B D/C, D/A A 1.126 1.163

8. Šentjernej C B A A A A D A 4.507 5.132

Črnomelj (Č)

3.582 3.638

Semič C B A D A B/A B/C B 3.582 3.638

(13)

Štev. pre- Štev.

Lega centra bival. v Gostota Velikost prebiv. % preb.

Center glede na: okolišu prebival. okoliša v sre- v sre- Demogr. Štev.

krajevnih površino prebiv. (KS) na km2 v ha dišču dišču dinamika prebivalcev

skupnosti 1 II. III. IV. V. VI. VII VIII. 1961 1981

Metlika (M)

1. Suhor B B C, D C D D D, 934 826

2. Radovica C C D B2 C D A _{D J} 574 420

3. Jugorje C B D D D E B/A D 206 151

4. Gabrovec - - E D E D X D 186 125

5. Drašiči B B E, C C D X E, 418 327

Ozalj (O)

1. Radatoviči C C E, E D E D E 557 258

2. Kašt B, B E2 D C E A E 423 203

3. Vivodina C B E, C C E E E 638 366

4. (Dragoševci) D C E, E D E X E 465 156

5. (Dojutrovica) D C E , D D E B E 268 138

6. (Stojavnice) C C E2 B E E B D2 232 152

7. (Dvorište) - - E2 C E E X E 113 50

8. (Lović) - - E2 C E E X E 295 160

9. (Obrež) D C E, B, D D C D2 588 394

10. (Vrškovac) - - E2 A E D X E 243 190

Jastrebarsko (J)

1. Krašič C B A A (A) B, B C 2.373 2.066

2. Kalje C C D D D E E D , 1.083 641

3. Kostanjevac D C

c

² ^D ^C ^D ^E ^D² ^1.412 ⁸⁸⁵

4. Sošice D C D E D D B E 1.045 434

5. Prekrižje C C D

в

² ^C ^D ^C ^D² ^1.060 ⁶⁶⁷

6. Pribič D C B A B B, C D 2.105 1.523

7. (Oštrc) C C D D D D C D 921 478

8. (Pečno) C B E2 E D E B E 474 214

Samobor (S)

1. Grdanjci D C

c

² ^D ^D ^C ^B ^{D ,} ^1.059 ⁸⁸⁷

2. Budinjak D C D E D E D D , 1.199 648

3. Stojdraga C C E, E D D B D, 383 259

4. Noršičselo C B

E,

^D ^D ^C ^B ^D² ⁶⁰⁶ ⁴¹⁷

5. Slani dol C B D B, C D A B 488 458

6. Veliki Lipovec D C E2 D D D C D2 526 380

7. (Smerovište) - - E2 D D D X D2 259 177

vse KS v SRS 28.384 27.874

vse KS v SRH 18.767 12.132

skupaj 47.151 40.006

Literatura

S t r o k o v n e l i t e r a t u r e , ki bi o b r a v n a v a l a p o s e b e j G o r j a n c e ali Ž u m b e r a k z v i d i k a s p l o š n i h s o c i o e k o n o m s k i h p o g o j e v , z a z d a j š e ni. S l o v e n s k i del s p o m i n s k e g a o b m o č j a š e n a j c e l o v i t e j e o b r a v n a v a M e l i k ( S l o v e n i j a I I / 3 . z v e z e k , P o s a v s k a S l o v e n i j a , L j u b l -

(14)

jana, 1959) pri geografski oznaki Dolenjske, str. 297 dalje, zlasti v podpoglavju o Gorjancih (str. 367-375). Podoben priročnik za hrvatski Žumberak je kolektivno delo Geografija SR Hrvatske, izd. Školska knjiga, Zagreb 1974, ki obravnava ta del v okviru Zagrebške urbane regije, na str. 7 do 61, zlasti pa 52 do 56 in posebej Žumbe- rak na str. 187 si.

Od druge, bolj specifične literature je uporabljena predvsem naslednja:

V. K o k o 1 e: Centralni kraji v SR Sloveniji, Geografski zbornik S A Z U , 1971, ki obravnava tudi manjše, podeželske centralne kraje najnižje stopnje.

I. V r i š e r: Centralna naselja v Jugoslaviji. Ekonomska revija, 1968, ki pa zajame samo mestne centralne kraje na obrobju območja Žumberak-Gorjanci.

I. C r k v e n č i č (urednik): Centralna naselja i gradovi SR Hrvatske. Geografska analiza; Školska knjiga, Zagreb 1976. Tudi to delo manjše podeželske centralne kraje (»lokalna središta«) - 157 do 208 centralnih krajev v zagrebški regiji - oziroma njihovo problematiko ne obravnava problemsko in ne podrobneje.

Uporabljeni so bili tudi - kot vir informacij in za razčlenjevanje razvojne proble- matike - S r e d n j e r o č n i d r u ž b e n i p l a n i p r i z a d e t i h o b č i n oziroma tudi dolgoročni, kolikor so bili do pomladi 1986 že izdelani. Povzemajo namreč tudi analize razvojnih možnosti in ne le oznako stanja. Manjša metodološka neskladja v rangiranju centralnih naselij za hrvatski del in za slovenski del niso tolikšna, da ne bi bila mogoča smiselna primerjava.

Z a kvantifikacije je bilo uporabljeno razno statistično gradivo, zbrano iz ustreznih virov (predvsem Popisa prebivalstva in katastra ter drugih uradnih evidenc), ki sta ga zbrali Projektna skupina in Gozdarski inštitut.

(15)

THE LOCAL CENTRAL PLACES IN THE MEMORIAL AREA OF THE ŽUMBERAK-GORJANCI BORDERLAND (W OF ZAGREB, YUGOSLAVIA)

Vera in Vlado K o k o 1 e (Summary)

The paper deals with central places in the mountainnous Žumberak-Gorjanci area (to the W of the city of Zagreb) and its foot-hills: on a territory of nearly thou- sand km2 including parts of eight communes lying both in the S. R. of its important role during the 1941-1945 liberation war and for which a special regional rehabilita- tion and development plan is now being prepared. The relevant background studies included also one on the central places, their present condition and the factors affec- ting their possible growth or decline in the future as a basis for providing guide-lines in the development process. For this is an underdeveloped area and only a limited amount of information relevant was available, mostly concerning population distribution and structure, its dynamics, further the existing level of the provision with services by small local centres and the size of the basic units of observation which were the local communities. A simple weighting system for the indicators of particular factors (supposed by theory) influencing the spatial distribution was developed and applied to local communities (or rather their central settlements). The observed scalar values were used to determine the relative role of particular factors on the present and possible future pattern of central places and their role in service provision. The prospects of a contraction of the network, in case of the lowest order centres is imminent. In particular in the Žumberak section of the entire area, which is markedly more moun- tainous and where local accessibility is worse and where rapid depopulation is still in progress) if some services will not continuously be subsidised and/or local jobs (em- ployment in small industrial plants and in tourism) provided soon and in a consider- able amount.

(16)