• Rezultati Niso Bili Najdeni

Vpogled v Franc Kuzmič (1952–2018)

N/A
N/A
Protected

Academic year: 2022

Share "Vpogled v Franc Kuzmič (1952–2018)"

Copied!
4
0
0

Celotno besedilo

(1)

189

In memoriam

Franc Kuzmič (1952–2018)

Igor Zemljič

Šestega aprila 2018 se je med romanjem v Betlehemu pri Jeruzalemu povsem nenadoma izteklo plodno in zelo ustvarjalno življenje našega dragega kolega iz Murske Sobote Franca Kuzmiča - Ferija.

Vsi, ki smo ga poznali in z njim delali, smo od njega marsikaj izvedeli, a šele ko nas je zapustil, smo ugotovili, kako malo smo vedeli o njem in vsem njegovem delovanju. Sam sem bil npr. najbolj presenečen, da ni nikoli omenil pastorstva Binkoštne cerkve v Murski Soboti. Zmeraj pa je bilo toliko zanimivih tem za po- govor, da nikoli nisva govorila o njegovi družini, sinu …

Feri se je rodil 3. novembra 1952. Odraščal je na Veščici, majhni vasici z nekaj hi- šami in pokopališčem, le nekaj kilometrov zahodno od Murske Sobote. Osnovno šolo je obiskoval v Kupšincih in Murski Soboti, kjer je nadaljeval tudi šolanje na srednji šoli. Študiral je na pedagoški akademiji v Ljubljani, administrativno smer za srednje strokovne šole. Pozneje se je lotil še študija slovenskega jezika in knji- žničarstva. Vpisal se je tudi na Filozofsko fakulteto, kjer je študiral pedagogiko in psihologijo. Vse bolj pa se je posvečal tudi preučevanju zgodovine, in to v njenem najširšem pomenu. V Osjeku je tako leta 1991 končal Teološko fakulteto z diplom- sko nalogo o Judih v Prekmurju. Prav tam je pozneje nadaljeval še podiplomski študij in leta 2001 magistriral iz cerkvene zgodovine z delom Zgodovinski prikaz publicistične, versko-literarne in izdajateljske dejavnosti Binkoštne Cerkve v Jugo- slaviji v obdobju 1936–1991. Začel je pripravljati še disertacijo o protestantizmu v Sloveniji od jožefinskih reform do razpada Avstro-Ogrske.

Podobno raznovrstna je bila tudi njegova zaposlitvena pot. Sprva je več let pouče- val na Ekonomsko-komercialni šoli v Murski Soboti, kjer je užival sloves dobrega učitelja in predavatelja. Leta 1980 se je zaposlil v soboški Pokrajinski in študijski

(2)

190 Knjižnica, 2018, 62(1–2), 189–192 Igor Zemljič  

knjižnici, kar je znanstveno radovednemu in široko razgledanemu Feriju dalo neizbrisen pečat, saj se je na domoznanskem oddelku te knjižnice lahko še več ukvarjal s krajevno in kulturno zgodovino. Zaradi vidnih rezultatov svojega mar- ljivega dela in delovanja se je leta 1992 zaposlil v Pokrajinskem muzeju Murska Sobota, kjer je bil zaposlen kot knjižničar, kustos pedagog in nazadnje še kot muzejski svetovalec. Upokojil se je leta 2012, a je še naprej redno obiskoval muzej in tam delal, saj je imel še celo vrsto projektov in zadolžitev.

Franc Kuzmič je skoraj 40 let deloval v bibliotekarstvu, med letoma 1990 in 1996 je bil tudi predsednik Društva bibliotekarjev Prekmurja. V Sekciji za specialne knjižnice pri ZBDS ga bomo med drugim pomnili kot dolgoletnega člana Izvršnih odborov naše sekcije (2001–2013), hkrati pa kot nepozabnega organizatorja in vodnika na številnih strokovnih ekskurzijah, kjer je s svojim širokim znanjem in poznanstvi po vsem srednjeevropskem prostoru širil naše vedenje in odpiral marsikatera (sicer zaprta) vrata. Njegova vodenja so se začela leta 2004 z obiskom specialnih knjižnic v Budimpešti. Dve leti pozneje je z osebnim poznavanjem slovenskega veleposlanika pri Svetem sedežu pomagal pri obisku bibliotekarjev iz specialnih knjižnic v Vatikanu in Rimu. Leta 2007 nas je popeljal na Slovaško, kjer smo se lahko v Bratislavi seznanili z najvišjimi protestantskimi šolami in knjižnicami, kjer so se šolali in delovali številni prekmurski Slovenci. Aktiven je bil tudi pri ekskurziji leta 2008 v Varšavo, kjer je bilo zlasti nepozabno njegovo predavanje v Varšavskem getu, ter nato še leta 2010 pri obisku Dunaja, Gradi- ščanske in Porabja.

Čeprav so bili pogovori s Ferijem vedno zelo poučni, pa je pustil še bolj trajno sled s svojim publicističnim delom. Njegova bibliografija je izjemno obsežna.

Tista, ki jo je sestavil do svoje upokojitve,1 vsebuje kar 754 člankov, od leta 2012 do danes pa lahko v COBIB-u zasledimo še dodatnih 129 enot, kar skupaj znaša skoraj 900 bibliografskih enot. Čeprav je njegova bibliografija najboljše zrcalo Ferijeve vsestranskosti in širine znanja od psihologije, teologije ter zgodovine vse od srednjega veka do danes, pa je za nas bibliotekarje enako zanimiva tudi njegova obsežna zbirka bibliografij. Zapustil nam je namreč kar 59 osebnih2 in 24 tematskih3 bibliografij o številnih pomembnih Prekmurcih ter o najrazličnej- ših vprašanjih iz kulturne in verske zgodovine, o življenju slovenskih Judov, o Jožetu Plečniku in njegovih stikih s Prekmurjem, o preteklosti protestantizma ter

1 Dostopno na: http://www.pomurski-muzej.si/izobrazevanje/gradiva-pomurja/bibliografije/

tematske-bibliografije/domoznantsvo.

2 Dostopno na: http://www.pomurski-muzej.si/izobrazevanje/gradiva-pomurja/bibliografije/

osebne-bibliografije.

3 Dostopno na: http://www.pomurski-muzej.si/izobrazevanje/gradiva-pomurja/bibliografije/

tematske-bibliografije.

(3)

Knjižnica, 2018, 62(1–2), 189–192 191

In memoriam: Franc Kuzmič (1952–2018)  

o Porabju. Med njimi je verjetno najpomembnejša in najobsežnejša Bibliografija prekmurskih tiskov: 1920–1998, ki jo je leta 1999 izdal ZRC SAZU v Ljubljani.

S tem pa njegovo bogato delovanje še zdaleč ni opisano. Bil je pogost vodič šte- vilnih skupin Slovencev po Prekmurju in Porabju, pogosto je nastopal na radij- skih postajah in televiziji, z Milivojem Rošem in drugimi sodelavci je leta 2009 pripravil dokumentarni film o Štefanu Küzmiču, sodeloval pa je tudi pri projektu o Primožu Trubarju. Zaradi teh izkušenj je bil tudi moderator na številnih kultur- nih in drugih dogodkih. Vsekakor pa ne smemo spregledati še njegovega vodenja binkoštne cerkvene občine v Murski Soboti, kjer je deloval tudi kot pastor.

(4)

192 Knjižnica, 2018, 62(1–2), 189–192 Igor Zemljič  

Izteklo se je Ferijevo duha polno, delovno in prizadevno življenje z vsemi njegovi- mi dosežki. A mnogo prezgodaj ga je zagrnil mrak večne noči in ga iztrgal iz vrst njegove družine, prijateljev in kolegov. Nam sicer ostaja žalost za radovednim in znanja polnem Ferijem, a hkrati tudi spomin na vse, kar je naredil in kar je bilo povezano z njegovo dejavnostjo in njegovimi uspehi. Zato se lahko le strinjamo z besedami eminentnega prekmurskega duhovnika, ki je ob njegovem slovesu zapisal: »Feri, ostajamo osiromašeni, ker nisi več med nami, a ostajamo oboga- teni, ker si bil z nami!«

Igor Zemljič

Inštitut za novejšo zgodovino, Kongresni trg 1, 1000 Ljubljana e-pošta: igor.zemljic@inz.si

Reference

POVEZANI DOKUMENTI

Posebej vidno je bilo njegovo delovanje na področju speleologije leta 1954 med ustanovitelji samostojne jamarske sekcije pri PD „Železničar“ v Ljubljani, od leta 1972-1982 in

• ki trpijo zaradi akutnega poslabšanja duševne motnje, ki lahko vodi tudi v samomorilno vedenje,. • pri katerih je prišlo do tolikšnega upada v funkcioniranju,

Manjkajoče število zaposlenih v patronažni dejavnosti obalno-kraške SR preračunano na veljavni normativ, po izobrazbi in upravni enoti, februar 2014 Vir podatkov:

Tako smo na primer lahko telesno dejavni doma: doma lahko delamo vaje za moč, vaje za gibljivost in vaje za ravnotežje, hodimo po stopnicah, uporabimo sobno kolo. Ne pozabimo, da

Bil je predstojnik latin- skega seminarja na Varšavski univerzi od leta 1945 do leta 1952, predstojnik Oddelka za klasično filologijo od leta 1952 do leta 1975 in predsednik

V luči pojava skrajno desne in populistične retorike v Evropi, ki je bila zlasti posledica migrant- ske krize leta 2015, ter rasističnega in ksenofobnega diskurza, ki je

Jožefa na Studencih pri Ma- riboru je Jožef Straub v letih 1750 in 1752 pre- jel 800 goldinarjev, za oltarno kuliso pa mizar Franc Leeb 500 goldinarjev; leta 1756, ko je bil kipar

Zakon o samoupravnih narodnih skupnostih iz leta 1994 (Ur. RS 65/94) določa, da na območjih, kjer obe skupnosti živita, njuni predstavniki kot osebe javnega prava