UNIVERZA V LJUBLJANI
FAKULTETA ZA POMORSTVO IN PROMET
DIPLOMSKA NALOGA
Lastnosti delovnega mesta disponenta v cestnem oddelku podjetja
DSV transport d. o. o.
Jure Žunić
Portorož, junij 2021
UNIVERZA V LJUBLJANI
FAKULTETA ZA POMORSTVO IN PROMET
DIPLOMSKA NALOGA
Jure Žunić
Lastnosti delovnega mesta disponenta v cestnem oddelku podjetja
DSV transport d. o. o.
Portorož, junij 2021
UNIVERZA V LJUBLJANI
FAKULTETA ZA POMORSTVO IN PROMET
DIPLOMSKA NALOGA
Lastnosti delovnega mesta disponenta v cestnem oddelku podjetja
DSV transport d. o. o.
Mentor: doc. dr. Sebastjan Škerlič Študent: Jure Žunić
Jezikovni pregled: Senija Smajlagič, prof. slov. jezika Vpisna številka: 09180163
Študijski program: Prometna tehnologija in transportna logistika (VSS)
Portorož, junij 2021
I
II
PREDGOVOR IN ZAHVALE
Idejo za temo diplomske naloge sem pravzaprav dobil šele med opravljanjem študijsko obvezne strokovne prakse, ki sem jo začel in tudi zaključil v podjetju DSV Transport d. o. o. Zaradi dobrih odnosov in komunikacije med opravljanjem prakse sem prejel veliko novih uporabnih informacij, kar mi je razširilo predstavo o organizaciji cestnega tovornega transporta. Začel sem se zavedati, da je cestni tovorni transport zelo razširjena gospodarska panoga, vključena v marsikatero premikanje blaga ter pravzaprav del človekovega vsakdana.
Za opravljene študijske obveznosti, med katere štejem tudi diplomsko nalogo, bi se najprej zahvalil družini, ki me je neprestano spodbujala k reševanju študijskih zahtev. Seveda pa moram zahvaliti tudi svojemu mentorju doc. dr. Sebastjanu Škerliču.
Za prejeto znanje se zahvaljujem tudi ostalim profesorjem in nenazadnje tudi mentorju strokovne prakse ter ostalim zaposlenim podjetju DSV Transport, ki so mi posredovali mnogo zanimivih in uporabnih informacij.
III
KAZALO VSEBINE
1 UVOD ... 1
1.1 Definicija problema ... 2
1.2 Namen in cilji ... 2
1.3 Uporabljene metode ... 3
1.4 Struktura naloge ... 3
2 CESTNI TRANSPORT ... 4
2.1 Definicija pojma ... 4
2.2 Razvoj transporta ... 4
2.3 Vloga cestne infrastrukture ... 5
2.4 Pomen cestnega transporta za gospodarstvo v EU ... 6
2.4.1 Prednosti oziroma pozitivni učinki cestnega tovornega transporta ... 6
2.4.2 Pomanjkljivosti cestnega tovornega transporta v EU ... 7
2.4.3 Izzivi EU za izboljšanje cestnega tovornega transporta ... 8
2.5 Pomen cestnega transporta v Sloveniji ... 10
3 SPOSOBNOSTI IN ZNANJA CESTNEGA DISPONENTA ... 12
3.1 Definicija cestnega disponenta ... 12
3.2 Izobraževanje in kompetence cestnega disponenta ... 13
3.2.1 Komunikacija in skupinsko delo ... 13
3.2.2 Uporaba informacijsko-komunikacijske tehnologije in računalniških programov v prometni pisarni... 13
3.2.3 Upoštevanje zakonodaje in izbira tovornega vozila v okviru organizacije za izvedbo transporta ... 14
3.2.4 Planiranje in izvedba transportnega procesa znotraj celotne organizacije prevoza 14 3.3 Informatizacija kot razvoj novega znanja cestnega disponenta ... 15
3.3.1 Vloga in pomen e-poslovanja ... 15
3.3.2 Pozitivna/negativna stran e-poslovanja ... 16
3.3.3 Informacijski sistemi pri poslovanju v podjetju, pisarni in s strankami ... 16
IV
3.3.4 IT podpora v prevozniškem podjetju ... 18
3.3.5 Programska oprema na delovnem mestu cestnega disponenta ... 22
4 ANALIZA DELOVNEGA MESTA DISPONENTA V CESTNEM ODDELKU PODJETJA DSV TRANSPORT D. O. O. ... 23
4.1 Predstavitev podjetja ... 23
4.1.1 Zgodovina, razvoj, združitev in končno poimenovanje ... 23
4.1.2 Organizacija podjetja ... 24
4.2 Dejavnosti podjetja DSV Transport d. o. o. ... 25
4.3 Opis dela na primerih poslovanja podjetja DSV z različnimi strankami ... 28
4.3.1 Učinkovita organizacija in izvedba transporta ... 28
4.3.2 Primer napak pri organizaciji izvedbe transporta ... 30
4.4 Povzetek delavnih aktivnosti na cestnem oddelku DSV Transport ... 31
4.4.1 Operativni del ... 31
4.4.2 Administrativni del ... 33
4.4.3 Knjigovodski/računovodski del ... 35
4.5 Primerjava delovnega mesta cestnega disponenta v izbranih podjetjih ... 36
4.6 Ugotovitve in izboljšave delovnih nalog disponenta na cestnem oddelku DSV Transport ... 40
5 ZAKLJUČEK ... 42
6 SEZNAM VIROV ... 43
7 SEZNAM SLIK... 46
8 SEZNAM TABEL... 46
V
POVZETEK
Osrednji problem raziskave je odprava pomanjkljivosti oziroma iskanje izboljšav v okviru delavnih aktivnosti cestnega disponenta v obravnavanem podjetju. Opisano podjetje je uspešen globalni logistični operater, ki ponuja različne logistične storitve, med drugim tudi organizacijo cestnega tovornega transporta.
Obravnava delovnega mesta cestnega disponenta temelji na preučitvi strokovne in teoretične literature ter izdelavi primerjalne analize (benchmarkinga) s sorodnimi podjetji v panogi špedicije. Na tej podlagi bom doprinesel izboljšave na delovnem mestu cestnega disponenta v obravnavanem podjetju, saj do sedaj ni bila izvedena še nobena primerjalna analiza s tega področja.
S pomočjo benchmarking analize sem ugotovil, da je med primerjanimi delovnimi mesti le nekaj manjših razlik. Skupna točka se je pokazala v sposobnostih uporabljanja informacijsko- komunikacijske tehnologije z namenom učinkovitejše organizacije cestnega tovornega transporta.
VI
ABSTRACT
The main problem of the research is actually the elimination of shortcomings or the search for improvements in the work activities of a road dispatcher in the company mentioned. This company is a successful global logistics provider that offers various logistics services, including the organization of road freight transport.
The treatment of the road dispatcher workplace is based on the study of professional and theoretical literature and the preparation of comparative analysis (benchmarking) with related companies in the freight forwarding industry. By examining the professional and theoretical starting points, I will contribute to the improvements in the workplace of the road dispatcher in the company mentioned.
I found out that there are only a few minor differences between the jobs compared and a common point, which is reflected in the ability to use information and communication technology in order to organize road freight transport more efficiently.
1
1 UVOD
V današnjih časih zahteva poslovanje tako celotnega logističnega sistema kot tudi zgolj nudenja špediterskih in drugih logističnih storitev povezovanje in medsebojno sodelovanje med različnimi logističnimi členi in celo sistemi. Zaradi povezovanja logističnih členov in sistemov nastanejo kompleksnejše logistične verige oziroma večji logistični sistemi, ki so pravzaprav vodilo k nastanku mednarodnega poslovanja in pojava globalizacije (Vorina, 2010).
Konkurenčnost podjetja je pogosto odvisna od odločitev glede oddaje neosnovnih aktivnosti v zunanje izvajanje (»outsourcing«). Izvajanje zunanjih aktivnosti je največkrat povezano z logističnimi dejavnostmi/storitvami, ki jih običajno celovito ponuja logistični operater (organizacija prevoza, skladiščenje, distribucija…) oziroma posamezno podjetje, ki je osredotočeno na zgolj eno izmed logističnih dejavnosti (špeditersko ali prevozniško podjetje, distributer itd.). Kadar so zunanji izvajalci logističnih aktivnosti konkurenčnejši zaradi ekonomije obsega in znanja, s katerima znižamo stroške in predvsem povečamo prihodek, je smotrno prepustiti omenjene dejavnosti zunanjemu izvajalcu oziroma logističnemu operaterju (Rajlič, 2016).
Logistični operater ponuja logistične storitve. Pomemben del izvajanja logističnih aktivnosti je znanje, ki sega na področje organizacije in komunikacije. Logistika torej konstruira in upravlja organiziran materialni in informacijski tok od začetne dobave do končnega kupca točke in to čim bolj kakovostno z najnižjimi možnimi stroški. Danes seveda organizacijo oziroma upravljanje omenjenih tokov podpira računalniško-informacijska tehnologija, ki poveča učinkovitost upravljanja logističnega sistema (Hrvatin, 2018).
Logistika se v osnovi deli na različne elemente, brez katerih logistični sistem sploh ne bi kakovostno deloval. Eden izmed logističnih elementov je med drugim tudi zunanji transport (Ban, 2016).
Zunanji transport oziroma zgolj transport je ena najstarejših gospodarskih panog. Dandanes je transport pravzaprav baza oziroma temelja dejavnost, ki omogoča trgovanje med podjetij. Večji del stroškov logistike povzroča pravzaprav sam transport, zato je pomemben nivo kakovosti organizacije transporta (tako notranjega kot tudi zunanjega). Zunanji transport premešča blago med dobaviteljem in kupcem oziroma med podjetjem in zunanjim poslovnim partnerjem. Sami izdelki brez obstoječe storitve transporta ne bi imeli pravzaprav nikakršne vrednosti oziroma prostorske koristnosti. Podjetja lahko uporabljajo različne načine transporta. Največkrat je uporabljen cestni transport, ki ima tako v Sloveniji kot tudi v Evropski uniji največji tržni delež glede prevažanja blaga. Prednosti cestnega transporta se kažejo predvsem v dostopnosti in
2
prilagodljivosti zahtevam naročnikov. Potrebno pa je omeniti tudi slabosti cestnega transporta, in sicer se te kažejo v povišanih stroških na enoto prepeljanega tovora predvsem na daljše razdalje in pa v povečanju onesnaževanja okolja (Urbancl, 2010).
V okviru špediterskega podjetja je možno zaslediti delovno mesto transportnega disponenta, ki organizira prevoz od točke naklada do točke razklada tovora. Naloge disponenta so skrb za dogovorjeno pravilno izvedbo transporta, nadzor nad pošiljko, skrb za pravilno zavarovanje blaga, usklajevanje dela carinskih deklarantov, sprejemanje in izdajanje faktur, nadzor nad pošiljkami ter dajanje navodil in nasvetov pri različni korakih organizacije odpreme in izvedbe transporta (B&B izobraževanje in usposabljanje, 2021).
1.1 Definicija problema
Za učinkovito opravljanje logističnih in špediterskih storitev je potrebno pravočasno predajati točne in zanesljive in resnične informacije. Poleg tega je ključnega pomena definiranje in iskanje rešitev sprotnih problemov ter pravočasno informiranje in usklajevanje različnih členov v logistiki. Potrebno pa je omeniti tudi ustrezno organizacijo in komunikacijo znotraj podjetja.
Notranja komunikacija je zelo pomembna za uspešno sodelovanje med sodelavci istega oddelka in sodelavci drugih oddelkov. Največkrat sodelujejo komercialni, pomorski, cestni in carinski oddelek. Komunikacija in informiranje v podjetju in v odnosu z drugimi logističnimi akterji/členi temeljita na računalniški podpori, kar pravzaprav olajša, pospeši procese organizacije in s tem ohranja konkurenčnost samega podjetja. Glavni problem logističnega operaterja (med drugim tudi cestnega disponenta) je postati učinkovit in uspešen pri svojem delu. S tem pa ponuditi dobro storitev za stranke oziroma vse sodelujoče v logističnem procesu organizacije prevoza. Zadovoljiti interese strank in vseh sodelujočih je pravzaprav nemogoče, zato se je potrebno odločati po prioritetah in pri tem ohranjati dobre odnose z vsemi sodelujočimi. Definicija problema diplomske naloge se skriva v morda pomanjkljivih delavnih aktivnostih cestnega disponenta v podjetju DSV, ki jih bom skušal s pomočjo analize in primerjave omenjenega delovnega mesta z drugimi primerljivimi podjetji odpraviti in predlagati izboljšave.
1.2 Namen in cilji
Namen diplomske naloge je s pomočjo teoretičnih izhodišč in primerjalne analize (benchamarkinga) prikazati in izboljšati delovne naloge cestnega disponenta v podjetju DSV Transport d. o. o. Slovenija, PE Koper.
Cilji naloge so sledeči:
Predstaviti pojem transporta in njegovega pomena za gospodarstvo.
3
Predstaviti in preučiti temeljna znanja in kompetence, ki jih mora imeti sodobni organizator cestnega transporta.
Analizirati delovno mesto cestnega disponenta v podjetju DSV Transport d. o. o.
Slovenija, PE Koper.
Izdelati primerjalno analizo (benchmarking) delovnega mesta cestnega disponenta s primerljivimi podjetji v panogi cestnega transporta.
Na podlagi analize predlagati izboljšave na področju delovnih opravil cestnega disponenta v podjetju DSV Transport d. o. o. Slovenija, PE Koper.
1.3 Uporabljene metode
Metode obravnavanja tematike so naslednje:
metoda analize in sinteze z namenom prikazati izboljšave delovnih aktivnosti cestnega disponenta v obravnavanem podjetju,
metoda deskripcije pri opisovanju delovnega mesta cestnega disponenta v obravnavanem podjetju,
metoda povzemanja ali kompilacije pri povzemanju dejstev ter sklepov drugih avtorjev pri opisovanju pomena cestnega tovornega transporta za gospodarstvo in delovnih aktivnosti cestnega disponenta.
metoda benchmarkinga pri primerjavi delovnega mesta disponenta z ostalimi primerljivimi podjetji v panogi cestnega transporta.
1.4 Struktura naloge
Po uvodnem delu je v drugem poglavju izpostavljen pomen cestnega tovornega transporta. V naslednjem, tretjem poglavju predstavim znanje in sposobnosti, ki jih cestni disponent potrebuje za učinkovito organizacijo cestnega tovornega prevoza. V četrtem poglavju oziroma empiričnem delu diplomske naloge je prikazana primerjalna analiza (benchamarking) delovnega mesta cestnega disponenta s primerljivimi podjetji v panogi cestnega transporta. Na podlagi omenjene analize so predlagane izboljšave na področju delovnih opravil cestnega disponenta v podjetju DSV Transport d. o. o. Slovenija, PE Koper.
4
2 CESTNI TRANSPORT
Dandanes smo pravzaprav vsi ljudje bolj ali manj vpleteni v promet oziroma vezani na transport z različno, na primer kot organizatorji, izvajalci, uporabniki transporta…. Za izvajanja transportnih storitev je potrebo zagotavljati elemente prometnega sistema, kot so prometna infrastruktura in suprastruktura, tehnična oprema in tehnološka podpora ter strokovno podkovan kader in potniki oziroma tovor za prevoz.
Z vsesplošnim napredkom postaja transport vse pomembnejši in zahteva pravzaprav nove izzive, ki jih postavlja vse zahtevnejša družba tako s tržno (transport v gospodarstvu) kot tudi netržno (prevoz za lastno rabo) dejavnostjo (Gerič, 2010).
Transport ima velik vpliv na gospodarstvo oziroma ekonomijo držav, saj premaguje prostorske razlike med točko proizvodnje in točko porabe. Poleg tega je celo ključen dejavnik delitve dela, razvoja trga, industrije in storitvenih dejavnosti, širjenja proizvodne dejavnosti, preseljevanja ljudi in proizvodnih obratov ter nenazadnje tudi razvoja revnejših državnih regij in držav samih (Vorina, 2010).
2.1 Definicija pojma
Transport je po definiciji pravzaprav skupek procesov, ki zagotavljajo premostitve krajevnih razlik v določenem geografskem in geometrijskem prostoru. Transport je poleg tega dejavnost, ki močno vpliva na današnje gospodarstvo in družbo, saj v veliki meri pripomore k razvoju vseh gospodarskih dejavnosti in dvigu življenjskega standarda (Zgonc, 2003).
Pojem transport ima ožji pomen v primerjavi s pojmom promet. Definicija transporta se namreč nanaša zgolj na premeščanje tovora, oseb in energije iz enega kraja v drugega ter aktivnosti, povezane z omenjenim premeščanjem. Za omogočanje izvedbe premikanja blaga in ljudi ter energije je potrebno transportno sredstvo, ki spada pod del transportne tehnične opreme (Gerič, 2010).
Transport je tudi logistična oziroma gospodarska dejavnost, brez katere današnje gospodarstvo in družba ne bi delovala. Lahko bi rekli, da je transport merilo za vrednotenje življenjskega standarda v posamezni državi (Zgonc, 2003).
2.2 Razvoj transporta
Samostojna gospodarska dejavnost je transport postal v srednjem veku, in sicer zaradi uvajanja kapitalističnega načina proizvodnje, ki je ustvarjal pogoje ločitve transporta od trgovine.
Kapitalističen način proizvodnje pomeni nič drugega kot delitev dela oziroma specializiranost dela in delavcev za določeno področje. Transport se je v tistih časih izvajal s pomočjo živali
5
(konji, osli…), ki so največkrat predstavljala pogonski del transportnega sredstva ali pa s pomočjo naravnih, obnovljivih virov energije, ki so dajali energijo za pogon oziroma premike transportnih sredstev (največkrat ladje na vetrni pogon). Takratni prevozi s bili v primerjavi z današnjimi precej omejeni.
Razvoj transporta je postajal vse vidnejši zaradi novih iznajdb, na sploh napredka v znanosti in zrelejše, učinkovitejše organiziranosti sredi 18. stoletja. K razvoj transportne dejavnosti je v veliki meri pripomogla takratna industrializacija, ki jo je sprožila industrijska revolucija. Tudi razvitejši transport je naposled pripomogel k razvoju industrije in h gospodarski rasti. Kopensko (sicer železniško in ne cestno) ter pomorsko premeščanje sta ob koncu 20. stoletja omogočala hitrejši in vidnejši napredek gospodarstva današnjih razvitih držav. Poleg tega sta ti dve prometni panogi pripomogli k uveljavljanju tržnega gospodarstva (Ogorelc 1996).
2.3 Vloga cestne infrastrukture
Iz perspektive cestnega tovornega transporta cesta sama po sebi nima neposredne vrednosti.
Vrednost ceste se pokaže šele, ko se ceste uporablja za izvedbo kakršnegakoli cestnega transporta.
Cesta omogoča izvedbo storitve prevoza blaga oziroma tovora in ljudi. Potemtakem bi se lahko reklo, da zvišuje vrednost prepeljanega tovora in ljudi. Poleg tega olajšujejo transport in izboljšujejo logistično uporabnost. Natančneje lahko ugotovimo, da je vloga cest v sodobni družbi lahko raznolika in kompleksna ter je pravzaprav odvisna od tipa infrastrukture in konteksta uporabe. Ena izmed pomembnejših funkcij cest in s tem tudi cestnega transporta je zmožnost povezovanja logističnih točk (terminalov in vozlišč), ki so pomemben del multi- modalnega transportnega sistema. Vrednost cest se kaže, ko le te omogočajo povezovanje logističnih točk in izvedbo učinkovitega cestno-prometnega sistema. nenazadnje ceste pomembno vplivajo na blaginjo družbe, saj so ključno gonilo gospodarstva.
Dejstvo je, da se infrastrukturna funkcija skozi leta spreminja, tako kot se spreminja tudi obseg prometa in njegova sestava. Prva zaradi omenjenih infrastrukturnih in ostalih prometnih sprememb se spreminja tudi vloga cest. Na spremembo obsega in sestave cestnega prometa lahko vpliva na primer že na novo ustanovljeno ali propadlo podjetje. Mesta se z razvojem širijo, kar povzroča tudi razvoj cest. Z razvojem mest se običajno primestne ceste spremenijo v lokalne. Hitre ceste in avtoceste bi lahko izgubile svojo pomembnost zaradi razvoja drugih cest, ki izpolnjujejo enake potrebe po prevozu. V kolikor se predrugačijo lastnosti cestnih vozil, se prav tako lahko spremeni vloga cest. S časom in torej razvojem se spreminja cestno-prometna infrastruktura, ki lahko vključuje velike naložbe in različne strategije reševanja aktualnih
6
problemov. Na primer eno izmed težav (cestni zastoji) bi rešili reverzibilni cestni pasovi, po katerih bi vozila daljša in težja vozila. Poleg tega bi lahko vsa večja in težja vozila uporabljala tudi pasove za nujne primere. Ena izmed strategij prihodnosti je povezana tudi s prednostjo prioritetnih vozil, ki izpolnjujejo določena merila glede izkoriščenosti in zmogljivosti ter okoljevarstvenih zahtev (Engström, 2016).
2.4 Pomen cestnega transporta za gospodarstvo v EU
Cestni promet je pravzaprav del življenjske moči evropskega gospodarstva in enotnega trga. Po Evropi dostavlja blago hitro, učinkovito, prilagodljivo in po relativno ugodnih cenah. Skoraj polovica (natančneje 44 %) blaga, ki se prevaža v EU, potuje po cesti. Tudi ljudje potujejo bolj ali manj po cestah, in sicer predvsem z zasebnimi avtomobili. Cestni promet je torej resnično pomemben gospodarski sektor, saj zaposluje približno 5 milijonov ljudi po vsej EU in ustvari okoli 2 % BDP-ja. Cestni promet je tudi eden najbolj dinamičnih sektorjev evropskega gospodarstva, z majhnimi podjetji, ki poslujejo ob velikih internacionalnih transportnih organizacijah. Zmore prepeljati tovor in ljudi tako na kratke kot tudi dolge razdalje in prav zaradi svoje fleksibilnosti povezuje vse regije EU med seboj skupaj z glavnimi evropskimi mrežami tovornega in potniškega prometa. Zatorej so cilji EU ustvariti oziroma omogočati pogoje učinkovitega delovanja cestnega prometa. Ohranjanje učinkovitosti pa je odvisno od zagotavljanja prometne varnosti in minimalnih vplivov na okolje (European Commission, 2012).
Učinkovite logistične rešitve premagovanja tako prostora kot tudi časa pravzaprav povečajo vrednost blaga in hkrati zadovoljijo kupčeve potrebe. Prilagodljive storitve, ki jih ponuja cestni transport, prinašajo družbi tako pozitivne kot tudi negativne učinke. Cestni tovorni transport pogostokrat omogoča z vsemi svojimi prednostmi učinkovitejši transport v primerjavi z drugimi transportnimi panogami. Poleg tega zvišuje število zaposlenih in ponuja še druge prednosti. Po drugi strani pa je potrebno omeniti, da se ob izvajanju cestnega prevoza pojavijo tudi negativni učinki z vidika okolja, prometne varnosti in ostalih ekonomskih stroškov (Engström, 2016).
2.4.1 Prednosti oziroma pozitivni učinki cestnega tovornega transporta
Ena izmed prednosti ekonomskega vidika se kaže v sorazmerno lahkem zagonu in širitvi logistično-transportnega podjetja. Že obstoječi ali šele potencialni operater se namreč sooča z majhnimi ovirami, katere je potrebno prekositi za možnost vstopa na trg, kar v teoriji pomeni začetek močnega oziroma konkurenčnega podjetja. Naložbe kapitala v nakup tovornjaka in v začetek tržnega obratovanja transportnega podjetja so razmeroma majhne. Prav omenjene dokaj
7
nizke začetne investicije v cestna vozila omogočajo nekaterim pošiljateljem nakup lastnih transportnih sredstev (oblikovanje lastnega voznega parka), ki dopolnjuje tržno ponudbo.
Prilagodljivost je v primerjavi z drugimi načini prevoza tovora ključna prednost oziroma lastnost tovornega cestnega transporta. Fleksibilnost cestnega prevoza se kaže v prilagodljivosti razgibanemu geografskemu reliefu in na sploh težje dostopnim območjem. Prav zaradi omenjene zmožnosti prilagoditve lahko tovornjaki ponujajo možnost izvajanja storitve od vrat do vrat. Poleg tega je cestni transport časovno bolj prilagodljiv in ga infrastrukturne razmere pogostokrat ne omejujejo tako kot druge prometne panoge. Časovna prilagodljivost se nanaša na hitrost storitve in prilagodljivost transportne aktivnosti posameznim zahtevam strank v smislu nudenja storitev z možnostjo fleksibilnega časovnega razporeda in prilagojene navedbe poti. Načrtovanje je v primerjavi z drugimi načini transporta dokaj enostavno. Nenazadnje je prevoz s tovornjakom prilagodljiv tudi z vidika kapacitete tovornega prostora oziroma končne zmogljivosti vozila. Tovornjaki lahko prevažajo majhne količine tovora, in sicer z uporabo tehnologije oziroma metode nakladanja blaga LTL – »less than truckload«. Cestni transport nudi tudi možnost uporabe več vozil hkrati in ponuja višjo frekvenco prevozov.Tovornjaki pravzaprav tvorijo vezi med proizvajalcem, prodajalcem in potrošnikom, saj omogočajo svobodno oziroma prilagodljivo izbiro lokacije poslovanja. Omenjena svoboda izbire lokacije poslovanje pa pripomore k pravičnejši porazdelitvi bogastva in delovnih mest med mestnimi ter podeželskimi območji. Sodobna družba je še zaenkrat v veliki meri odvisna od cestnega tovornega transporta (Engström, 2016).
2.4.2 Pomanjkljivosti cestnega tovornega transporta v EU
Pomanjkljiva stran cestnega prometa oziroma posledice negativnih učinkov le tega so vidne v samem okolju. Vpliv cestnega tovornega transporta na okolje je torej negativen in tudi težko rešljiv. Onesnaževanje se odvija na lokalni in regionalni ter svoje vplive širi celo na globalni ravni. Glavni akterji oziroma snovi, ki povzročajo onesnaževanje, so emisije toplogrednih plinov in ti povzročajo ekstremne vremenske pojave, dvigovanje morske gladine zaradi taljenja ledu itd.. Cestni promet tako kot tudi druge panoge povzroča ogromno hrupa, kar spada tudi v okvirje onesnaževanja okolja.
Poleg samega onesnaževanja okolja cestnih vozil se v cestnem prometu pojavlja še eno skrb vzbujajoče poglavje, ki se nanaša na prometno varnost, katere stanje se pravzaprav izboljšuje, kajti število nesreč upada. Glede na podatke o povzročenih nesrečah je potrebno poudariti, da so težji tovornjaki tista vozila, ki so največkrat udeležena v prometnih nesrečah, pa čeprav morda niso zmeraj povzročitelj nesreč (Engström, 2016).
8
Preobremenitve v cestnem prometu je pojav, ki od družbe zahteva visoke vsote denarja. Po statističnih podatkih EU (2012) se ocenjuje, da so stroški zastojev višji od 1 % BDP-ja, kar je pravzaprav več, kot bi proračun EU zmogel pokrivati. Preobremenjenosti cestne infrastrukture se spreminja na dnevni, tedenski in tudi letni ravni. Gneče oziroma zastoji v cestnem prometu povzročajo zmanjšanje zanesljivosti in učinkovitosti storitve cestnega transporta ter poleg tega pripomorejo k povečanju količine emisij (European Commission, 2012).
Zanesljivost, ki jo ponuja učinkovit prevoz tovora po cesti, se lahko zamaje, v kolikor infrastruktura ni pravilno vzdrževana. Poleg tega lahko zanesljivost učinkovitega cestnega transporta trpi zaradi ekstremnejših vremenskih pojavov, ki izvirajo iz podnebnih sprememb.
Nenazadnje vplivajo na zanesljivost cestnega prevoza tudi prometne nesreče.
Tovornjaki načeloma niso primerni oziroma stroškovno učinkoviti za prevažanje blaga na dolge razdalje. V primeru prevoženih dolgih razdalj tovornjakov so stroški kosovnega blaga previsoki (Engström, 2016).
Zelo pomembna je možnost prehoda s ceste na cenovno učinkovitejše alternative, kadar so le te potrebne. Cestni prevoz blaga je potrebno nadomestiti z alternativnimi načini transporta že takrat, ko načrtovana razdalja presega dolžino 300 km. Omenjena perspektiva je predlagana v nekaterih delovnih načrtih koridorjev Ten-T (Bodewig, 2015). Doseči omenjene možnosti povezave različnih načinov transporta zahteva ukrepanja na številnih področjih, kot so tehnika, tehnologija, politika, zakonodaja oziroma pravne regulacije, ekonomija (izračun predvidenih stroškov gradnje) itd. Za razvoj in na sploh možnosti povezovanja prometnih panog so potrebne izjemno visoke investicije za izgradnjo, vzdrževanje in izboljšanje cestne in ostale infrastrukture (OECD/ITF, 2013).
2.4.3 Izzivi EU za izboljšanje cestnega tovornega transporta
Danes se gospodarski sektor cestnega prometa na območju EU sooča s številnimi izzivi.
Vozniki se srečujejo z vse bolj obremenjenimi cestami, vendar se še zmeraj dogaja (gledano sicer v povprečju), da vozi prazno eno izmed štirih težkih tovornih vozil. Poleg tega uporabniki cest pričakujejo v prihodnje varnejše pogoje dela. Prometna varnost na cestah, varna počivališča in dostojni delovni pogoji so za voznike prav tako izrednega pomena. Čeprav se je v zadnjih desetih letih izboljšala varnost na cestah, so še vedno prisotne nesreče s smrtnimi žrtvami, kar vpliva tudi na moralo obstoječih in bodočih voznikov cestnih vozil.
Cene fosilnih goriv naraščajo zaradi spodbujanja alternativnih goriv oziroma alternativnega pogona, ki bi bil prijaznejši okolju, saj cestni transport prispeva k onesnaževanju zraka s hrupom in večjim ogljičnim odtisom. Nenazadnje Evropa potrebuje čistejši in učinkovitejši
9
prevoz, ki bo manj odvisen od nafte, katere cena naj bi ostala dolgoročno visoka. Premik k nizkoogljičnemu in energetsko učinkovitemu prometu bo odvisen od novih tehničnih in tehnoloških aspektov, kot so hibridna in električna cestna vozila in povezljivost prometnih panog v smislu izvajanja intermodalnega transporta kot alternativa, ki bi pravzaprav zmanjšala ali prekinila izvajanje cestnega transporta. Za doseganje omenjenih ciljev oziroma rešitev problematike cestnega transporta bo EU morala nuditi finančno podporo.
Še en izziv, s katerim se soočata politika in gospodarstvo EU, je pojavnost zastojev na cestah.
Upočasnjen cestni pretok oziroma zastoj ljudi in tovora ni zgolj nadloga udeležencev, temveč vpliva tudi na zapravljanje goriva in produktivnosti. Številni proizvodni procesi so danes odvisni od pravočasnih dobav »just in time« ter prostega in tekočega pretoka tovora. Strošek preobremenjenosti cest je v EU previsok (več kot 1 % BDP-ja), česar si pravzaprav proračun EU ne more privoščiti. Za zmanjšanje števila prometnih zastojev in posledično znižanje stroškov le teh potrebuje EU učinkovitejši prometni sistem z izboljšano infrastrukturo, logistiko in sposobnost optimizacije uporabe cestnih zmogljivosti.
Gospodarski sektor cestnega prometa v EU se je z leti precej razvil v korist mednarodnega svobodnega gibanja, trgovine in celotnega gospodarstva. Kot že ničkolikokrat rečeno si v upanju za povečanje učinkovitosti cestnega prometa prizadeva zagotoviti dobro delujočo odprtost trgov, oblikovanje tehnične standardizacije, razvoj integriranega vseevropskega omrežja in učinkovitejšo uporabo infrastrukture s pomočjo inteligentnih transportnih sistemov.
Na samem začetku je EU morala vzpostaviti notranji trg za cestni prevoz tovora ter postopoma razviti celovit sklop enotnih pravil za zagotovitev poštene konkurence med prevozniki blaga v okviru cestnega transporta. Odprti notranji trg je za cestne transportne operaterje pravzaprav omogočil ponujanje prevoznih storitev izven meja matične države, torej na mednarodnih evropskih tleh.
Kabotaža omogoča cestnemu prevozniku opravljati začasne mednarodne prevoze blaga. Na primer, v kolikor danski tovornjak opravi začrtano dostavo blaga v Bordeauxu, kjer se izprazni, se zaradi uveljavitve kabotaže lahko v istem kraju že napolni z drugim tovorom ter polno opravlja transportno storitev do drugega kraja (na primer Lyon) v tuji državi (European Commision, 2012).
Podatke o kabotaži poročajo države članice Evropske unije (EU) za prevoznike, registrirane v njihovi državi.
Po statističnih podatkih (pridobljenih iz Eurostata) cestni tovorni transport v EU še naprej raste, medtem ko je kabotaža nekoliko upadla. Cestni tovorni transport se je se je glede na tonske
10
kilometre (tkm) med letoma 2017 in 2018 povečal za 0,2 %. Kabotaža pa je upadla za 6,4 %.
Najpomembnejša država v EU na področju izvajanja cestnega transporta je Nemčija (prispeva kar 16,5 % celotnih tkm-jev v EU). Kmalu zatem ji sledi Poljska s 16,4 % celotnih tkm-jev in ostale države. Ciper, Romunija, Slovenija in Hrvaška so bile članice evropske unije z največjim porastom tkm-jev v okviru tovornega cestnega transporta med letoma 2017 in 2018. Ciper je dosegel 8 % rast, Romunija 7,4 %, Slovenija in Hrvaška pa obe po 6,8 %. Na drugi strani pa so nekatere države članice doživele znaten upad tkm-jev v cestnem tovornem transportu. Poljska je utrpela 5,8 % upad, Madžarska 4,4 %, Portugalska 3,6 % in Danska 3,3 %.
Po podatkih iz eurostata so po prevozu tovora (merjenem v tonah) na teritoriju posamezne države v okviru cestnega transporta evropske unije leta 2018 prevladovale Nemčija, Francija, Španija, Velika Britanija in Poljska. Te države članice so predstavljale približno 60 % prepeljanega tovora na celotnem območju Evropske unije. Znotraj omenjenega deleža šestdesetih procentov prepeljanega tovora v EU že naštetih evropskih držav pokriva Nemčija skoraj 22 % delež prevoza blaga. V okviru mednarodnih prevozov (to so vsi prevozi povezani z vstopom blaga v državo in izstopom iz nje) se statistični podatki niso veliko spremenili. Pretok tovora je ostal najvišji v Nemčiji. Takoj za Nemčijo so glede pretoka tovora pomembne še naslednje države evropske unije, in sicer Francija, Nizozemska in Belgija. Vse štiri naštete države imajo na obalah Severnega morja zgrajena velika pomorska pristanišča, zato ni nič čudnega, da prednjačijo pred ostalimi članicami unije (Eurostat, 2021).
2.5 Pomen cestnega transporta v Sloveniji
Podatki, zajeti v statističnem uradu republike Slovenije, prikazujejo dokaj nespremenjeno stanje cestnega tovornega transporta v letu 2020 v primerjavi s preteklim letom kljub pandemiji Covid-19.
V letu, ki ga je zaznamovala pandemija Covid-19, je bilo v cestnem tovornem prevozu skupno (v notranjem in mednarodnem transportu) prepeljanih 91 milijonov ton blaga. Po statističnih podatkih je bilo po notranjem transportu prepeljanih 53 milijonov ton tovora oziroma 58 % od vsega prepeljanega blaga. V okviru mednarodnih prevozov pa še 38 milijonov ton blaga oziroma 41 % od vsega prepeljanega tovora. V kolikor se primerja podatke prepeljanega blaga (v tonskih kilometrih) iz leta 2019 in 2020, se lahko opazi majhni razliki. V letu 2020 je bil namreč 2 % padec glede prepeljanega tovora v notranjem prevozu ter 1 % rast glede blaga, ki je bil prevažan v mednarodnem transportu. Poleg tega je bilo v letu 2020 v okviru notranjega transporta prevoženih 2,3 milijard tonskih kilometrov (tkm), kar pomeni 1% manj v primerjavi z letom 2019. V sklopu mednarodnega transporta je bilo v letu 2020 opravljenih 20 milijard tkm-jev oziroma 6 % manj v primerjavi z letom 2019. Poleg tega je bilo v notranje transportu
11
izvedenih 10 % vseh tkm-jev, medtem ko je bilo znotraj mednarodnih prevozov izvedenih 90
% tkm-jev. V kolikor želimo podrobnejši vpogled v delitev mednarodnega transporta, je potrebno omeniti, da je bilo iz Slovenije v tujino prepeljanega 13 % celotnega tovora, v nasprotni smeri pa 9 % , med dvema tujima državama skoraj 13 %, sama kabotaža (notranji transport oziroma prevozi v mejah tuje države) pa 6 % celotnega tovora. Procentualno gledano so tonski kilometri v okviru mednarodnega transporta veliko obsežnejši glede na izmerjene tonske kilometre notranjega prevoza. Iz Slovenije v tujino je bilo izvedenih 24 % vseh tkm-jev, v nasprotni smeri 19 %, v prevozu blaga med dvema tujima državama 41 %, v kabotaži pa 6 % vseh tonskih kilometrov.
Na mednarodni ravni je bilo največ blaga prepeljanega po cesti med Slovenijo, Avstrijo in Italijo. Cestna tovorna motorna vozila, ki so registrirana na območju Slovenije, so iz tujine v Slovenijo prepeljala 9 milijonov ton blaga. Skoraj tretjina tega tovora je bilo nakladanega v Italiji, 25 % v Avstriji, 15 % v Nemčiji, 8 % na Hrvaškem in 6 % na Madžarskem. Iz Slovenije v tujino so cestna tovorna motorna vozila prepeljala 12 milijonov ton blaga: 35 % v Italijo, 24 % v Avstrijo, 12 % v Nemčijo in 10 % na Hrvaško. Delež blaga, razloženega v drugih državah, pa posamezno ni bil višji od 8 %. Slika 1 prikazuje statistiko oziroma podatke prepeljanega blaga, merjene v tonah, tonskih kilometrih in prevoženih kilometrih, in sicer v okviru notranjega in mednarodnega prevoza ter končnega skupnega transporta (SURS, 2020).
Vir: (SURS, 2020)
Slika 1. Cestni blagovni prevoz v letu 2020.
12
3 SPOSOBNOSTI IN ZNANJA CESTNEGA DISPONENTA
V tem poglavju so zajete predvidene kompetence, razvoj znanja in sposobnosti na delovnem mestu cestnega disponenta. V nadaljevanju je predstavljen razvoj novega znanja oziroma znanja sodobnega časa, informatizacije. V okviru informatizacije je navedeno predvsem o informacijski tehnologiji in različnih prilagojenih informacijskih sistemih posamezni panogi.
V okviru tega dela teorije se izpostavlja predvsem informacijsko tehnologijo in elektronsko poslovanje na področju organizacije cestnega transporta oziroma na delovnem mestu cestnega disponenta.
3.1 Definicija cestnega disponenta
Disponent oziroma cestni disponent je organizator prevoza tovora na podlagi prejetega naročila.
Stalno spremlja dobavne roke in količine ter preverja lokacijo kamiona s tovorom oziroma celotne pošiljke. Osredotoča se na pravila oziroma zakone v sklopu cestnega tovornega prometa in ureja vso potrebno spremljajočo dokumentacijo pri prevozu blaga. Poleg tega poskrbi za zavarovanje tovora in sodeluje z oddelkom carinskih deklarantov tako, da jim daje ustrezne napotke in usklajuje njihovo delo. Sprejema, potrjuje in overja fakture dobaviteljev (prejete fakture). V kolikor je potrebno izpolniti dokumentacijo carine sodeluje s svojo stranko (naročnik storitve) in z njo opravlja razgovore glede komercialnih (pogajanje za ceno storitve) in operativnih (število in velikost pošiljk) zadev. Cestni disponent mora prevzemati in analizirati različne podatke in dokumentacijo glede organizacije prevozov blaga. Poleg omenjenih dejavnosti ohranja stiske s skladiščem za vpogled skladiščnega stanja. Upravlja z reklamacijami in v kolikor je potrebno tudi organizira povratno vožnjo blaga z napako ter upošteva standarde okoljevarstvenih zahtev in se ukvarja z organizacijo voženj v sklopu povratne logistike. Na koncu mora cestni disponent zagotoviti, da bo po dogovoru opravil svoje obveznosti glede ponujenih storitev v povezavi z organizacijo cestnega transporta blaga.
Zaposlena oseba na delovnem mestu cestnega disponenta mora uporabljati znanja in sposobnosti z različnih področij, da bi le zagotavljala najučinkovitejše opravljanje nudenih (zgoraj že naštetih) organizacijskih storitev. V splošnem mora cestni disponent imeti znanje oziroma spretnosti v okviru:
načrtovanja in organiziranje cestnega prevoza tovora,
timskega dela in komunikacije,
prava oziroma zakonodaje,
carinskih postopkov in pravil ter
13
uporabe informacijsko-komunikacijske opreme in računalniških programov (B&B izobraževanje in usposabljanje, 2021).
3.2 Izobraževanje in kompetence cestnega disponenta
V kolikor se podrobneje opredeli znanje in kompetence cestnega disponenta je kmalu razvidno, da le te segajo na različna področja. Cestni disponent mora za učinkovito opravljanje svojega dela obvladati:
Komunikacijo in delo v skupini (sodelovanje s sodelavci in drugimi subjekti) z vsemi vpletenimi v organizaciji in izvedbi transportnega procesa.
Uporabo informacijsko-komunikacijske tehnologije in računalniških programov v prometni pisarni.
Področje zakonodaje in izbire tovornih vozil v okviru organizacije za izvedbo cestnega prevoza (vsi pogoji, ki jih mora izpolnjevati prevozno sredstvo in voznik).
Planiranje in izvedba transportnega procesa znotraj organizacije za učinkovito izvedbo transporta (delovne naloge disponenta, ki so v povezavi z načrtovanjem, izvedbo in zaključnimi aktivnostmi prevoznega procesa) (Center RS za poklicno izobraževanje, 2018).
3.2.1 Komunikacija in skupinsko delo
Cestni disponent mora v okviru svojih sposobnosti znati komunicirati in na sploh sodelovati z vsemi vpletenimi (s sodelavci in ostalimi poslovnimi subjekti oziroma partnerji) v organizacijo in izvedbo transportnega procesa. Disponent mora imeti spretnost tako pisnega kot tudi ustnega komuniciranja v slovenskem in tujem jeziku v skladu s strokovnim izrazoslovjem in seveda tudi poslovnim bontonom. Za učinkovito komunikacijo mora disponent ubrati različne pristope v smislu uporabe komunikacijskih oblik, orodij in sredstev. Na primer, ko se dogovarja o ceni in drugih pogojih s prevoznikom ali s svojo stranko lahko uporablja telefon. Spet v nekem drugem primeru lahko uporablja telefon, ko na primer podaja posebna navodila in pravzaprav usmerja voznika na določeno mesto razklada. V okvir dela cestnega disponenta spada tudi skupinsko delo, kjer ima pravzaprav disponent nalogo sodelovanja lahko pa tudi koordiniranja oziroma vodenja sodelavcev z namenom doseči zastavljene cilje oziroma povečati delovno učinkovitost (Center RS za poklicno izobraževanje, 2018).
3.2.2 Uporaba informacijsko-komunikacijske tehnologije in računalniških programov v prometni pisarni
Cestni disponent lahko s pomočjo informacijsko-komunikacijske tehnologije (IKT) izpolnjuje tovorne liste, dobavnice in spletne obrazce ter omogoča sledljivost elektronske pošte strank in
14
drugih vpletenih v proces organizacije in izvedbe cestnega transporta. V primeru, da ima logistično podjetje svoj vozni park, je disponent primoran uporabljati sistem telematike. Le z omenjenim sistemom lahko: določa delovni čas in naloge voznika ter mu podaja dodatne napotke glede usmeritve med samo vožnjo; ima vpogled v zmogljivosti voznega parka;
kontrolira tehnično stanje in opremljenost vozil, tako da lahko po potrebi organizira servisiranje kamionov; spremlja stanje na cestah in cene goriva ter vrednosti ostalih stroškov; opravi optimizacijo transportne poti in nadzoruje potek vožnje ter ima vpogled v lokacijo vozila skupaj s tovorom (Center RS za poklicno izobraževanje, 2018).
3.2.3 Upoštevanje zakonodaje in izbira tovornega vozila v okviru organizacije za izvedbo transporta
Cestni disponent mora v okviru organizacije za izvedbo cestnega transporta upoštevati vsa predpisana pravila in zakone v zvezi z naslednjimi aktivnostmi, in sicer zbiranje podatkov o voznikovem delovnem času, preverjanje podatkov o voznikovi kvalifikaciji za opravljanje delavnih operacij, kontroliranje obvezne dokumentacije in tehnično brezhibnost vozila, pripravljanje, preverjanje, overjanje in arhiviranje prevoznih in drugih dokumentov, določanje in nadziranje transportnih sredstev in embalaže ter pritrditev tovora in manipulacijske procese glede na pogoje prevoza določenega tovora.
Na podlagi socialne zakonodaje spremlja podatke o voznikovih obveznih odmorih, posebej pa je pozoren, ko voznik prevaža tovor na tujem območju. Disponent mora poleg tega spremljati potek svojega in voznikovega delovnega časa in dopusta.
Pred samo izvedbo cestnega transport mora disponent preveriti ustreznost voznika. Voznik je ustrezen le, če vsebuje naslednje dokumente: veljaven vozniški izpit, izpit iz varstva pri delu, zdravniško spričevalo, delovno dovoljenje za Slovenijo in tujino, pogodba o delu, tahografska kartica voznika, viza za posamične države, veljavnost temeljne kvalifikacije (koda 95), pridobljena nacionalna poklicna kvalifikacija (NPK) in v kolikor je potrebno tudi dokazilo o opravljenih posebnih izpitih za prevoz nevarnega in izrednega tovora (Center RS za poklicno izobraževanje, 2018).
3.2.4 Planiranje in izvedba transportnega procesa znotraj celotne organizacije prevoza V sklopu načrtovanja in izvedbe transportnega procesa znotraj celotne organizacije prevoza cestni disponent izvaja naslednje delavne aktivnosti: analizira pogoje za izvedbo prevoza, na trgu išče stranke s tovorom in dosegljive prevoznike, stranki pripravi ponudbo za prevozno storitev, načrtuje prevoz, izdela prevozne dokumente, med prevažanjem tovora je v stiku s svojo stranko in prevoznikom prek telefona in telematskega sistema ter drugih programskih orodij (e-
15
pošta, Skype), svetuje vozniku v vseh treh fazah prevoza (naklad, vožnja in razklad) ter ga v primeru transportnih težav, ki jih običajno sproži vožnja do težje dostopnih oziroma slabo označenih lokacijah naklada ali razklada, vodi med samo vožnjo, ob morebitnih težavah med transportom mora hitro poiskati rešitev oziroma se držati rezervnega načrta; pregleda prispeli tovor, zapre delovni nalog in pridobi potrdilo o potrditvi CMR-ja in dobavnice, potrdilo o menjavi palet ter izpisek temperature v primeru prevoza hlajenega blaga.
V zaključku prevozne storitve mora disponent opraviti še nekaj delavnih obveznosti, in sicer pridobiti dokumente o izvedenem cestnem prevozu in pregledati vso dokumentacijo, nastalo v okviru organizacije in izvedbe transporta, pregledati morebitne reklamacije in dokumentacijo v zvezi z embalažo, svoji stranki sporočiti o zaključenem transportu, izstaviti fakturo za opravljeno storitev in spremljati prejeta plačila ter ovrednotit uspešnost izvedenih storitev (Center RS za poklicno izobraževanje, 2018).
3.3 Informatizacija kot razvoj novega znanja cestnega disponenta
Informacijsko-komunikacijska tehnologija (IKT) je podlaga za razvoj in uporabo elektronskega poslovanja v okviru poslovnih razmerij (Razgoršek in Potočar, 2009), zato bo v tem poglavju posebej predstavljena.
3.3.1 Vloga in pomen e-poslovanja
Elektronsko poslovanje zajema elektronsko trženje in komunikacijo s pomočjo informacijske tehnologije, ki podpira skupinsko delo in na primer pouk na daljavo. Poleg tega spada v elektronsko poslovanje tudi trgovanje prek spleta, elektronsko bančništvo, zavarovalništvo in drugo (Razgoršek in Potočar, 2009).
Pod pomembne elemente zgoraj navedenih dejavnosti v okviru elektronskega poslovanja spada tako način dela kot tudi vsebina in udeleženci omenjenega poslovanja. Znotraj elektronskega poslovanja pomeni način dela pravzaprav način izmenjave računalniških podatkov. Izmenjava teh podatkov lahko namreč poteka prek enega izmed načinov elektronske izmenjave podatkov kot na primer prek odprtih omrežij, ko je to internet. Pod vsebino elektronskega poslovanja se razume prodajo blaga, storitev in informacij, plačevanje itd. Udeleženci poslovanja pa so posamezniki, kot je to na primer podjetnik, raziskovalec, menedžer, organizator in tako dalje (Jerman-Blažič, 2001).
Uporabniški sistemi so za potek elektronskega poslovanja pripravljeni na različne načine, in sicer zaprte ali odprte. Med zaprte se štejeta intranet in extranet omrežje. Intranet deluje v okviru zgolj enega podjetja, medtem ko je extranet pravzaprav intranet, ki je prek interneta javno dostopen ožjemu krogu poslovnih partnerjev. Med odprte sisteme pa se uvršča internet. Internet
16
spada pod globalna omrežja, za katera je značilno, da se raztezajo prek celega sveta in je svetovno računalniško omrežje, ki omogoča vključitev poljubnega omrežja oziroma uporabnika (Razgoršek in Potočar, 2009).
3.3.2 Pozitivna/negativna stran e-poslovanja
Pozitivna stran e-poslovanja se kaže v različnih prednostih za podjetja, in sicer »širjenje trga, globalizacija, prilagoditev proizvodov željam kupca, zmanjšanje stroškov poslovanja in zalog, skrajšanje proizvodnega cikla, prenova poslovnih procesov, re-inženiring, zmanjševanje telekomunikacijskih stroškov« (Turban, 2002, str. 215).
Prednosti e-poslovanja lahko občuti stranka kot tudi družba. Stranka lahko hitro primerja cene in kakovost izdelkov ter hitro prejme digitalne proizvode. Za vsakdanjo uporabo pa e- poslovanje ponuja možnost dela od doma, manj potovanj in s tem manjši promet ter manj onesnaževanja. Poleg tega omogoča razvojne možnosti za tretji svet, pospeševanje javnih storitev in višanje življenjskega standarda (Turban, 2002).
Tehnične in ne-tehnične omejitve so v sklopu e-poslovanja naslednje: »pomanjkanje zanesljivosti, varnosti in tajnosti, slab komunikacijski prenos, nekompatibilnost opreme in hitre programske spremembe, hitre spremembe tehnologije, dodatni stroški za tehnično podporo, stroški nabave računalniške opreme, nezaupanje v varnost in obstoj podjetij, različna zakonodaja in standardi«(Turban, 2002, str. 172).
3.3.3 Informacijski sistemi pri poslovanju v podjetju, pisarni in s strankami
IT-informacijska tehnologija predstavlja poslovni podsistem in podpira informacijski sistem.
Sestavljena je iz programskega in strojnega dela opreme. Med strojno opremo se pripisuje na primer tiskalnike, omrežje itd. Pod programsko opremo pa spadajo vsi računalniški programi, s katerimi se sprejema vhodne podatke in vodi delovanje strojne opreme. Delimo jo na sistemsko (operacijski sistem) in uporabniško (excel preglednice) programsko opremo. Poleg omenjene opreme obstaja tudi uporabniška specializirana programska oprema, ki je temelj točno določeni poslovni funkciji (kot na primer sistem za spremljanje in obravnavo reklamacij).
Informacijski sistem (IS) je sestavljen iz IT-ja (strojna in programska oprema) in ljudi. S pomočjo obeh sestavni delov tako IT-ja kot tudi ljudi lahko informacijski sistem zagotovi zbiranje, procesiranje, shranjevanje, prikazovanje, porazdeljevanje podatkov.
Tako kot IS je tudi poslovni sestavljen iz IT-ja in ljudi oziroma zaposlenih oseb, le da se v tem sistemu pojavljajo tudi druga sredstva in viri. Poslovni sistem, na bazi IS-a in ostalih sestavin, zagotavlja delovanje in izvedbo poslovnih procesov ter zadovoljuje potrebe tako zaposlenih kot tudi strank. Slika 2 prikazuje IS v okviru poslovnega sistema (Krmac, 2010).
17
Vir: (Krmac, 2010)
Slika 2. Informacijski sistem znotraj poslovnega sistema.
IT je baza avtomatiziranemu zajemanju in obdelavi podatkov. Prav omenjena zmožnost sistemskega avtomatiziranja je največja dodana vrednost IT podpore, saj zagotavlja hiter dostop do uporabnih podatkov, njihovo ustrezno obdelavo in arhiviranje (Kroflič, 2019). IT podpora ponuja človeku iskanje in uporabo kakovostne informacije, ki dviguje raven uspešnosti poslovanja kateregakoli podjetja. Informacija pa je kakovostna le, ko vsebuje naslednje značilnosti:
točnost (informacija brez napake),
popolnost (informacija, ki vsebuje vsa pomembna dejstva),
relevantnost (zanimiva in pomembna informacija za uporabnika),
dosegljivost (informacija dostopna uporabniku v kateremkoli času kadarkoli),
preverljivost (uporabnik lahko preveri informacijo in se prepričajo o njeni točnosti),
dostopnost (informacija na voljo tistim, ki jo potrebujejo),
varnost – (zaščitena informacija pred nepooblaščenimi uporabniki) (Lončarić, Vehovec, Kastelic, Drofenik, Divjak, Kavčič, Marolt, Privošnik, Podbršček, Harej in Florjančič, 2021).
18
Sistemi za avtomatizacijo pisarniškega poslovanja so praktično baza za dvigovanje produktivnosti zaposlenih, ki s pomočjo svojega znanja in IT-ja upravlja s podatki v okviru delovnih procesov podjetja. Informacijska tehnologija kot del sistemov avtomatizacije pisarniškega dela lahko omogoča učinkovito obdelovanje osebnih in poslovnih podatkov, različno izračunavanje, oblikovanje in urejanje digitalno shranjevanje/arhiviranje dokumentov, sestavljanje urnikov, organiziranje sestankov, kontroliranje različnih pisarniških delovnih aktivnosti, planiranje projektov s pomočjo elektronskih koledarjev ter komunikacijo z uporabo elektronske in glasovne pošte ter video konferenc. Zaposleni, ki potrebujejo sisteme za avtomatizacijo pisarniškega dela, spadajo na oddelek tajništva, računovodstva in nenazadnje tudi oddelek organizacije transporta, kjer so zaposleni tako referenti kot tudi disponenti vseh vrst. Poleg tega se obravnavani sistemi pojavljajo tudi v okviru dela višjega vodstvenega kadra.
Z napredkom informacijsko-telekomunikacijske tehnologije se povečuje učinkovitost komunikacije in poslovanja. Dandanes že obstajajo faksi, mobilni telefoni, elektronska pošta, videokonference preko interneta, prebiranje elektronske pošte z mobilnimi pametnimi telefoni, glasovno oddajanje in sprejemanje naročil.
V sodobnosti videokonference predstavljajo najnujnejšo telekomunikacijsko orodje komunikacije na daljavo. Video klic je podoben telefonskemu klicu, le da se med video konferenco prenaša poleg govora tudi slika ter različni podatki in datoteke. Omenjeni način navezovanja stikov prek informacijsko-komunikacijskega orodja vzbuja občutek osebnega stika, kar naj bi povzročalo učinkovitejšo komunikacijo v primerjavi s telefonom in e-pošto (Krmac, 2010).
3.3.4 IT podpora v prevozniškem podjetju
IT podpora predstavlja v cestnem tovornem transportu bazo podatkov o tovornih vozilih in tovoru. Problematika cestno-transportnih podjetij se skriva v upravljanju in organiziranju lokacijsko razpršenih tovornih vozil. Navedeni problem se lahko reši s pomočjo IT podpore, ki zagotavlja informacijo na enem mestu v realnem času. Ob spremljanju kamionov IT podpora ponuja uporabne podatke za oblikovanje ustrezne rešitve. S pomočjo IT-ja se lahko zagotavlja vpogled v lokacijo vozil, opozarja na redno servisiranje vozil in ostale zakonske zahteve ter enostavneje in hitreje oblikuje poročila, ki so prilagojene različnim potrebam (kot na primer spremljanju podatkov o prevoženih kilometrih oziroma porabi goriva). Na sliki 3 je prikazano dinamično pisarniško delo cestnega disponenta, ki temelji na informacijski tehnologiji. Poleg navedenega omogoča tudi enostavnejše in hitrejše oblikovanje.
19
Vir: (Kroflič, 2019)
Slika 3. Aktivno delo cestnega disponenta, ki ga podpira informacijska tehnologija.
Enega izmed načinov spremljanja vozil omogoča sistem GPS in prenosi podatkov. Pomembni podatki, ki jih je potrebno spremljati, so lokacija ter stanje vozila in njegovega voznika. Vsi parametri, kot so na primer varčna vožnja po hitrostnih omejitvah, uporaba varnostnega pasu itd. vplivajo na varnost in ekonomičnost prevoznega procesa. Na učinkovitost cestno- transportne storitve pa vpliva tudi naslednji podatki: usposobljenost in nagrajevanje voznikov, čas voznikove vožnje in počitkov itd. Cestni disponent pridobi omenjene podatke s pomočjo tahografa in jih uporabi za učinkovito organizacijo izvedbe cestnega transporta. Na sliki 4 je prikazan sistem GPS, ki pomaga vodit voznika do ciljne točke. Na sliki 5 pa je prikazan digitalni tahograf, ki cestnemu disponentu doprinese pomembne podatke o voznikovih operacijah.
20
Vir: (Kroflič, 2019)
Slika 4. Navigacijski sistem GPS, ki vodi voznika do kraja dostave.
Vir: (Kroflič, 2019)
Slika 5. Digitalni tahograf.
Učinkovita komunikacija med disponentom in voznikom je zelo pomembna za zagotavljanje učinkovite transportne storitve. Komunikacija prek elektronskih sporočil je varnejša in učinkovitejša kot telefonska komunikacija, saj lahko voznik sporoča informacije na varen način
21
v realnem času. Poleg tega je povečana točnost pri pošiljanju lokacij, poti in nalogov za nakladanje tovora. Pošiljanje oziroma komunikacijo olajšajo naprednejše namenske aplikacije na pametnih telefonih, ki poenostavijo pošiljanje informacij. Z enim sporočilom so namreč lahko obveščeni vsi vozniki hkrati, kar omogoča tudi pošiljanje povratnih informacij v realnejšem času. Omogočena je tudi hitrejša oziroma učinkovitejša komunikacijsko- informacijska poveza med disponentom in voznikom glede informacije o spremenjeni lokaciji in poti do te lokacije. Voznik s pomočjo namenske aplikacije na pametnem telefonu prejme sporočilo in ga zgolj prenese v navigacijski sistem (Kroflič, 2019).
TIMOCOM je na primer ena izmed vodilnih borz tovora in vozil, ki ponuja tudi sledljivost blaga s pomočjo digitalizacije, katere osnova je IT podpora. Na spletnem trgu lahko tako ponudnik kot tudi naročnik transportnih storitev posluje učinkovito, in sicer s pomočjo dveh aplikacij Tovor in Tovorni prostor.
Prednosti uporabe spletne borze tovora in tovornega prostora na vozilu so naslednje: hitreje se lahko pridobi tovor in vozilo s tovornim prostorom v domačem okolju in v okviru mednarodnih ponudb, izogne se lahko praznim vožnjam in optimizira uporabo vozil lastnega voznega parka, lažje se spremlja in pridobi objavljene ponudbe s pomočjo sistemskega sporočanja novosti, pridobi se lahko stranke in poslovne partnerje v mednarodnem okolju ter razširi lastno mrežo poslovnih partnerjev.
Spletna borza, kot je na primer TIMOCOM vsem uporabnikom, ki iščejo tovor in zato vnašajo dimenzije in druge informacije o tovornem prostoru, omogoča učinkovitejše poslovanje v okviru prevoza tovora v cestnem transportu. Prek funkcije vnosa podatkov o tovornem prostoru se vnese zgolj informacije o vrsti transportnega sredstva, njegovih zmogljivostih (volumen in nosilnost), datumu in kraju naklada in razklada tovornega vozila. Potencialni naročniki oziroma stranke prevozniškega podjetja (dobavitelji, proizvodnja, trgovina, špediter, logistični operater…) lahko zgolj s klikom na ponudbo prevoznika stopijo v stik z njim.
Prek ponujene funkcije se lahko vpisuje značilnosti blaga, da se podpira možnost ponujanja in iskanja različnih vrst blaga s svojimi lastnostmi. Vpisane informacije, ki se dotikajo lastnosti in dimenzij tovora, govorijo o velikosti, vrsti, teži ter datumu in lokaciji na odpremnem in namembnem kraju. Z natančnim opisom blaga oziroma tovornih enot naročnik oziroma stranka transportnih storitev, ki ponuja blago prek spletne borze, občutno olajša delo prevozniku.
Pred klikom potrditve o zainteresiranosti za ponudbo tovora in tovornega prostora se najdejo tudi dodatne informacije o določenem izbranem blago in vlečenem delu tovornega vozila. V trenutku potrjenega naročila se avtomatsko posedujejo tudi kontaktni podatki, da so potencialni
22
pogodbeni partnerji v neposrednem stiku za potrebe na daljnega pogovora (TIMOCOM GmbH, 2021).
3.3.5 Programska oprema na delovnem mestu cestnega disponenta
SAP ERP in drugi integrirani SAP sistemi so pravzaprav informacijska platforma oziroma podpora vsem poslovno učinkovitejšim organizacijam. Omenjena informacijska podlaga je pravzaprav baza vsem gospodarskim dejavnostim, saj pospešujejo poslovne procese. Poleg tega podpirajo posebne rešitve in ideje višjega managementa in hkrati omogoča večjo učinkovitost poslovanja na različnih področjih, saj nudi transparentnost informacij.
SAP TM ja informacijska platforma, s pomočjo katere je možno upravljati prevoz tovora med različnimi poslovnimi partnerji, ki sodelujejo v procesu premikanja tovora, kar zajema transport od točke naklada do točke razklada in vse vmesne dejavnosti (manipulacije in carinjenje blaga, fakturiranje in plačila za opravljene storitve itd.) (S&T Slovenija d. d., 2021).
23
4 ANALIZA DELOVNEGA MESTA DISPONENTA V CESTNEM ODDELKU PODJETJA DSV TRANSPORT D. O. O.
V okviru empiričnega dela diplomske naloge, je v ospredju analiza delovnega mesta disponenta v cestnem oddelku podjetja DSV Transport d. o. o. Slovenija, PE Koper. Prikazana je primerjalna analiza (benchamarking) delovnega mesta cestnega disponenta s primerljivimi podjetji v panogi cestnega transporta. Na podlagi omenjene analize so predlagane izboljšave na področju delovnih opravil cestnega disponenta v podjetju DSV Transport d. o. o. Slovenija, PE Koper.
4.1 Predstavitev podjetja
V tem podpoglavju je predstavljeno podjetje DSV Transport d. o. o. Slovenija in DSV Transport/DSV Panalpina d. o. o. na globalni ravni. Opis podjetja predstavlja ločen nastanek, razvoj in združitev ter končno poimenovanje. Poleg tega je predstavljena struktura organizacije na nacionalnem in regionalnem oziroma lokalnem nivoju. Pod omenjenim podnaslovom so dodane še slike organigrama DSV Slovenija in DSV PE (poslovna enota) Koper.
4.1.1 Zgodovina, razvoj, združitev in končno poimenovanje
Leta 1976 je bodoči uspešni poslovnež Leif Tulberg z devetimi neodvisnimi avtoprevozniki ustanovil podjetje s polnim imenom De Sammensluttede Vognmaend oz. skrajšano DSV.
Podjetje se je ukvarjalo samo s pogodbenim prevozom in dostavo, in sicer le v okviru organizacije cestnega transporta. Z nakupom oziroma prevzetjem konkurenčnih podjetij se je DSV podal v mednarodne vode ter spremenil osredotočenost na izdelke in storitve. Že kmalu za tem je prevzel uspešno in stabilno podjetje DFDS Dan Transport Group. Zaradi prevzemanja močnih konkurenčnih organizacij, ki so ponujale različne storitve, je podjetje DSV razširilo svojo globalno mrežo in vstopilo v nove tržne segmente. Poleg nudenja logističnih storitev v okvirju cestnega transporta se je rastoča organizacija lahko ukvarjala tudi z logističnimi aktivnostmi na področju organizacije pomorskega in letalskega prevoza. Z nakupom podjetja logističnega operaterja Fransa Maasa je DSV postal še nekoliko močnejši na področju organizacije cestnega transporta. V nadaljevanju je podjetje DSV transport prevzelo še organizacijo ABX logistics in si zagotovilo poslovanje tudi v Južni Ameriki. Kasneje si je dodatno utrdil položaj v svetovnem merilu (še posebej pa v ZDA in Afriki) z nakupom UTi Worldwide. Leta 2019 globalni logistični operater DSV Transport združil moči z organizacijo Panalpina WElttransport in postal eno največjih transportno-logističnih podjetij pod imenom DSV Panalpina d. o. o. Podjetje še vedno raste in se neprestano širi. Zadnja okrepitev je pravzaprav nedavni nakup podjetja Global Integrated Logistics, ki je eden vodilnih svetovnih
24
ponudnikov špedicije in pogodbene logistike (3PL-opravljanje storitev v zunanjem izvajanju).
DSV Panalpina se uvršča med 25 najbolj dejavnih delnic na borzi NASDAQ v Kopenhagnu (Danska) (DSV Transport, 2021).
Podjetje DSV Transport d.o.o. Kranj oziroma Slovenija ima že več kot tridesetletno tradicijo poslovanja, saj je bilo ustanovljeno že leta 1977 pod imenom Mednarodna agencija Eurošped.
Poslovne enote omenjenega podjetja so bile razpršene po celotni nekdanji skupni državi Jugoslaviji. V samostojni Sloveniji se leta 2001 preimenuje v Eurošped d.o.o. in reorganizira poslovne enote v okviru slovenskega teritorija. Kmalu so se poslovalnice razširile tudi na Hrvaško in Srbijo, nakar je leta 2005 prešlo lastništvo podjetja v roke danskega logističnega operaterja DFDS. Podjetje Eurošped se preimenuje v podjetje DFDS Transport d. o. o.
Slovenija in postane podsistem večje organizacije. V nadaljevanju, leta 2006 pa pride do združitve podjetij DFDS Transport in Frans Maas Groep N.V. Zaradi omenjene združitve dobi novo podjetje ime DSV Transport oziroma s kasnejšo združitvijo kar DSV Panalpina. V trenutnem stanju so vse poslovalnice v Sloveniji združene pod imenom DSV Transport Slovenija s sedežem v Kranju. Poslovalnice v Sloveniji pa lahko najdemo v Kranju, Ljubljani, Kopru, Vrtojbi in Novem mestu (Bojić, 2012).
4.1.2 Organizacija podjetja
Podjetje se s svojimi poslovnimi enotami razteza na kar 80 držav, kar pojasnjuje dejstvo, da je DSV Panalpina eno največjih globalno-logističnih operaterjev. Na globalni ravni bi se podjetje lahko v grobem razdelilo na ponujanje storitev v sklopu spodaj naštetih načinov transporta ter v sklopu nudenja rešitev svojim strankam. Matična družba je v grobem razdeljena na 3 oddelke:
DSV zračni & pomorski, DSV cestni in DSV rešitve.
Najvišji management oziroma vodstvo podjetja v globalnem smislu je razdeljeno na upravni odbor, člane treh odborov (odbor za imenovanje, prejemke in komisijske revizije) in izvršni odbor ter izvršni odbor skupine. V navedenem vrstnem redu si tudi sledijo pomembnosti funkcij.
UPRAVNI ODBOR: predsednik, namestnik predsednika in 5 članov uprave.
ČLANI ODBORA
ODBOR ZA IMENOVANJE: predsednik in 2 člana.
ODBOR ZA PREJEMKE: predsednik in 2 člana.
REVIZIJSKA KOMISIJA: predsednica in 3-je člani.
IZVRŠNI ODBOR: izvršni in finančni direktor.
25
IZVRŠNI ODBOR SKUPINE: izvršni direktor DSV zračni in pomorski, izvršni direktor DSV cestni, izvršni direktor DSV rešitev, izvršni direktor DSV Afrika, izvršni direktor komerciale, izvršni direktor informiranja/informatizacije ter namestnik finančnega direktorja.
V nadaljevanju je podrobneje predstavljena struktura organizacije DSV Transport Slovenija in njene poslovne enote v Kopru. V Sloveniji je podjetje razdeljeno na več poslovnih enot oziroma poslovalnic v petih mestih, ki so navedene že v prejšnjem poglavju. Poslovalnice imajo sedež v Kranju. Na sliki 6 je prikazan organigram, ki ustvarja preglednejšo sliko vodstva in ostalih oddelkov na državni in regionalno/lokalni ravni (DSV Transport, 2021).
Vir: (DSV Transport d. o. o.)
Slika 6. Organigram PE Koper in Brnik v podjetju DSV Transport d. o. o. Slovenija.
4.2 Dejavnosti podjetja DSV Transport d. o. o.
Znotraj tega podpoglavja bodo predstavljene logistične dejavnosti, ki jih podjetje DSV ponuja.
Poglavitne logistične storitve oziroma dejavnosti obravnavanega globalnega logističnega operaterja so naslednje:
Organizacija transporta znotraj različnih prometnih panog: podjetje za svoje stranke organizira prevoz tovora v okviru letalskega, pomorskega cestnega in tudi železniškega prometa.
o Organizacijo letalskega transporta se kot eno izmed logističnih storitev ponuja predvsem zaradi potreb po časovno kratkem oziroma čim hitrejšem prevozu blaga.
26
Poleg tega se pojavlja potreba po varnem in nadzorovanem oziroma zanesljivem prevozu blaga. Podjetje DSV najpogosteje organizira letalski prevoz posebnemu tovoru, in sicer farmacevtskim izdelkom in medicinski opremi, mikročipom, preveliki opremi za nafto in plin, helikopterjjem, avtomobilom, radioaktivnim in eksplozivnim tovorom ter blagu visoke vrednosti.
o Organizacija pomorskega transporta je za stranke obravnavanega globalnega logističnega operaterja najbolj stroškovno ugodna/učinkovita, vendar pa časovno zelo potratna. Stranka se lahko odloči za naročilo različnih storitev (glede organizacije) pomorskega prevoza, in sicer FCL (napolnjen celoten kontejner z eno vrsto tovora), LCL (zbirna pošiljka-več vrst izdelkov v kontejnerju), nekontejnerski tovor oziroma razsuti in drugi kosovni tovor, možnost konsolidacije kupca.
o Podjetje DSV Panalpina organizira cestni prevoz na lokalni, medkrajevni, nacionalni ali celo mednarodni ravni. Organizacija cestnega transporta se torej odvija v Evropi, Severni Ameriki, Južni Afriki in nekaterih državah Bližnjega vzhoda. Omenjeno podjetje ponuja tudi različne storitve cestnega tovornega prometa, in sicer FTL-pošiljke, polne obremenitve in LTL-zbirne pošiljke.
o Podjetje DSV Panalpina organizira tudi železniški transport, ki je pravzaprav alternativna rešitev izvajanju pomorskega prevoza od Kitajske do Evrope ter znotraj Evrope in Severne Amerike. Potrebno je omeniti prednosti železniškega transporta, ki skupaj s kvalitetno organizacijo ponuja varen, hiter, točen, zanesljiv pa tudi okolju prijazen transport. Večja učinkovitost organizacije in poslovanja je omogočena z multmodalno združljivostjo, kar pomeni, da so zabojniki in prikolice združljivi v cestnem, železniškem in tudi pomorskem prometu.
