člena poslovnika Skupščine SR Slovenije

(1)

[J ^

Ljubljana, 22. 5. 1984

OSNUTEK ZAKONA

o javnem obvešč anju (ESA-339) Izvršni svet Skupščine SR Slovenije je na 131. seji dne 9. 5.

1984 določil besedilo:

- OSNUTKA ZAKONA O JAVNEM OBVEŠČANJU,

ki vam ga pošiljamo v obravnavo na podlagi prve alinee 210.

člena, 261. in 262. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije.

Izvršni svet Skupščine SR Slovenije je na podlagi 85. člena poslovnika Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije in na

podlagi 215. in 216. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije določil, da bosta kot njegova predstavnika pri delu skupščin- skih delovnih teles sodelovala:

Marjan ŠIFTA, član Izvršnega sveta in predsednik Republi- škega komiteja za informiranje,

Slobodan RAKOČEVIĆ, namestnik predsednika Republi- škega komiteja za informiranje.

Socialistična republika Slovenija

REPUBLIŠKI KOMITE ZA INFORMIRANJE Povzetek

Osnutek zakona je pripravljen na podlagi predloga za izdajo zakona o javnem obveščanju in s tem v skladu s sistemskimi rešitvami in izhodišči, ki jih je podprla in sprejela Skupščina SR Slovenije. Predlagatelj je pri pripravi osnutka upošteval usmeritve, stališča in sklepe Skupščine. Prav tako je preučil vse predloge in pripombe iz razprav v delovnih telesih in zborih skupščine, organih SZDL, Zveze sindikatov Slovenije, iz delovnih razgovorov in razprav v okviru Društva novinarjev Slovenije, Fakultete za sociologijo, politične vede in novinarstvo, Pravne fakultete, v časopisnih in radiodifuznih organizacijah, javnega tožilstva in drugih državnih organov ter večino tudi upo- števal. Osnutek je usklajen tudi z vsemi tistimi rešitvami, ki predstavljajo temelje sistema javnega obveščanja. Osnu- tek zakona se omejuje le na tista vprašanja, ki se lahko in morajo zakonsko urejati, sicer pa pušča dovolj prostora podrobnejšemu urejanju samoupravnim splošnim aktom.

Poglavitni namen predlaganega zakona je, da se tudi v pravnem pogledu zagotovijo pogoji za graditev in delovanje takšnega sistema javnega obveščanja, ki bo ustrezal značilnostim in potrebam naše družbenopolitične ureditve in obenem aktivno prispeval k hitrejšem in doslednejšem uresničevanju in razvoju socialističnih samoupravnih odnosov. Značilnost predlagane pravne ureditve na tem področju je, da tako zvezni kot republiški zakon skupaj predstavljata celoto pri obravnavi področja javnega obve- ščanja. Pri tem pa je treba opozoriti, da osnutek zakona, glede na 14. točko 321. člena ustave SRS, ne ureja vseh procesov in odnosov komuniciranja v naši družbi, temveč le dejavnost javnega obveščanja.

Osnutek konkretizira temeljna načela ustave, ki zadevajo javno obveščenja in ustavne določbe o svoboščinah, pravicah in obveznostih človeka in občana na tem po- dročju. Med pomembnejšimi rešitvami je treba zlasti ome- niti opredelitev vloge in položaja delovnega človeka in

občana, kot temeljnega subjekta javnega obveščanja, hkrati in v skladu s tem, pa tudi vlogo, odgovornost in povezanost sredstev javnega obveščanja, virov informacij in drugih dejavnikov odgovornih za javno obveščanje ter način zagotavljanja javnosti dela samoupravnih organizacij in skupnosti. Osnutek zakona posebej poudarja tudi vlogo SZDL na področju javnega obveščanja, kije oprede- ljena že v ustavi in razdelana v statutu SZDL in drugih dokumentih.

Osnutek zakona, v skladu z ustavo in zakonom o združe- nem delu, določa pogoje in postopek ustanavljanja časo- pisnih ter radijskih in TV organizacij združenega dela. Z določanjem posebnih pogojev naj bi zagotavljal racional- nejše, bolj načrtno in smotrno ustanavljanje teh OZD.

Glede na to, da je dejavnost časopisnih in radijskih ter TV organizacij dejavnost posebnega družbenega pomena, je potrebno, v skladu z 51. členom ustave SRS, z zakonom določiti tudi način uresničevanja posebnega družbenega interesa pri opravljanju teh dejavnosti in v skladu s tem način uresničevanja samoupravnih pravic delavcev v teh organizacijah. To med drugim terja oblikovanje takšnih organov upravljanja, v katerih bodo, poleg delegatov delavcev, o najpomembnejših vprašanjih, določenih z zakonom, soodločali tudi delegati družbene skupnosti.

Osnutek posebej ureja specifičnosti pri časopisih, radijskih in TV programih, dokumentarno-informativnem filmu ter drugih sredstvih javnega obveščanja. Za časopise osnutek določa način in pogoje njihovega ustanavljanja in izdajanja. Pri tem velja opozoriti, da je ta vprašanja treba razlikovati od vprašanj ustanavljanja časopisnih organizacij združenega dela. Glede na uveljavljene rešitve v praksi je prav tako potrebno ločiti ustanavljanje od izdajanja časopisov. V osnutku je tako razlikovanje ustrezno urejeno. . . Pri vseh časopisih in radijskih oz. TV programih naj bi delovali časopisni oz. programski sveti kot svetovalna telesa organa upravljanja oz. ustanovitelja, ki bi zagotav- ljala širši družbeni vpliv na časopise in programe. Hkrati s podrobnejšo določitvijo njihovega položaja in vloge oz.

pristojnosti osnutek opredeljuje tudi razmerja teh organov do organov upravljanja oz. ustanovitelja. Osnutek okvirno

priloga poročevalca

*

(2)

opredeljuje vlogo in položaj novinarjev, podrobnejše pa pravice, dolžnosti in odgovornosti glavnega, odgovornega uredika in urednikov. V skladu s pomenom teh funkcij in ob upoštevanju obstoječih posebnosti sistema javnega obveščanja opredeljuje postopek imenovanja glavnih in odgovornih urednikov ter urednikov. Imenovanje poslovo- dnih organov časopisov in radijskih ter TV organizacij je v osnutku posebej urejeno.

Z rešitvami na področju družbeno-ekonomskih odnosov naj bi zakon zlasti prispeval k nadaljnjem uveljavljanju družbenega dogovarjanja in samoupravnega sporazume- vanja kot najpomembnejše poti urejanja teh odnosov na področju javnega obveščanja. V osnutku je posebej dolo- čeno, da družbenopolitične skupnosti in njihovi organi, v skladu s svojimi pravicami in obveznostmi, zagotavljajo materialne in druge pogoje za razvoj javnega obveščanja.

V večji meri poudarja tudi vsebinsko in materialno odgovornost ustanoviteljev časopisov in radijskih ter televizijskih programov ter še jasneje opredeljuje razmerja med ustanovitelji časopisov, oz. programov ter delavci oz. de- lovnimi kolektivi, ki skrbijo za njihovo izdajanje oz. ustvarjajo in razširjajo radijske ter TV programe.

Osnutek ureja tudi temeljna vprašanja v zvezi z RTV naročnino, medtem ko naj bi ureditev tistih vprašanj, ki jih

sedaj urejata odlok izvršnega sveta in pravilnik Republi- škega komiteja za informiranje (npr. način plačevanja na- ročnine za radijske in TV sprejemnike), zakon poveril RTV Ljubljana, v skladu s 181. členom ustave SRS.

Osnutek celoviteje ureja in konkretizira vprašanja, ki zadevajo uresničevanje ustavnih pravic in svoboščin na tem področju in sicer pravico do popravka, javnega odgovora na objavljeno obvestilo ter objave obvestil in mnenj pomembnih za javnost, kot tudi vprašanja v zvezi s prepre- čevanjem zlorabe svobode obveščanja.

Osnutek določa tudi pristojnosti republiških in občin- skih organov v zvezi s tujo informacijsko dejavnostjo, kar je bilo do sedaj urejeno s posebnim zakonom. V osnutku so določene tudi kazenske sankcije.

Ureditev vseh teh vprašanj v osnutku zakona bo pome- nila v pravnem pogledu zapolnitev številnih praznin in odpravo tistih pomanjkljivosti, ki ovirajo nadaljnji razvoj in delovanje sredstev in sistema javnega obveščanja ter oporo za njegov nadaljnji in hitrejši razvoj v skladu z ustavo in drugimi dokumenti, s katerimi so opredeljeni vloga, pomen in smeri razvoja tega nepogrešljivega se- stavnega dela političnega sistema socialističnega samoupravljanja.

1. poglavje: TEMELJNE DOLOČBE 1. člen

Z javnim obveščanjem v SR Sloveniji kot sestavnim delom sistema socialističnega samoupravljanja in enotnega sistema javnega obveščanja v SFR Jugoslaviji se uresničuje svoboda obveščanja in pravica do obveščenosti delavcev, delovnih ljudi in občanov o' vseh vprašanjih, ki so pomembna za njihovo življenje in delo, za uresničevanje njihovega samoupravnega položaja, za izvrševanje oblasti in upravljanje drugih družbenih zadev, o dogodkih doma in po svetu, ter o vpraša- njih, ki so pomembna za družbeno skupnost.

2. člen

Delavci, delovni ljudje in občani v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih, v samoupravnih interesnih skupnostih, krajevnih skupnostih, druž- benopolitičnih skupnostih in njihovih organih, družbenopoli- tičnih organizacijah in drugih družbenih organizacijah (v nadaljnjem besedilu: samoupravne organizacije in skupnosti) ter društvih s splošnim aktom v skladu z zakonom določajo način, vrsto in vsebino javnega obveščanja, ki služi zadovolje- vanju njihovih potreb ter zagotavljajo materialne, kadrovske m druge pogoje za uresničevanje smotrno organiziranega javnega obveščanja, v skladu s svojimi samoupravnimi pravicami in obveznostmi.

3. člen

Tisk, radio in televizija ter druga sredstva javnega obvešča- nja v skladu s svojimi vsebinskimi in programskimi zasnovami zagotavljajo demokratično izražanje mnenj, pobud in predlo-¹ gov delovnih ljudi in občanov širšega pomena ter samou pravnih organov in skupnosti, omogočajo izražanje ter prispevajo k usklajevanju pluralizma samoupravnih interesov, z objavljanjem in zagotavljanjem resničnih in objektivnih informacij iz vseh področij družbenega življenja in dela, prispevajo k političnemu, kulturnemu in družbenemu osveščanju ter izobraževanju delovnih ljudi in občanov, širijo spoznanja o družbi in svetu, ter vplivajo na oblikovanje družbene zavesti in družbeno vedenje in s tem ustvarjajo pogoje za samoupravno odločanje in socialistično samoupravljanje.

4. člen

V SZDL si delovni ljudje in občani ustvarjajo pogoje ter opredeljujejo odgovornost za uresničevanje svobode obve- ščanja in pravice do obveščenosti, razvijajo in zagotavljajo stalno obveščanje, obravnavajo stanje na področju javnega obveščanja, položaj in vlogo sredstev javnega obveščanja in 2

novinarjev, oblikujejo in uresničujejo pravila socialističnega obnašanja vseh dejavnikov obveščanja ter uveljavljajo njihovo družbeno odgovornost.

5. člen

Zbiranje, urejanje, obdelovanje in širjenje informacij v tisku (časopisna dejavnost), po radiu in televiziji, (radijska in televizijska dejavnost), v programih časopisnih agencij (časopisno- agencijska dejavnost), v dokumentarno-informativnih filmih (filmsko informativna dejavnost) ter v drugih sredstvih javnega obveščanja so dejavnosti posebnega družbenega pomena.

6. člen

Družbenopolitične skupnosti in njihovi organi, v skladu s svojimi pravicami in dolžnostmi ustvarjajo materialne in druge pogoje za obveščanje delavcev, delovnih ljudi in obča- nov, za razvoj javnega obveščanja, dajejo pobude za organizi- rano in usklajeno delovanje sredstev javnega obveščanja in njihovo dostopnost, spodbujajo družbeno dogovarjanje in samoupravno sporazumevanje na področju javnega obvešča- nja.

7. člen

Samoupravne organizacije in skupnosti v okviru svojih pravic in dolžnosti organizirajo dejavnost javnega obveščanja na območju, kjer živijo poleg pripadnikov slovenskega naroda tudi pripadniki italijanske in madžarske narodnosti, tako da se uresničujejo ustavne pravice pripadnikov obeh narodnosti do obveščanja in obveščenosti.

SR Slovenija skrbi za razvoj narodnostnega tiska, radija, televizije in drugih sredstev javnega obveščanja italijanske in madžarske narodnosti ter v ta namen zagotavlja pogoje in sredstva ter drugo potrebno pomoč.

Z zakonom, statutom občine in s splošnimi akti samoupravnih organizacij in skupnosti se določi način uresničevanja pravic italijanske oziroma madžarske narodnosti na področju javnega obveščanja.

Sredstva javnega obveščanja morajo posvečati posebno in trajno skrb obveščanju javnosti o življenju italijanske in mad- žarske narodnosti v SR Sloveniji ter o življenju slovenske narodnostne skupnosti v Italiji, Avstriji in na Madžarskem.

8. člen

Samoupravne organizacije in skupnosti določajo oblike in načine uresničevanja pravic in interesov delovnih ljudi na začasnem delu v tujini na področju javnega obveščanja ter skrbijo za obveščanje izseljencev in slovenske narodnostne skupnosti v zamejstvu in za obveščanje o njihovem življenju v SRS in SFRJ.

priloga poročevalca

(3)

9. člen

Samoupravne organizacije in skupnosti ter društva morajo prek sredstev javnega obveščanja redno seznanjati javnost o vprašanjih iz svojega delovnega področja, ki imajo neposre- den pomen za delovne ljudi in občane, samoupravne organizacije in skupnosti ter društva.

Samoupravne organizacije, skupnosti in društva morajo dajati novinarjem, delovnim ljudem in občanom na^ njihovo zahtevo obvestila in podatke o posameznih vprašanjih iz svojega področja, ki imajo pomen za delovne ljudi in občane, samoupravne organizacije, skupnosti in društva.

Dajanje podatkov in informacij o vprašanjih iz prvega^ odstavka se lahko odreče le, če so z zakonom ali splošnim aktom določeni kot državna, vojaška, uradna ali poslovna tajnost, ali če bi bila njihova objava v nasprotju z družbenimi interesi, ki jih določata ustava in zakon.

Samoupravne organizacije, skupnosti in društva iz 1. odstavka tega člena morajo s statutom ali drugim splošnim aktom podrobneje določiti način zagotavljanja javnosti dela in način dajanja informacij za javnost.

10. člen

Viri informacij so odgovorni za pravočasne, popolne in resnične informacije, ki jih dajejo za javnost.

11. člen

Ni cenzure informacij, razen v izrednih razmerah, v nepo- sredni vojni nevarnosti ali v vojni.

12. člen

Novinarji uresničujejo smotre in naloge na področju javnega obveščanja s tem, da s strokovnim, družbenopolitičnim in drugim javnim delovanjem zagotavljajo odprtost, demokra- tičnost in socialistično samoupravno naravnanost sredstev javnega obveščanja, si prizadevajo za uveljavljanje kulture demokratičnega dialoga, skrbijo za uresničevanje načela javnosti dela in vseh družbenih zadev, z zagotavljanjem, zbira- njem, pripravljanjem, oblikovanjem in posredovanjem informacij prek sredstev javnega obveščanja zagotavljajo, skupaj z viri informiranja, izražanje in demokratično usklajevanje mnoštva samoupravnih interesov, spodbujajo sodelovanje in povezovanje sredstev javnega obveščanja.

13. člen

Novinarji in druge osebe, ki sodelujejo v javnem obvešča- nju, morajo pri opravljanju svojega dela upoštevati načela novinarske etike, utrjevati socialistično samoupravno druž- beno ureditev in varovati splošne družbene interese.

II. poglavje: ORGANIZACIJA IN IZVAJANJE DEJAVNOSTI JAVNEGA OBVEŠČANJA

1. Ustanavljanje časopisnih, radijskih in televizijskih organizacij

14. člen

Časopisne oz. radijske in televizijske organizacije so delovne in temeljne organizacije združenega dela, ki opravljajo časopisno oz. radijsko in televizijsko dejavnost kot glavno dejavnost.

15. člen

Časopisno delovno organizacijo lahko ustanovijo organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti, družbenopolitične skupnosti, družbenopolitične organizacije in druge družbene pravne osebe, če so izpolnjeni pogoji, določeni z zakonom.

Radijsko in televizijsko delovno organizacijo lahko ustanovijo družbenopolitične skupnosti in družbenopolitične organizacije.

Če je časopisno oziroma radijsko in TV delovno organiza-

cijo ustanovilo več ustanoviteljev, uredijo svoje pravice in obveznosti do časopisne oziroma radijske in TV delovne organizacije ter medsebojne odnose s samoupravnim sporazumom.

16. člen

Časopisna oziroma radijska in televizijska delovna organizacija se lahko ustanovi, če so poleg splošnih pogojev, dolo- čenih z zakonom izpolnjeni še naslednji pogoji:

- da obstoji trajnejša potreba po javnem obveščanju delovnih ljudi in občanov na območju in za posamezna področja, za katero se ustanavlja časopisna oziroma radijska in TV delovna organizacija in teh potreb ne morejo zadovoljiti ob- stoječe časopisne oziroma radijske in TV organizacije,

- da so zagotovljeni materialni, kadrovski in drugi pogoji za ustanovitev in začetek dela časopisne oziroma radijske in televizijske delovne organizacije.

Radijska in TV delovna organizacija se lahko ustanovi, če so poleg pogojev iz prvega in drugega odstavka tega člena izpolnjeni tehnični normativi za obratovanje radijske in TV organizacije, določeni s predpisi, ki urejajo sisteme zvez.

Ne more se ustanoviti radijska in TV delovna organizacija, ki naj bi po ustanovitvenem aktu imela pretežno komercialno zabavni program.

17. člen

Ustanovitelj začne postopek za ustanovitev časopisne oz.

radijske in TV delovne organizacije s sprejetjem elaborata o družbeni in ekonomski upravičenosti njene ustanovitve.

Elaborat o družbeni in ekonomski upravičenosti časopisne oz. radijske in TV delovne organizacije mora obsegati zlasti ocene in podatke o tem, ali te dejavnosti ni mogoče opravljati v obstoječih časopisnih oziroma radijskih in TV organizacijah; kako bo časopisna oziroma radijska in TV delovna organizacija zadovoljevala potrebe po časopisni oziroma radijski in TV dejavnosti na predvidenem območju ali na posameznem področju; ali so te potrebe trajnejše in tolikšne, da je zaradi njih utemeljeno ustanoviti časopisno oziroma radijsko in TV delovno organizacijo in tudi podatke in ocene o materialnih in kadrovskih pogojih, nujnih za ustanovitev in delo časopisne oziroma radijske in TV delovne organizacije.

Preden sprejme elaborat iz prejšnjega odstavka, mora ustanovitelj dobiti mnenje o upravičenosti ustanovitve od IS skup- ščine družbenopolitične skupnosti, v kateri se ustanavlja ča- sopisna oz. radijska in TV delovna organizacija.

18. člen

Po sprejemu elaborata o družbeni in ekonomski upraviče- nosti ustanovitve časopisne oz. radijske in TV delovne organizacije sprejme ustanovitelj akt o ustanovitvi.

Akt o ustanovitvi obsega poleg splošnih podatkov, ki jih določa zakon, še naslov ustanovitelja časopisne oz. radijske in TV organizacije, temeljne cilje in naloge, ki jih bo organizacija uresničevala s svojo dejavnostjo, zvrst in število časopi- sov oziroma radijskih in TV programov, ki jih namerava izdajati oziroma oddajati ter medsebojna razmerja ustanovitelja in časopisne oziroma radijske in TV delovne organizacije

Z aktom o ustanovitvi se po predhodni razpravi v SZDL določijo organi, organizacije, skupnosti in uporabniki, ki delegirajo delegate v organ upravljanja ter njihovo število.

19. člen

Če namerava časopisna oz radijska in TV organizacija izdajati tudi časopise oz. oddajati radijske in TV programe, za katere ni predvideno izdajanje oz. oddajanje v aktu o ustanovitvi, je potrebno soglasje ustanovitelja časopisne oz. radijske in TV delovne organizacije.

20. člen

Časopisne oz. radijske in TV organizacije morajo z notranjo organizacijo in sistemizacijo del in nalog zagotoviti učinko- vito izpolnjevanje nalog, smotrno organizacijo dela, uresniče- vanje odgovornosti na področju javnega obveščanja ter sodelovanje s časopisnimi oz. radijskimi in TV in drugimi organizacijami združenega dela.

priloga poročevalca 3

(4)

21. člen

Časopisne oz. radijske in TV organizacije lahko opravljajo tudi druge dejavnosti, če to prispeva k smotrnejšemu opravljanju glavne dejavnosti oz. če ni v nasprotju z vsebinsko oz.

programsko zasnovo ter plani in programi dela in razvoja časopisne oz. radijske in TV organizacije in če je to določeno s statutom organizacije.

Varianta; člen se črta

22. člen

K statutu časopisne organizacije oz. radijske in TV organizacije daje soglasje ustanovitelj

2. Upravljanje časopisnih, radijskih in televizijskih organizacij

23. člen

Organ upravljanja časopisne oz. radijske in TV organizacije je svet oz. njemu po položaju in funkciji ustrezen organ upravljanja, ki ga sestavljajo delegati delavcev in delegati ustanovitelja časopisne oz. radijske in TV organizacije ter ustanoviteljev časopisov oz. RTV programov, ki jih izdaja ta organizacija, družbenopolitične skupnosti, družbenopolitič- nih organizacij in uporabnikov (v nadaljnjem besedilu: delegati družbene skupnosti). Delegate delavcev volijo in odpokli- čejo ti neposredno, delegate družbene skupnosti pa ustanovitelj, organi pristojne družbenopolitične skupnosti in družbe- nopolitične organizacije ter uporabniki.

Organ upravljanja je sestavljen po načelu ločenih skupin delegatov delavcev oz. vseh delavcev, če šteje časopisna oziroma radijska in TV organizacija manj kot 30 članov ter delegatov družbene skupnosti

24. člen

Delegati družbene skupnosti v organu upravljanja časopi- sne oz. radijske in TV organizacije soodločajo zlasti:

- o programskih usmeritvah in uresničevanju temeljnih vsebinskih zasnov časopisov oz. radijskih in TV programov, skladnosti tekoče uredniške politike s cilji in nalogami, ki izhajajo iz vsebinskih in programskih zasnov ter o ukrepih za njihovo spoštovanje in izvajanje.

- o predlogu statuta

- o temeljnih pogojih za pridobivanje dohodka in poslovanja,

- o razširitvi tehničnih in prostorskih zmogljivosti, - o temeljnih vprašanjih razvojne politike na področju ča- sopisne oz. radijske in TV dejavnosti,

- o predlogih elementov za sklepanje samoupravnih sporazumov o temeljih planov,

- o finančnem načrtu, periodičnih obračunih in zaklju- čnem računu,

- o statusnih spremembah, - o določanju cen oz. naročnine,

- o imenovanju in razrešitvi glavnega in odgovornega urednika in urednikov (varianta: določba se črta)

- o imenovanju in razrešitvi poslovodnega organa ter predsednika časopisnih oziroma programskih svetov pri časopisih oziroma programih, ki jih izdaja časopisna organizacija oziroma oddaja radijska in TV organizacija;

- o predlogu samoupravnega sporazuma o združitvi v delovne organizacije oz. SOZD,

- o drugih vprašanjih, določenih z zakonom.

25. člen

Odločitve v organu upravljanja o zadevah iz 24. člena so sprejete, če jih v enakem besedilu sprejme večina vseh delegatov delavcev in večina vseh delegatov družbene skupnosti.

Če odločitve niso bile sprejete v enakem besedilu, se izvede postopek usklajevanja, določen s statutom.

26. člen

časopisna oziroma radiodifuzna organizacija ima individualni ali kolegijski poslovodni organ.

Individualni poslovodni organ oziroma predsednika in

člane kolegijskega poslovodnega organa imenuje organ upravljanja časopisne oz. radijske in TV organizacije.

Individualni poslovodni organ oz. predsednik ter člani kolegijskega poslovodnega organa so lahko hkrati glavni in odgovorni urednik časopisa oz. programa, ki ga izdaja časopisna organizacija oz. oddaja radijska in TV organizacija, v skladu z aktom o ustanovitvi oz. statutom časopisne oz. radijske in TV organizacije.

27. člen

Določbe tega zakona, ki se nanašajo na ustanovitev in upravljanje časopisne oz. radijske in TV organizacije ter na zagotavljanje in uresničevanje družbenega vpliva na izdajanje časopisov oz. oddajanje radijskih in TV programov, se primerno uporabljajo tudi za ustanovitev in upravljanje ifilmsko- informativne organizacije in časopisne agencije ter na zagotavljanje in uresničevanje družbenega vpliva na dokumentarno-informativni film in programe časopisnih agencij.

3. Časopisni in programski sveti 28. člen

Za zagotavljanje in uresničevanje družbenega vpliva na urejanje in izdajanje časopisov oz. ustvarjanje in oddajanje radijskih in TV programov ima časopis oz. program časopisni oziroma programski svet.

29. člen

Časopisni oz. programski svet je svetovalno telo organa upravljanja časopisne ali druge OZD, ki izdaja časopis oz.

radijske in TV organizacije oz. ustanovitelja.

30. člen

Z aktom o ustanovitvi časopisa se določijo organi, organizacije in skupnosti, ki delegirajo svoje predstavnike v časopi- sni svet ter njihovo število, kot tudi število znanstvenih, kul- turnih, strokovnih in javnih delavcev, ki jih v svet predlaga SZDI

Predsednika časopisnega oz. programskega sveta imenuje organ upravljanja časopisne oz. radijske in TV organizacije na predlog ustanovitelja časopisa oz. programa, v skladu z aktom o ustanovitvi časopisa oz. programa.

Če je ustanovitelj časopisa hkrati izdajatelj časopisa, imenuje predsednika časopisnega sveta ustanovitelj.

Če se 'časopis oz. program izdaja oz. oddaja za posamezna območja, morajo biti v svetu tudi delegati zainteresiranih organizacij, organov in občanov s teh območij; na območjih, kjer živijo poleg pripadnikov slovenskega naroda tudi pripadniki italijanske ali madžarske narodnosti, pa morajo biti v svetu tudi pripadniki teh narodnosti.

V organizacijah združenega dela, ki za obveščanje delavcev ustanovijo časopise oz. razglasne radijske postaje, lahko funkcijo časopisnega oziroma programskega sveta opravlja samoupravni organ, določen s samoupravnim aktom te organizacije.

GJavni, odgovorni uredniki in uredniki imajo pravico in dolžnost sodelovati pri delu časopsnega oz. programskega sveta.

Če je ustanovitelj in izdajatelj časopisa skupina občanov, imenuje izdajateljski svet SZDL po posvetovanju z zainteresi- ranimi organzacijami, organi, skupnostmi in znastvenimi, kul- turnimi, strokovnimi in javnimi delavci..

31. člen Časopisni oz. programski svet:

- obravnava in ocenjuje uresničevanje vsebinske in programske zasnove in uredniške politike ter daje predloge za izboljšanje vsebine časopisa oz. programa:

- obravnava in ocenjuje delovne programe in načrte časo- pisa oz. radijskega in TV programa;

- obravnava in sprejema stališča v zvezi s posameznimi objavljenimi informacijami, ki niso v skladu z določeno vsebinsko oz. programsko zasnovo in uredniško politiko;

- obravnava glavna vprašanja ekonomskega položaja ča- sopisa oz. programa;

- spremlja izvajanje kadrovske politike in po potrebi, naj-

(5)

manj pa enkrat letno, pisno obvešča ustanovitelja o uresniče- vanju vsebinske oz. programske zasnove in uredniške politike časopisa oz. programa o svojem delu in problemih pri uresni- čevanju svojih nalog;

- razpravlja o zahtevah za objavo javnega odgovora, mnenj in stališč, pomembnih za javnost;

- opozarja na spoštovanje določil novinarskega kodeksa pri uresničevanju vsebinske oziroma programske zasnove in uredniške politike;

- obravnava predloge in pripombe bralcev, poslušalcev in gledalcev, ki.se nanašajo na vsebinsko oziroma programsko zasnovo in uredniško politiko;

- obravnava pobude, mnenja in predloge novinarjev in urednikov, ki se nanašajo na urejanje časopisa oziroma pripravljanje in oddajanje programov;

- obravnava druga vprašanja, ki so pomembna za 'zdajanje in urejanje časopisa oziroma pripravljanje in oddajanje programov;

32. člen

O vprašanjih, ki jih obravnava, sprejema izdajateljski oz.

programski svet stališča ter daje mnenja, pobude in priporo- čila organu upravljanja časopisne oz. radijske in TV organizacije ter ustanovitelju časopisa oz. programa.

33. člen

Pri časopisih oz. programih se lahko ustanovijo tudi druga posvetovalna telesa za zagotavljanje družbenega vpliva na vsebino časopisa oz. radijskih in TV programov.

4. Družbenoekonomski odnosi in planiranje 34. člen

Delavci v časopisni oz. radijski in TV organizaciji pridobi- vajo dohodek iz celotnega prihodka, ki ga ustvarjajo;

- s prodajo časopisov ter drugih proizvodov in storitev, - z RTV naročnino,

- z udeležbo pri skupaj ustvarjenem dohodku in na podlagi združevanja dela in sredstev,

- s svobodno menjavo dela,

- z ekonomsko-propagandnimi storitvami in objavljanjem drugih plačanih obvestil,

- s kompenzacijo, dotacijo ali na drugi podlagi, določeni z zakonom ali samoupravnim sporazumom oz. pogodbo v skladu z zakonom.

Varianta: člen se črta

35. člen

Uresničevanje svobodne menjave dela temelji na skupnem planiranju potreb in interesov po časopisni oz. radijski in TV dejavnosti ter na ustvarjanju in razporejanju dohodka v skladu z obveznostmi, ki so jih na podlagi samoupravnega sporazuma prevzeli udeleženci v svobodni menjavi dela.

Medsebojni odnosi v svobodni menjavi dela se uresničujejo s samoupravnimi sporazumi o temeljih planov ter z drugimi samoupravnimi sporazumi oz. družbenimi dogovori, neposredno ali po samoupravnih interesnih skupnostih družbenih dejavnosti oz. v njihovem okviru.

36. člen

Časopisna oz. radijska in TV organizacija sprejema letne in srednjeročne plane in programe razvoja časopisne oz. radijske in TV dejavnosti, v skladu z aktom o ustanovitvi časopisne oz. radijske in TV organizacije ter z usmeritvami in obveznostmi, ki jih vsebuje plan razvoja družbenopolitične skupnosti.

37. člen

Časopisne oz. radijske in TV organizacije sodelujejo pri usklajevanju planov in programov dela in razvoja ter na temelju pogodb ali samoupravnih sporazumov usklajujejo druge zadeve skupnega pomena, združujejo delo in sredstva za skupno opravljenje nalog na področju časopisne oz. radijske in TV dejavnosti, kot so zlasti pripravljanje skupnih programov in izdaj, skupno nabavljanje opreme, skupno in racio- nalno izkoriščanje kapacitet, skupno uporabljanje in razvija-

nje distribucijske in dopisniške mreže, zagotavljanje enotne tehnologije, enotno nastopanje na tujem trgu ipd.

5. Novinarji, glavni in odgovorni uredniki ter uredniki

38. člen

Novinar je delavec, ki se poklicno ukvarja z javnim obvešča- njem. Novinar ima pravico in dolžnost, da strokovno in druž- benopolitično odgovorno opravlja naloge javnega obvešča- nja.

39. člen

Novinarji imajo pravico in dolžnost, da se med delom s stalnim dopolnjevanjem svojega strokovnega in družbenopo- litičnega znanja ter sistematičnim razširjanjem svojih strokovnih sposobnosti izpopolnjujejo, da bi mogli uspešno opravljati delo in naloge, ki so jim zaupane na področju javnega obveščanja.

S samoupravnimi splošnimi akti časopisne, radijske, l v ali druge samoupravne organizacije ali skupnosti delavci podrobneje urejajo pravice in dolžnosti iz prejšnjega odstavka.

Varianta: člen se črta

40. člen

Časopis oziroma radijski in TV program ima odgovornega urednika.

Odgovorni urednik je ob pogojih, ki jih določi zakon, odgovoren za vse, kar je objavljeno v časopisu oz. v radijskem in TV programu.

Časopis oz. radijski in TV program ima lahko tudi več odgovornih urednikov. V takem primeru so odgovorni uredniki odgovorni za vse, kar je objavljeno v posameznih izda- jah, ali v posameznih rubrikah časopisa oziroma v posameznih radijskih ali TV oddajah, za katere so odgovorni.

41. člen

Časopis oz. radijski in televizijski program ima glavnega urednika, če tako določa akt o ustanovitvi časopisa oziroma radijskega in televizijskega programa.

42. člen

Z aktom o ustanovitvi časopisa oziroma radijskega in televizijskega programa se lahko določi, da dela in naloge glavnega in odgovornega urednika opravlja ena oseba.

43. člen

Za odgovornega urednika je lahko imenovan jugoslovanski državljan, ki ni bil obsojen za kaznivo dejanje zoper temel|e socialistične samoupravne ureditve in varnost SFRJ, zoper samoupravljanje, zoper družbeno lastnino na kazen zapora enega leta ali višjo kazen ali za drugo naklepno kaznivo dejanje za kazen zapora treh let ali višjo kazen.

Izjemoma je lahko postavljen za odgovornega oz. glavnega urednika časopisa oz. programa tudi nekdo, ki ni jugoslovanski državljan, če dobi za to dovoljenje republiškega upravnega organa, ki je pristojen za informiranje.

44. člen

Glavni oz. odgovorni urednik časopisa, ki ga izdajajo organizacije združenega dela za obveščanje svojih delavcev, ne more biti tisti delavec, ki ne more biti imenovan v organ upravljanja.

45. člen

Naloge glavnega in odgovornega urednika se določijo s samoupravnimi splošnimi akti. Pri tem se opredelijo zlasti naloge glede uresničevanja vsebinske in programske zasnove, vodenja in izvajanja uredniške politike, zagotavljanja smotrne organizacije delitve in usklajevanja dela urednikov in novinarjev, kolektivnega dela in glede drugih zadev, določe- nih s samoupravnim splošnim aktom in aktom o ustanovitvi časopisa oz. radijskega in TV programa v skladu z zakonom.

(6)

46. člen

Glavni in odgovorni urednik je za svoje delo odgovoren organu upravljanja čašopisne oz. radijske in TV organizacije in ustanovitelju časopisa oz. radijskega in televizijskega programa.

Odgovorni urednik je odgovoren tudi glavnemu uredniku časopisa oz. radijskega in TV programa, v skladu z aktom o ustanovitvi časopisa oz. radijskega in TV programa.

47. člen

Glavnega in odgovornega urednika in urednika časopisa oz. programa imenuje in razrešuje organ upravljanja časopi- sne oz. radijske in TV organizacije na predlog ustanovitelja časopisa oz. programa.

Varianta za 1. odstavek: Ustanovitelj časopisa oz. programa imenuje glavnega in odgovornega urednika po po- prejšnjem mnenju organa upravljanja časopisne organizacije oz. radijske in TV organizacije.

Glavnega, odgovornega urednika ter urednike časopisa imenuje ustanovitelj časopisa, kadar sam izdaja časopis.

Urednik se imenuje na predlog glavnega oz. odgovornega urednika.

Glavni, odgovorni urednik ter uredniki se imenujejo za dobo štirih let, če ni s samoupravnim splošnim aktom dolo- čeno drugače ter so lahko ponovno imenovani.

6. Ekonomsko-propagandna sporočila 48. člen

Ekonomsko-propagandna sporočila po tem zakonu so informacije, katerih namen je s propagiranjem proizvodov in storitev, poslovanja in proizvajalca prek časopisov, radijskih in TV programov in drugih sredstev javnega obveščanja pridobivati potrošnike za nakup proizvoda oziroma uporabo storitev, pridobivati poslovne partnerje ter ustvarjati v javnosti dobro ime naročnika ekonomsko-propagandnega sporočila.

49. člen

Ekonomsko propagandna sporočila morajo biti natančna in jasna.

Prikazovati morajo resnično vrednost in uporabnost izdel- kov ali storitev ter resnične podatke o poslovanju fizične ali pravne osebe - naročnika ekonomsko-propagandnega spo- ročila.

Ekonomsko-propagandna sporočila morajo temeljiti na etičnih načelih in vrednotah, ki izhajajo iz samoupravne so- cialistične družbene ureditve.

50. člen

Za vsebino ekonomsko-propagandnega sporočila in re- sničnost navedb oz. podatkov je odgovoren naročnik ekonomsko-propagandnega sporočila.

Odgovorni urednik sredstva javnega obveščanja je odgovoren za skladnost ekonomsko-propagandnega sporočila z ure- dniško politiko ter spoštovanje etičnih načel in vrednot, ki izhajajo iz samoupravne socialistične družbene ureditve.

51. člen

Če se izkaže, da občanom storitev ali izdelek nista dostopna pod objavljenimi pogoji, morata naročnik in sredstvo javnega obveščanja sporočilo umakniti in pojasniti razloge za umik sporočila.

Če se izkaže, da naročnik v sredstvih javnega obveščanja navaja netočne ali neresnične podatke o svojem poslovanju, sredstvo javnega obveščanja obvestilo umakne in prekliče.

Lažna in nelojalna reklama imata za posledico odgovornost po zakonu.

52. člen

V sredstvih javnega obveščanja se lahko objavljajo ekonomsko propagandna sporočila iz tujine samo, če so preve- dena v jezik, v katerem izhaja časopis ali drugo sredstvo javnega obveščanja oz. se oddaja radijski ali TV program.

III. poglavje: POSEBNE DOLOČBE ZA POSAMEZNE VRSTE SREDSTEV JAVNEGA OBVEŠČANJA

1. Tisk

53. člen

časopise lahko ustanavljajo časopisne in druge organizacije združenega dela, družbenopolitične skupnosti in njihovi organi, samoupravne interesne skupnosti, družbenopolitične organizacije in druge družbene organizacije, društva ter druge civilnopravne osebe in občani (v nadaljnjem besedilu:

ustanovitelj časopisa).

54. člen

Ustanovitelj časopisa lahko sam izdaja časopis ali pa poveri izdajanje časopisa časopisni organizaciji ali drugi samou,- pravni organizaciji ali skupnosti.

Medsebojna razmerja, pravice in obveznosti med ustanovi- teljem in izdajateljem časopisa se uredijo s samoupravnim sporazumom.

55. člen

Občani lahko ustanovijo in izdajajo časopis v skupini naj- manj deset oseb, ki se organizira in registrira po predpisih, ki veljajo za društva.

Pravila skupine občanov obsegajo poleg določb, ki jih za- htevajo predpisi o društvih, še določbe o izdajanju in urejanju časopisa ter o vodstvu zadev v zvezi z izdajanjem časopisa.

Občani, ki izdajajo časopis, so nerazdelno odgovorni za obveznosti, ki nastajajo iz te dejavnosti, kadar jih ni moč poravnati iz premoženja pravne osebe.

56. člen

Ustanovitelj časopisa sprejme akt o ustanovitvi časopisa.

Z aktom o ustanovitvi časopisa se določijo predvsem glavni cilji in naloge časopisa, vsebinska zasnova časopisa, vir in način financiranja, načela kadrovske politike, vzajemne pravice in obveznosti ustanovitelja in časopisa ter temeljna vpra- šanja v zvezi s časopisnimi sveti, v skladu z zakonom.

Varianta: 2. odstavek se črta.

57. člen

Pred sprejetjem akta o ustanovitvi časopisa morajo zainteresirani subjekti predložiti pobudo za ustanovitev oz. izdajanje časopisa ,v mnenju pristojnemu organu SZDL oz. zveze sindikatov, kadar gre za ustanavljanje časopisa temeljne ali druge organizacije združenega dela ali delovne skupnosti.

Pobuda iz prvega odstavka tega člena vsebuje predvsem programsko usmeritev in obrazložitev potrebe po ustanovitvi oz. izdajanju časopisa, njegov položaj in vlogo v sistemu obveščanja, zasnovo uredniške politike, oceno možnih uporabnikov ter kadrovske in materialno-tehnične pogoje za delo in razvoj časopisa.

Socialistična zveza delovnega ljudstva oz. organizacija Zveze sindikatov obravnava pobudo in o svojem mnenju glede družbene upravičenosti ustanovitve oz. izdajanja časo- pisa obvesti pobudnika. Pri obravnavi pobude iz tega člena tega zakona sodelujejo tudi zainteresirani organi in organizacije ter subjekti, ki so dali pobudo za ustanovitev časopisa.

K zahtevi za registracijo časopisa se priloži mnenje organi- ' zacije iz prvega odstavka tega člena.

Varianta: člen se črta.

58. člen

Ustanovitelj časopisa zagotovi materialne, kadrovske in druge pogoje za začetek izdajanja časopisa.

če odločitev ustanovitelja časopisa spremeni zasnovo ča- sopisa, čas izdajanja ali drugače bistveno vpliva na materialni položaj časopisa, mora zagotoviti pogoje za redno izdajanje časopisa.

Varianta 2. odstavka: Če ustanovitelj ali organ DPS odloči, da mora biti prodajna cena časopisa nižja od proizvodne cene, mora zagotoviti takšno nadomestilo razlike v ceni, ki bo omogočila redno izdajanje časopisa.

(7)

59. člen

Ustanovitelj časopisa mora vložiti zahtevo za vpis v register časopisov pri republiškem upravnem organu, ki je pristojen za informiranje.

Zahteva mora vsebovati naslednje podatke: ime časopisa, pogostost izhajanja časopisa, kraj izdajanja in naslov uredniš- tva ter jezik, v katerem bo izhajal časopis.

Zahtevi iz prejšnjega odstavka je treba priložiti:

1. sklep o imenovanju odgovornega oz. glavnega urednika, 2. akt o ustanovitvi časopisa

3. mnenje pristojnega organa SZDL oz. zveze sindikatov o pobudi za izdajanje časopisa.

Če republiški upravni organ, pristojen za informiranje, ugotovi, da so podatki oz. priloge iz tega člena v skladu z zakonom, vpiše časopis v register časopisov.

O vpisu v register obvesti ustanovitelja najkasneje j 14 dneh po prejemu prijave.

Časopis lahko začne izhajati na podlagi odločbe o vpisu v register.

60. člen

OZD in delovne skupnosti, ki ustanovijo časopis za obve- ščanje svojih delavcev, obvestijo o ustanovitvi republiški upravni organ, ki je pristojen za informiranje. Obvestilo vsebuje sklep o imenovanju odgovornega urednika in akt o ustanovitvi časopisa.

61. člen

Če časopis ne začoe izhajati v šestih mesecih od vpisa v register ali če neha izhajati in traja presledek v izdajanju vec kot eno leto, je treba vložiti novo zahtevo za vpis v register časopisov.

62. člen

Če republiški upravni organ, ki je pristojen za informiranje, spozna, da podatki oziroma priloge iz 59. člena niso v skladu z zakonom, opozori na to ustanovitelja časopisa najpozneje v 14 dneh po prejemu zahteve in mu določi rok, v katerem mora zahtevo u s k I a'd i t i z zakonom. Ta rok ne sme biti krajši kot 15 dni in ne daljši kot tri mesece. .

Če ustanovitelj časopisa po poteku roka iz prejšnjega odstavka ne uskladi zahteve z zakonom, republiški upravni organ, ki je pristojen za informiranje, sprejme sklep, s katerim se zavrne vpis v register časopisov.

Proti sklepu, s katerim se zavrne vpis v register časopisov, se lahko sproži upravni spor.

63. člen

Če se med izdajanjem časopisa spremenijo podatki iz zahteve za vpis v register ali njenih prilog, mora ustanovitelj naznaniti vsako tako spremembo v osmih dijeh pred njeno uveljavitvijo republiškemu upravnemu organu, ki je pristojen za informiranje.

64. člen

Na vsakem izvodu časopisa morajo biti navedeni naziv oz.

ime in naslov izdajatelja in tiskarne ter kraj in leto natiska oz.

razmnožitve in višina naklade (impresum).

Republiški upravni organ, pristojen za informiranje, lahko dovoli tiskanje brez impresuma, kadar se časopis tiska za tujega naročnika in je namenjen razširjanju v tujini.

Poleg podatkov iz 1. odstavka morata biti na vsakem izvodu časopisa navedena tudi ime in priimek odgovornega urednika.

Če ima časopis več odgovornih urednikov, mora biti na vsakem izvodu navedeno, za katero izdajo oz. za katero ru- briko je odgovoren posamezni odgovorni urednik.

65. člen

Tiskar oz. izdajatelj, če časopis ni bil natisnjen ali razmno- žen v tiskarni, mora po 3 prve izvode vsake izdaje časopisa takoj po natisu oz. razmnožitvi poslati pristojnemu temeljnemu javnemu tožilstvu.

66. člen

Ni dovoljeno izdajati časopisa, če naj bi bila finančna ali

druaa materialna sredstva za izdajanje zagotovljena iz tujih (inozemskih) virov, ne glede na to, ali so ti viri v državi ali Ne šteje se, da je izdajanje časopisov financirano iz tujih virov če se dobivajo finančna sredstva iz tujih virov kot naročnina ali kot plačilo za objavljanje ekonomsko-propa- aandnih sporočil v okviru običajnih zneskov; če se finančna in materialna sredstva dobijo iz tujih virov za potrebe informiranja pripadnikov italijanske in madžarske narodnosti ce časopis izdajajo Združeni narodi ali če se izdaja na podlagi sporazuma sklenjenega med mednarodnimi organizacijami in tujimi ustanovami in organizacijami SFRJ oz. SRS.

67. člen

Določbe tega zakona, ki se nanašajo na časopise, veljajo tudi za druge vrste tiska.

68. člen

Določila 28. do 33. člena, 45. člena, 46. člena, 47. člena, 57.

člena, 2. odstavka 58. člena in 3. točka 3. odstavka 59. člena ne veijajo za tisk, ki ga izdajajo verske skupnosti.

2. Radijski in TV programi 69. člen

Radijske in TV programe ustvarjajo in oddajajo v SR Slove- niji RTV Ljubljana ter druge radijske in TV organizacije, usta- novljene in organizirane v skladu s tem zakonom.

Z dogovorom o temeljih družbenega plana SRS in s samoupravnimi sporazumi o temeljih planov se opredelijo programske usmeritve in materialni pogoji razvoja radiodifuznega sistema v SR Sloveniji.

Varianta: odstavek se črta

Za razglasne radijske postaje, ki delujejo v OZD in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih za obveščanje delavcev teh organizacij in skupnosti ne veljajo določila tega zakona o radijskih in TV programih, smiselno pa se uporabljajo določila, ki veljajo za tisk.

70. člen

Določbe tega zakona, ki se nanašajo na akt o ustanovitvi časopisa, na pobudo za izdajanje časopisa zahtevo za vpis časopisa v register ter sporočanje sprememb (56. do 63. cien, razen 60. čl.) se uporabljajo tudi za RTV programe.

71. člen

Ni dovoljeno oddajati programov, če naj bi bila finančna ali druaa materialna sredstva za oddajanje programov zagotovljena iz tujih (inozemskih) virov, ne glede na to, ali so ti viri državi ali tujini. r,h

Ne šteje se, da je oddajanje programov financirano iz tujin virov če se dobivajo finančna sredstva iz tujih virov kot plačilo za objavljanje ekonomsko-propagandnih sporočil v okviru običajnih zneskov ali v primeru, da se finančna in materialna sredstva dobijo iz tujih virov za potrebe informiranja pripadnikov italijanske in madžarske narodnosti.

Za financiranje radijskega in TV programa iz tujih virov se ne šteje oddajanje filmov in drugih videografskih sredstev ter fonografskih sredstev, ki jih radijske inTV organizacije dobijo z izmenjavo ali koprodukcijo programov s tujimi organizacijami.

72. člen

RTV Ljubljana ustvarja in oddaja radijske in TV programe, ki so splošnega pomena za republiko, za slovensko naro- dnostno skupnost v zamejstvu, delavce na začasnem delu v tujini, izseljence ter italijansko in madžarsko narodnost v SRS Medsebojna razmerja pri ustvarjanju in oddajanju teh programov se urejajo med RTV Ljubljana in drugimi radijskimi in TV organizacijami s samoupravnimi sporazumi.

73. člen

RTV Ljubljana opravlja naloge v zvezi z izgradnjo in vzdrže- vanjem radiodifuznih objektov, naprav in opreme, kii so.namenjeni za prenos in oddajanje radijskih in televizuskih progra

(8)

mov ter usklajuje razvoj drugih radijskih in TV organizacij na območju republik v skladu z zakonom.

Pogoji ter način za opravljanje in financiranje zadev iz 1.

odstavka se urejajo z družbenimi dogovori in samoupravnimi sporazumi, ki jih sklepajo RTV Ljubljana, družbenopolitične skupnosti in druge samoupravne organizacije in skupnosti.

74. člen

Višino RTV naročnine določa organ upravljanja RTV Ljub- ljane.

75. člen

Pri določanju in spreminjanju RTV naročnine se upoštevajo zlasti naslednji elementi:

- materialni stroški na podlagi cen, ki veljajo za čas zado- voljevanja skupnih potreb ter na podlagi sprejete politike cen v planskem obdobju na temelju dejanskih stroškov ter nabav- nih cen;

- amortizacija na podlagi z zakonom predpisane stopnje amortizacijske vrednosti osnovnih sredstev na podlagi stan- dardov osnovnih sredstev;

- sredstva za zadovoljevanje skupnih in splošnih družbe- nih potreb ter druge obveznosti in izdatki na podlagi meril, določenih s samoupravnimi sporazumi in družbenimi dogovori ali zakonom;

- sredstva za OD in skupno porabo;

- sredstva za razširjeno materialno osnovno dela.

Varianta: 1. odstavek se črta

Sredstva, pridobljena z RTV naročnino, se uporabljajo za ustvarjanje in oddajanje radijskih in TV programov iz 1. odstavka 72. člena.

76. člen

Kdor ima radijski ali TV sprejemnik (v nadaljnjem besedilu:

imetnik), ju mora prijaviti RTV Ljubljana najkasneje v 30 dneh od dneva pridobitve.

Variantni dodatek:

Prodajalec oz. OZD, ki prodaja radijske in TV sprejemnike, mora prijaviti RTV Ljubljana vsak prodan radijski ali TV sprejemnik ter ji posredovati ime, priimek in bivališče fizične osebe oz. naziv in sedež pravne osebe, ki je kupila sprejemnik, najkasneje v 30 dneh od prodaje sprejemnika.

Imetnik radijskega in TV sprejemnika mora plačevati RTV naročnino.

77. člen

Naročnino za radijske in TV sprejemnike na območju SR Slovenije pobira RTV Ljubljana.

RTV Ljubljana določi način prijavljanja in odjavljanja radijskih in TV sprejemnikov in način vodenja evidence ter pogoje in način plačevanja RTV naročnine za te sprejemnike.

3. Dokumentarno-informativni film 78. člen

Za dokumentarno-informativni film po tem zakonu se šte- jejo filmske novice in drugi dokumentarno-informativni filmi in videotrakovi, ki obsegajo informacije o posameznem do- godku, osebnosti, predmetu, pojavu ali dejavnosti in so namenjeni obveščanju javnosti.

S filmskimi novicami je po tem zakonu mišljen film, ki redno obvešča javnost o dogodkih in pojavih v državi ali v tujini.

Dokumentarno-informativni film lahko ustvarjajo, oddajajo in razširjajo samo filmsko-informativne organizacije združenega dela ali televizijske organizacije.

79. člen

Dokumentarno-informativni film mora imeti odgovornega urednika. Glede pogojev za odgovornega urednika dokumentarno-informativnega filma in njegove odgovornosti veljajo določbe tega zakona o pogojih za odgovornega urednika in o njegovi odgovornosti (40. in 43. člen).

80. člen

Vsi dokumentarno-informativni filmi, ki so v prometu, mo-

rajo bjti označeni s številko, datumom, z imenom ali kako drugače, da jih je mogoče razlikovati. Ta označba mora biti na začetku filmskega traku.

4. Druga sredstva javnega obveščanja 81. člen

Druga sredstva javnega obveščanja po tem zakonu so bil- teni, letaki, plakati, transparenti, razglednice, diapozitivi in fotografije v javni uporabi, fonografska in videografska sredstva in druge oblike objavljanja informacij za javnost s preno- som zapisa, glasu ali slike.

82. člen

Sredstva javnega obveščanja po tem zakonu niso tiskani ali kako drugače razmnoženi izvodi, ki so namenjeni izključno kot uradno gradivo za notranje delo organov samoupravnih organizacij in škupnosti ter društev, obrazci, ceniki, navodila za uporabo aparatov in zdravil, računovodske in druge podobne knjige, vozovnice, vabila in podobno, če imajo vsebino ki je v navadi pri takšnih stvareh.

83. člen

Določbe tega zakona, ki se nanašajo na časopis (64., 65. in 66. člen) se primerno uporabljajo tudi za druga tiskana sredstva javnega obveščanja, če z zakonom ni drugače določeno.

IV. poglavje: OBJAVA OBVESTIL,

MNENJ, ODGOVOROV IN POPRAVKOV 84. člen

Na zahtevo republiškega upravnega organa, ki je pristojen za informiranje, morajo časopisi oz. radijske ali TV oddaje nemudoma objaviti obvestilo o dejstvih, katerih objava je nujna in posebnega pomena za občane in organizacije, in obvestilo o nevarnostih za življenje in zdravje ljudi, njihovo premoženje, družbena sredstva, varnost države, SLO in druž- beno samozaščito ter javni red in mir.

85. člen

Delovni ljudje in občani, samoupravne organizacije in skupnosti, imajo pravico zahtevati, da se v sredstvih javnega obve- ščanja objavijo njihova obvestila in mnenja, pomembna za javnost.

86. člen

Delovni ljudje in občani, samoupravne organizacije in skupnosti ter društva imajo pravico do javnega odgovora na obvestilo, ki je bilo objavljeno v sredstvih javnega obveščanja, če se z odgovorom bistveno dopolnijo dejstva in podatki iz objavljenega obvestila.

87. člen

O objavi obvestila in mnenja iz 85. člena ter javnega odgovora na obvestilo (86. člen) mora odgovorni urednik odločiti najpozneje v 15 dneh.

Pri tem upošteva pomen sporočila oz. vsebinsko zasnovo in uredniško politiko, določeno s splošnim aktom ustanovitelja oz. izdajatelja sredstva javnega obveščanja. Če zahtevo za objavo obvestila, mnenja ali javnega odgovora zavrne, ima prizadeti pravico pritožbe v 15 dneh od dneva zavrnitve.

O pritožbi mora organ upravljanja časopisne oz. radijske in TV organizacije oz. organ, ki ga ta določi, odločiti v 8 dneh.

Pri časopisu, ki ga ne izdaja časopisna organizacija oz. v drugem sredstvu javnega obveščanja, sklepa o pritožbi organ ustanovitelja časopisa oz. izdajatelja drugega sredstva javnega obveščanja.

Šteje se, da je zahteva ali pritožba zavrnjena, če o njej ni bilo odločeno v rokih iz 1. oz. 2. odstavka,

Če subjekt iz 85. oz. člena meni, da je bila z dokončnim posamičnim aktom kršena njegova pravica do objave mnenja in obvestila, pomembnega za javnost in javnega odgovora na obvestilo, lahko zahteva, da o varstvu te pravice odloči sodi- šče, ki je pristojno za upravne spore.

(9)

88. člen

Delovni ljudje in občani, samoupravne organizacije in skupnosti ter društva in druge civilne pravne osebe imajo pravico zahtevati od odgovornega urednika sredstva javnega obve- ščanja, da objavi popravek objavljenega obvestila (v nadaljnjem besedilu: popravek), s katerim je prizadeta njihova pra-

•vica ali interes.

89. člen

Radijska in TV organizacija mora hraniti zapise obvestil (varianta: magnetoskopske trakove) svojih oddaj 8 dni po objavi ter jih na pisno zahtevo zainteresiranih upravičencev dati na vpogled, da lahko uveljavijo z zakonom določene pravice in interese.

Če kdo od zainteresiranih upravičencev v roku iz prejšnjega odstavka napove, da bo zahteval popravek, mora radijska in TV organizacija hraniti zapis (trak), za katerega se zahteva popravek, 30 dni od objave obvestila oz. dokler ni končan postopek za objavo popravka.

90. člen

Tisti, ki zahteva popravek, mora v popravku navesti obvestilo, na katero se popravek nanaša, ter številko in stran časopisa oz. oddajo, v kateri je bilo obvestilo objavljeno.

Popravek se mora opirati samo na dejstva in okoliščine, s katerimi se izpodbijajo navedbe v objavljenem obvestilu.

Kdor daje popravek, ga mora podpisati.

91. člen

Odgovorni urednik časopisa mora objaviti popravek, razen:

1. če se popravek ne nanaša neposredno na obvestilo, zaradi katerega se zahteva njegova objava oz. če vsebuje popravek samo mnenje ali posplošeno obravnavo brez dejanskih podatkov v zvezi z navedbami, iz sporočila;

2 če bi povzročila objava popravka zaradi njegove vsebine prepoved razširjanja časopisa oz. drugega sredstva javnega obveščanja ali zakonsko odgovornost odgovornega urednika;

3. če se popravek nanaša na navedbe iz objavljenega obvestila, katerih resničnost je bila ugotovljena s pravnomočnim aktom pristojnega državnega organa;

4. če popravka ni podpisala pooblaščena oseba, kadar gre za organ oziroma organizacijo;

5. če je popravek napisan žaljivo;

6. če je prispevek nesorazmerno daljši od obvestila, v katerem so navedbe, zaradi katerih se zahteva popravek oz. od dela obvestila, na katerega se neposredno nanaša;

7. če je bil popravek zahtevan 30 dni po objavi obvestila;

8. če je bil zahtevan nov popravek z isto vsebino, kot je prejšnji in če spor pred sodiščem zaradi objave prejšnjega popravka istega obvestila še ni končan;

9. če je bil že objavljen popravek istega obvestila, ki ga je zahtevala kakšna pooblaščena oseba.

92. člen

če ni razlogov, da se odkloni objava popravka,^ mora biti popravek objavljen brez sprememb ali dopolnitev v istem delu časopisa, pod istim naslovom in na isti način kot obvestilo, na katero se nanaša, v prvi, najkasneje pa v drugi naslednji številki časopisa oziroma oddaji po njegovem prejemu.

Če so obvestilo, za katerega je bil pozneje dan popravek, objavila oz. oddajala tudi druga sredstva javnega obveščanja, morajo v prvi naslednji številki oz. oddaji po objavi obvestila objaviti tudi njegov popravek.

93. člen

Če odgovorni urednik zavrne objavo popravka ali ga ne obiavi na način in v roku iz prejšnjega člena, ima tisti, ki zahteva popravek, pravico vložiti pri temeljnem sodišču, na katerega območju izhaja časopis oziroma se oddaja radijski in TV program zoper odgovornega urednika tožbo za objavo

P Tožbi morata biti priložena prepis objavljenega sporočila in

P Tožba se lahko vloži najpozneje v 30 dneh po preteku roka za objavo popravka.

94. člen

V spprih za objavo popravka mora biti prvi narok za glavno obravnavo v 8 dneh od vložitve tožbe pri sodišču.

V teh sporih se ne razpiše pripravljalni narok in tudi ne zahteva od toženca, naj odgovori na tožbo.

Na prvi narok za glavno obravnavo povabi sodišče tožnika, toženca in potrebne priče. V vabilu tožnika navede, da bo štelo, da je tožnik umaknil tožbo, če ne pride na prvi narok, v vabilu tožencu pa, da bo sodba lahko izdana tudi, če toženec ne pride.

95. člen

Obravnava o tožbi za objavo popravka se omeji na obravna- vanje in dokazovanje dejstev, od katerih je odvisna toženčeva dolžnost objaviti popravek.

V sporih za objavo popravka zavrne sodišče tožbeni zahte- vek, če ugotovi, da je podana kakšna okoliščina iz 1. do 3. ali 5. do 9. točke 91. člena tega zakona ali da z objavljenim obvestilom ni prizadeta pravica ali korist tistega, na katerega se obvestilo nanaša.

96. člen

Z uvedbo kazenskega postopka zaradi dejanja, ki je bilo storjeno z objavo obvestila, na katero se nanaša popravek, se ne prekine postopek o tožbi za objavo popravka.

97. člen

Če se po vložitvi tožbe pri sodišču spremeni odgovorni urednik časopisa oz. radijskega ali TV programa, sme tožnik do konca glavne obravnave spremeniti tožbo in namesto prvotno toženega tožiti novega odgovornega urednika. Za tako spremembo tožbe ni potrebna privolitev prvotno tože- nega odgovornega urednika in ne privolitev novega odgovornega urednika, ki naj namesto prejšnjega odgovornega urednika stopi v pravdo.

98. člen

Sodišče mora izdati sodbo takoj po končani glavni obravnavi.

Overjen prepis sodbe vroči sodišče strankam najpozneje v 3 dneh od dneva, ko je bila sodba izdana.

99. člen

Če sodišče ugodi tožbenemu zahtevku, naloži s sodbo tožencu, da mora v časopisu objaviti odgovor v roku in na način, kot je to določeno v 1. in 2. odstavku 92. člena tega zakona.

100. člen

Zoper sodbo sodišča prve stopnje lahko vložita stranki v 3 dneh od vročitve sodbe pritožbo na višje sodišče.

Pritožba se ne vroči nasprotni stranki na odgovor.

Pravočasno in dovoljeno pritožbo pošlje prvostopno sodi- šče z vsemi spisi sodišču druge stopnje v 2 dneh od dneva, ko je bila vložena. u j Sodišče druge stopnje mora odločiti o pritožbi v 3 dneh od dneva, ko prejme pritožbo in spise.

Zoper sodbo sodišča druge stopnje ni dovoljena revizija.

101. člen

Overien prepis pravnomočne sodbe, s katero je naložilo objavo popravka, pošlje sodišče takoj tudi izdajatelju časo- pisa oz. radijski in TV organizaciji.

102. člen

če se po pravnomočni sodbi, s katero se nalaga časopisu oz. radijski in TV organizaciji objava popravka, spremeni njegov odgovorni urednik, preide v sodbi ugotovljena dolž- nost objave odgovora na novega odgovornega urednika.

103. člen

Če ni s tem zakonom drugače določeno, se uporabljajo v sporih za objavo popravka smiselno določbe zakona o prav- dnem postopku.

(10)

104. člen

Objava popravka se lahko zahteva tudi glede obvestil, objavljenih z drugimi tiskanimi stvarmi ali sredstvi iz 81, člena tega zakona ter glede obvestil, objavljenih v časopisih, ki so nehali izhajati.

Glede pravice do popravka in postopka za njeno uveljavitev se v primerih iz prejšnjega odstavka primerno uporabljajo določbe tega zakona o pravici do popravka in o postopku za njeno uveljavitev pri časopisih (88. člen do 103. člen, razen 89.

člena)

105. člen

Glede načina objave popravka v primeru iz prejšnjega člena ima tisti, ki da popravek, pravico zahtevati od izdajatelja tiskane stvari oz. od ustanovitelja ali izdajatelja časopisa, ki je nehal izhajati, ali od izdajatelja drugih sredstev javnega obve- ščanja iz tega zakona, da na svoje stroške poskrbi za objavo popravka v določenem dnevnem časopisu.

106. člen

Glede pravice do popravka in postopka za uveljavitev te pravice pri dokumentarno-informativnih filmih se primerno uporabljajo določbe tega zakona o pravici do popravka in o postopku za uveljavitev te pravice (88. člen do 103. člen razen 89. člena).

107. člen

Glede načina popravka ima tisti, ki daje popravek, pravico zahtevati od odgovornega urednika dokumentarno-informativnega filma oz. organizacije, ki je film posnela, da na stroške organizacije poskrbi za objavo njegovega popravka v določe- nem dnevnem listu ali radijski ali T V oddaji.

Poleg pravice iz prejšnjega odstavka ima tisti, ki daje popravek, tudi pravico zahtevati, da se izrežejo deli filmskih novic ali drugega dokumentarno-informativnega filma, na katerega se nanaša popravek; če to ni mogoče, pa ima pravico zahtevati, da se ustavi nadaljnje predvajanje filmskih novic ali drugega dokumentarno-informativnega filma.

V. poglavje: PREPREČEVANJE ZLORABE SVOBODE OBVEŠČANJA

108. člen

Objavljanje in razširjanje informacij se sme omejiti samo zato, da se prepreči zloraba svobode obveščanja in sicer v primerih in pod pogoji, ki jih določa zakon.

Objavljanje informacij, ki škodujejo časti, dobremu imenu ali pravicam občanov ali družbeni skupnosti, pomeni zlorabo svobode obveščanja in ima za posledico odgovornost po zakonu.

109. člen

Prepovedano je razširjati informacije, s katerimi se:

1. sramoti SR Slovenijo, druge republike ali pokrajine, nji- hove najvišje organe ali predstavnike teh organov,

2. izvršuje ali spodbuja h kaznivim dejanjem, ki se prega- njajo po uradni dolžnosti,

3. objavljajo dokumenti ali podatki, ki so z zakonom, drugim predpisom ali samoupravnim splošnim aktom določeni kot uradna ali poslovna tajnost,

4. prenašajo ali raznašajo neresnične vesti ali trditve, ki povzročajo ali bi lahko povzročile hujše nerazpoloženje ali vznemirjenje občanov, ogrožajo ali bi lahko ogrozile javni red in mir,

5. hudo žali javna morala,

6. objavljajo dokumenti ali podatki, s katerimi se kršijo z ustavo zajamčene pravice v kazenskem in drugih postopkih.

110. člen

Prepoved širjenja informacij z vsebino iz prejšnjega člena se izreče po postopku, določenem z zakonom o prepovedi zlorabe svobode tiska in drugih oblik informiranja (Ur. list SFRJ št. 58/76).

111. člen

Izrek pravnomočnega sklepa, s katerim je bila izrečena prepoved razširjanja tiskane stvari, se objavi v Uradnem listu SFRJ in Uradnem listu SR Slovenije.

VI. poglavje: PRISTOJNOST UPRAVNIH ORGANOV NA PODROČJU TUJE

INFORMACIJSKE DEJAVNOSTI 112. člen

Naloge, ki jih na področju tuje informacijske dejavnosti določa zakon o vnašanju in razširjanju tujih sredstev množič- nega komuniciranja in o tuji informacijski dejavnosti v Jugo- slaviji (Ur. list SFRJ, št. 39-705/74 — v nadaljnjem besedilu:

zvezni zakon) opravljajo s tem zakonom določeni upravni organi.

113. člen

Republiški sekretariat za notranje zadeve:

a) daje organizacijam združenega dela dovoljenje za vna- šanje tujega tiska v Jugoslavijo (7. člen zveznega zakona);

b) daje organizacijam združenega dela dovoljenje za raz- širjanje tujih tiskanih strani (9. člen zveznega zakona);

c) izdaja odločbe o prepovedi vnašanja, razširjanja in javnega predvajanja tujih diapozitivov, fonogramov, videogra- mov in drugih podobnih sredstev, vnašanja in razširjanja tujih filmov za zasebno predvajanje ter vnašanja, razširjanja in javnega uporabljanja značk in drugih predmetov tujega izvora (22. in 59. člen zveznega zakona)

Dovoljenje iz točke a) in b) prejšnjega odstavka tega člena se daje za dobo dveh let in se lahko po poteku te dobe obnovi.

114. člen Republiški komite za informiranje:

a) izdaja dovoljenja tujim pravnim in fizičnim osebam za snemanje televizijskih, dokumentarnih in drugih informativnih filmov na območju Socialistične republike Slovenije (16.

člen zveznega zakona);

b) izdaja dovoljenja tujim informacijskim ustanovam za javno predvajanje filmov in drugih videozapisov ter za organi- ziranje informativnih razstav, predavanj in podobnih dejavnosti zunaj svojih prostorov (55. člen zveznega zakona);

c) izdaja dovoljenja organizacijam združenega dela in drugim organizacijam za posredovanje dejavnosti tujih informa- cijskih ustanov (55. člen zveznega zakona);

d) izdaja dovoljunja tiskarju za razmnoževanje tuje tiskane stvari ter lahko zahteva, da mu pošlje na vpogled izvod raz- množene tuje tiskane stvari (12. člen zveznega zakona);

e) sprejema sezname z navedbo števila vnešenih izvodov tujih tiskanih stvari, ki so namenjene za čitalnico, oz. knjiž- nico tuje informacijske ustanove (51. člen zveznega zakona);

f) sprejema od tiskarja izvod biltena, ki ga izdaja tuja infor- macijska ustanova (53. člen zveznega zakona);

g) izdaja odločbe o prepovedi tujih filmov in drugega vizual- nega avditivnega materiala po TV oz. radiu (21. člen "zveznega zakona)

115. člen

Za notranje zadeve pristojen občinski upravni organ:

a) izdaja odločbe o odvzemu tuje tiskane stvari (14. in 61.

člen zveznega zakona);

b) izdaja odločbe o odvzemu drugega materiala, sredstev in predmetov tujega izvora (23. in 61. člen zveznega zakona);

c) sprejema prijave tujih tiskanih stvari, ki so namenjene za kulturne, znanstvene, gospodarske, športne in podobne pri- reditve ter lahko zahteva, da se mu pošlje na vpogled izvod takšne tuje tiskane stvari (10. člen zveznega zakona).

116. člen Republiški komite za kulturo:

a) sprejema sporočila o tujih, v Socialistično republiko Slovenijo vnešenih filmih, ki jih morajo pošiljati delovne organizacije za promet s filmi oziroma delovne organizacije za proizvodnjo filmov, ki tak film izdelajo skupno s tujim produ-

(11)

centom, ter lahko zahteva, da se ji ti filmi pošljejo v pregled (17.člen zveznega zakona). V sporočilu je treba navesti izvirni naslov filma, producenta in distributerja, dolžino filma v me- trih ter širino filmskega traku;

b) izdaja odločbe o prepovedi vnašanja, prometa in javnega predvajanja tujih filmov (19.* in 59. člen zveznega zakona), če bi bilo s tem storjeno katero izmed dejanj iz 13. člena zveznega zakona in izdaja odločbe o odvzemu kopij takih tujih filmov brez odškodnine (20. in 61. člen zveznega zakona).

VII. poglavje: KAZENSKE DOLOČBE

2. odgovorni urednik, če se ne ravna po sodbi, s katero mu je sodišče naložilo objavo popravka (99. člen)

3. kdor ne prijavi radijskega ali TV sprejemnika ali ne pla- čuje predpisane RTV naročnine (76. člen).

119. člen

Z denarno kaznijo od 2.000 do 50.000 din se kaznuje za prekršek posameznik', ki v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti tiska stvar, če takoj po natisu oz. razmnožitvi ne pošlje pristojnemu temeljnemu javnemu tožilstvu treh prvih izvodov vsake izdaje tiskanih stvari iz 81. člena (83. člen).

117. člen

Z denarno kaznijo od 10.000 do 100.000 din se kaznuje za prekršek OZD ali druga pravna oseba:

1. če ne da informacije kot je določeno v 1. odstavku 9.

2. če s statutom ali drugim splošnim aktom ne določi podrobneje načina zagotavljanja javnosti dela in načina dajanja informacij za javnost (4. odstavek 9. člena)

3. če brez soglasja ustanovitelja izda časopis ali oddaja radijski ali TV program, katerega izdajanje oz. oddajanje ni predvideno v aktu o ustanovitvi časopisne oz. radijske in TV delovne organizacije (19. člen)

4. če ne imenuje odgovornega urednika časopisa oz. radijskega in TV programa ali dokumentarno-informativnega filma (40. člen in 79. člen)

5. če imenuje za odgovornega urednika delavca, ki ne more biti imenovan v organ upravljanji (44. člen)

6. če imenuje za odgovornega urednika osebo, ki ne izpol- njuje pogojev iz 1. odstavka 43. člena

7. če izda časopis, ne da bi prej vložila zahtevo za vpis v register časopisov s prilogami pri republiškem upravnem organu, pristojnem za informiranje (59. člen) oz. če v osmih dneh ne naznani spremembe podatkov iz 63. člena •

8. če izda časopis oz. drugo tiskano stvar brez katerega od podatkov iz 64. člena ali če da v promet dokumentarno- informativni film brez označbe po 80. členu

9. če objavi ekonomsko propagandno sporočilo iz tujine brez prevoda v jezik, v katerem izhaja časopis ali drugo sredstvo javnega obveščanja oz. se oddaja radijski in TV program (52. člen)

10. če izdaja časopis ali oddaja radijske inTV programe, za katere izdajanje oz. oddajanje so finančna sredstva zagotovljena iz tujih virov (66. in 71. člen)

11. če v nasprotju s 89. členom uniči zapis obvestila 12. če ne pošlje pristojnemu javnemu tožilstvu določenega števila izvodov časopisa (65. člen) oz. drugih tiskanih sredstev javnega obveščanja (81. člen)

13. če ne imenuje poslovodnega organa, glavnega in odgovornega urednika ter urednikov v skladu z določbami 2. odst.

26. člena oz. 47. člena.

14. če ne prijavi radijskega ali TV sprejemnika ali ne pla- čuje predpisane RTV naročnine (76. člen)

Za prekršek iz tega člena se z denarno kaznijo od 2:000 do 20.000 din kaznuje tudi odgovorna oseba OZD ali druge pravne osebe.

118. člen

Z denarno kaznijo od 2.000 do 20.000 din se kaznuje za

Pri^R odgovorni urednik, Ki v nasprotju s 87. členom ne objavi obvestila, mnenja ali javnega odgovora na obvestilo

VIII. poglavje: PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

120. člen

1. Ustanovitelji časopisov ter radijskih in TV programov morajo akte o ustanovitvi časopisov uskladiti z določbami tega zakona v šestih mesecih po njegovi uveljavitvi.

2. časopisne, radijske in televizijske in filmsko-informativne organizacije združenega dela ter časopisne agencije morajo uskladiti svojo organiziranost in delovanje ter samoupravne splošne akte z določbami tega zakona v 1 letu po njegovi uveljavitvi.

121. člen

Samoupravne organizacije in skupnosti morajo v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona s statutom ali drugim splošnim aktom podrobneje določiti način zagotavljanja javnosti dela in načini dajanja informacij za javnost.

122. člen

RTV Ljubljana mora v treh mesecih po uveljavitvi tega zakona s svojim aktom urediti vprašanja v zvezi z RTV naroč- nino, v skladu z določbami tega zakona.

123. člen

Z dnem, ko začne veljati ta zakon, prenehata veljati zakon o javnem obveščanju (Ur. list SRS, št. 7/73) in zakon o pristojnosti upravnih organov za odločanje in opravljanje drugih nalog na področju tuje informacijske dejavnosti (Ur. list SRS, št. 2/76). .. . • u-

Odlok o določitvi radiodifuzne organizacije, ki pobira na- ročnino ter organizacij, organov in fizičnih oseb, katerim ni treba plačevati naročnine (Ur. list SRS, št. 45/73) in pravilnik o prijavljanju in odjavljanju radijskih in TV sprejemnikov ter o načinu vodenja evidence in pobiranja naročnine za te sprejemnike (Ur. list SRS št. 8/82) ostaneta v veljavi, dokler RTV Ljubljana s svojimi akti ne uredi vprašanj iz 122. člena oziroma najkasneje tri mesece po uveljavitvi tega zakona.

124. člen

Organizacija združenega dela ali druga pravna oseba, ki tiska knjigo, mora po tri izvode knjige takoj po natisu poslati pristojnemu temeljnemu javnemu tožilcu.

125. člen

Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.

SKUPŠČINA SR SLOVENIJE IZVRŠNI SVET

OBRAZLOŽITEV Skupščina SR Slovenije je na sejah zborov dne 25 januarja

letos sprejela predlog za izdajo zakona o javnem obveščanju in naložila Izvršnemu svetu, da pripravi osnutek zakona, pri tem pa prouči vse pripombe in predloge, ki so jih oblikovala delovna telesa in zbori Skupščine SR Slovenije ter jih ustrezno upošteva pri pripravi osnutka zakona. Predlagatelj je

pri pripravi osnutka zakona preučil vse predloge in pripombe iz razprav ter večino tudi ustrezno upošteval.

Republiški komite za informiranje je v času priprave osnutka zakona organiziral in sodeloval na številnih razpra- vah s prestavniki posameznih časopisnih in radijskih in televizijskih organizacij združenega dela, Društva novinarjev Slove- nije, Fakultete za sociologijo, politične vede in novinarstvo

priloga poročmmfe«? 11