SKUPŠČINA SRS DOKUMENTACIJA
fT*
MWBBk skupščina
a || socialistične republike o Slovenije
sejni
zapiski
seje
od 15. decembra 1982 do 27. decembra 1982
6
ljubljana 1983
skupščina socialistične republike Slovenije
sejni
zapiski
seje 15.XII. 1982 27.XII.I982
ljubljana 1983
DOKPEitAGIlA t , r(o2|2i
ZBOR ZDRU2ENEGA DELA 10. SEJA
(15. DECEMBRA 1982)
Predsedoval: Martin Mlinar, predsednik Zbora združenega dela Začetek seje ob 9. uri.
Predsednik Martin Mlinar: Tovarišice in tovariši delegati!
Pričenjam lo. sejo Zbora združenega dela Skupščine SR Slovenije, ki sem jo skli- cal na podlagi prvega odstavka 93. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije.
Na podlagi 18. člena poslovnika Zbora združenega dela bomo najprej izvo- lili Komiago za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja za današnjo se- jo zbora in verificirali pooblastila.
Predlagam, da v Komisijo za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja izvolimo naslednje delegate: za predsednika Ivana Kastrevca, za člana pa Kristi- no Planko in Heleno Vidic.
Želi o tem predlogu kdo razpravljati? (Nihče.) Kdor je za predlagani se- stav komisije, naj prosim glasuje! (lo4 delegati glasujejo za.) Je kdo proti?
(Nihče.) Se je kdo vzdržal? (Dva delegata.)
»
Ugotavljam, da so bili v Komisijo za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja za lo. sejo zbora izvoljeni delegati v predlaganem sestavu.
Prosim komisijo, da se sestane, pregleda pooblastila delegatov in sestavi poročilo za zbor.
Medtem ko čakamo na poročilo verifikacijske komisije, mi dovolite, da po- sredujem nekaj krajših obvestil. Na sejo zbora so k posameznim točkam dnevnega reda vabljeni predstavniki Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije, Republiške- ga sveta Zveze sindikatov Slovenije, Republiške konference Socialistične zveze Slovenije, Gospodarske zbornice Slovenije, Zveze kmetijskih zemljiških skupnosti Slovenije, Zadružne zveze Slovenije, Narodne banke Slovenije in Samoupr'avne interesne skupnosti SR Slovenije za ekonomske odnose s tujino.
Na sejo zbora so vabljeni še člani delegacije Skupščine SR Slovenije v Zbo- ru republik in pokrajin Skupščine SFR Jugoslavije, delegati iz SR Slovenije v Zveznem zboru Skupščine SFR Jugoslavije in poročevalci odborov, komisij in skupir delegatov.
V zvezi z delegatskimi vprašanji vas seznanjam, da ima po poslovniku Skup- ščine SR Slovenije delegat v zboru pravico postaviti Izvršnemu svetu in repub- liškim upravnim organom delegatska vprašanja ali delegatske pobude, ki se nana- šajo na njihovo delo ali na zadeve iz njihove pristojnosti. Delegat v zboru
ima pravico zahtevati obvestila in pojasnila od predsednika skupščine, predsedni- kov zborov in predsednikov delovnih teles.
Glede na to prosim delegate, ki nameravajo zastaviti delegatsko vprašanje ali posredovati pobude, da to store že sedaj, da bi lahko odgovorni funkcionar- ji v Izvršnem svetu ali funkcionarji v Skupščini SR Slovenije na vprašanja že danes odgovorili.
Ker na današnji seji obravnavamo nekatere zakone v zadnji fazi kot zakon- ske predloge, mi dovolite, da vas v zvezi s tem opozorim na tole: 286. člen poslovnika Skupščine SR Slovenije določa, da je treba poslati amandma k zakon- skemu predlogu predsedniku zbora najmanj lo dni pred dnem, določenim za sejo, na kateri bo zbor obravnaval zakonski predlog.
Prvi odstavek 389. člena poslovnika pa določa, da se sme amandma k zakon- skemu predlogu izjemoma predlagati tudi po tem roku, vse do konca obravnave na seji zbora. Tak amandma mora biti obrazložen z navedbo posebno utemeljenih raz- logov. Zbor posebej razpravlja o utemeljenosti razlogov za predložitev amandmaja in z glasovanjem odloči, ali bo obravnaval odloženi amandma. Glede na navedeni postopek bo zbor na današnji seji pri obravnavi amandmajev najprej razpravljal in odločal o tem, ali so utemeljeni razlogi, da so bili posamezni amandmaji vlo ženi prepozno. Zato predlagam vsem tistim delegatom, ki še nameravajo predloži- ti amandmaje, da pripravijo posebno obrazložitev in utemeljijo razloge za zamudo poslovniškega roka.
Ker je Komisija za verifikacijo pooblastil končala delo, prosim predsednika komisije, da da poročilo.
Ivan Kastrevc: Poročilo Komisije za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja Zbora združenega dela Skupščine SR Slovenije za lo. sejo, dne 15.12.1982.
Zbor združenega dela šteje 15o delegatov. Za današnjo sejo je predložilo de- legatska pooblastila 145 delegatov, in sicer: z gospodarskega področja 93 dele- gatov, s prosvetno-kulturnega področja 13 delegatov, s socialno-zdravstvenega področja 13 delegatov, s kmetijskega področja 16 delegatov, z obrtnega področja
5 delegatov, s področja državnih organov, družbenopolitičnih organizacij in dru- štev 4 delegati in s področja oboroženih sil en delegat.
Na današnji seji niso navzoči delegati z naslednjih področij oziroma oko- lišev: z gospodarskega področja, 38. okoliš en delegatjiz 46. okoliša en delegat, skupaj dva delegata; s kmetijskega področja, 4. okoliš an delegat in 9. okoliša en delegat, skupaj dva delegata; iz državnih organov en delegat; skupaj torej ni navzočih £et delegatov.
Komisija je pregledala vsa predložena pooblastila in ugotovila, da so vsa pooblastila v skladu z zakoni in ustavo SR Slovenije, zato predlaga, da Zbor združenega dela vsa predložena pooblastila verificira.
Predsednik Martin Mlinar: Želi kdo o poročilu komisije razprav- ljati? (Ne.) Prehajamo na glasovanje.
Kdor je za potrditev poročila, naj prosim glasuje! (134 delegatov glasuje za.) Je kdo proti? (En delegat.) Se je kdo vzdržal? (Nihče.)
Ugotavljam, da je zbor z večino glasov sprejel poročilo in s tem verifici- ral pooblastila delegatov za lo. sejo Zbora združenega dela.
Ugotavljam, da zbor lahko veljavno odloča, ker je na seji navzoča večina delegatov.
Prehajamo na 1. točko dnevnega reda, to je na določitev dnevnega reda lo. seje Zbora združenega dela.
Z dopisom z dne 22.11. sem razširil dnevni red seje z osnutkom delovnega programa Zbora republik in pokrajin Skupščine SFR Jugoslavije za leto 1983.
Predlagam, da se na podlagi 99. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije zbor opredeli do predlagane razširitve. Želi o tem predlogu kdo razpravljati? (Nihče.)
Zaključujem razpravo in prehajamo na glasovanje.
Kdor je za navedeno razširitev, naj prosim glasuje! (133 delegatov glasuje za.) Je kdo proti? (Nihče.) Se je kdo vzdržal? (Nihče.)
- 3 -
Ugotavljam, da zbor s predlagano razširitvijo dnevnega reda soglaša.
Ker Komisija za volitve, imenovanja in administrativne zadeve ni predloži- la predlogov za volitve in imenovanja, točko volitve in imenovanja umikam z dnevnega reda današnje seje.
Glede na navedeno predlagam zboru, da sprejme za današnjo sejo naslednji dnevni red:
1. določitev dnevnega reda lo. seje Zbora združenega dela, 2. predlog zakona o davkih občanov,
3. predlog za izdajo zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o davkih na promet nepremičnin z osnutkom zakona,
4. osnutek zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o upravah za družbene prihodke,
5. predlog zakona o varstvu kmetijskih zemljišč pred spremembo namembnosti, 6. osnutek zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o republiških blagov- nih rezervah,
7. poročilo o uresničevanju zakona o ravnanju z odpadki,
8. statuti visokošolskih organizacij združenega dela: Ekonomske fakultete Borisa Kidriča Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani, Visoke ekonomsko-komer- cialne šole v Mariboru, Višje pravne šole v Mafciboru, Višje upravne šole Univer- ze Edvarda Kardelja v Ljubljani, Visoke šole za telesno kulturo Ljubljana s predlogom za preimenovanje v fakulteto,
9. samoupravni sporazumi in statuti posebnih raziskovalnih skupnosti: za elektrokovinsko industrijo; za kmetijstvo, živilstvo in veterinarstvo, za ener- getiko, mineralne surovine in metalurgijo, za kemijo; za gozdarstvo, lesarstvo, papirništvo in grafiko, za graditeljstvo, za promet in zveze, za trgovino, go- stinstvo, turizem in drobno gospodarstvo, za zdravstveno in socialno varstvo, za družbene dejavnosti, za družbeno infrastrukturo, za tekstil in usnjarstvo,
10. osnutek zakona o kritju prenesenih nekrttih otresti in drugih stroškov po zaključnem računu Narodne banke Jugoslavije za leto 1981 ter na novo nasta- lih obresti iz naslova zadolžitve Narodne banke Jugoslavije v letih 198o in 1981 za zagotovitev likvidnosti Jugoslavije v plačilih s tujino,
11. osnutek delovnega programa Zbora republik in pokrajin Skupščine SFR Jugoslavije za leto 1983,
12. predlogi in vprašanja delegatov.
Predlaga kdo kakšno spremembo ali dopolnitev predlaganega dnevnega reda?
(Ne.) Prehajamo na glasovanje.
Kdor je za predlagani dnevni red, naj prosim glasuje! (141 delegatov glasu- je za.) Je kdo proti? (Nihče.) Se je kdo vzdržal? (Nihče.)
Ugotavljam, da je dnevni red današnje seje Zbora združenega dela soglasno sprejet.
Prehajamo na 2.točko dnevnega reda, to je na predlog zakona o davkih .občanov.
Predlog zakona je Skupščini SR Slovenije predložil v obravnavo Izvršni svet Skupščine SR Slovenije. Objavljen je bil v Poročevalcu št. 2o. Popravki k pred- logu zakona so bili objavljeni v Poročevalcu št. 23.
Izvršni svet Skupščine SR Slovenije je k predlogu zakona predložil aman- dmaje na podlagi petega odstavka 289. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije kot sestavni del predloga zakona, zato o njih ne bomo glasovali. S temi aman- dmaji soglašata Odbor za finance in Zakonodajno-pravna komisija, ki pa ne sogla- ša z amandmajem k 55. členu predloga,zakona, kar je razvidno iz dodatnih poro- čil.
Izvršni svet je zato predlagal nov amandma k 55. členu, o katerem bomo po- sebej glasovali. Predložil pa je še amandma k 82. členu, ki ste ga prav tako prejeli.
K predlogu zakona so predložili amandmaje skupine delegatov za gospodarsko področje 3o. okoliša iz Celja in skupina delegatov za obrtno področje 5. okoliša iz Maribora. Danes so vložili amandmaje še delegati iz Ljubijane-šiška k 6o. in 126. členu in delegati iz Novega mesta k 214. členu. Izvršni svet Skupščine SR Slovenije je predložil stališča do amandmajev in pripomb, ki ste jih prejeli.
Predlagam zboru, da poslušamo uvodno besedo predstavnika Izvršnega sveta k tej, 3. in k 4. točki, ker gre za sorodno problematiko. Se zbor s tem strinja?
(Da.)
Besedo ima tovariš Anton Pengov, direktor Republiške uprave za družbene prihodke.
Anton Pengov: Tovariš predsednik, tovarišice in tovariši dele- gati! Izvršni svet Skupščine SR Slovenije predlaga v obravnavo in sprejem tri
zakonske predpise z davčnega področja, in sicer: predlog zakona o davkih obča- nov, s katerim naj bi na osnovi temeljitih analiz in predhodnih razprav ter usklajevanj dopolnili veljavno davčno zakonodajo; osnutek zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o upravah za družbene prihodke, s katerim naj bi sprejeli nekatere ukrepe, ki se nanašajo na delovanje uprav za družbene prihodke ter opredelili pravice in dolžnosti pooblaščenih delavcev pri izvajanju nadzorstva nad izpolnjevanjem davčnih in drugih obveznosti in predlog za izdajo zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o davku na promet nepremičnin z osnutkom zako- na, s katerim naj bi razširili in konkretizirali določbe o davčnih oprostitvah in uredili še nekatera vprašanja.
V cilju družbenoekonomskega razvoja in doslednega uveljavljanja ustavnega načela, da za zadovoljevanje splošnih družbenih potreb prispevajo občani tako, da sorazmerno več prispeva tisti, ki dosega večji dohodek, se morata aktivneje vključiti tudi davčni sistem in davčna politika. Na ta način naj bi bila dav- čna politika tudi korektor socialnih razlik, ki nastajajo zaradi različnih mo- žnosti pridobivanja dohodkov posameznih občanov.
Izvršni svet Skupščine SR Slovenije se je v preteklem obdobju zavzemal, da se temeljito prouči davčna politika in davčni sistem ter njuno izvajanje, da bi na podlagi ugotovitev predlagal ustreznejšo rešitev določenih vprašanj s spremembo veljavne davčne zakonodaje oziroma njeno dopolnitvijo.
Predloženi predlog zakona je plod obsežnih in dolgotrajnih razprav, ki so bile opravljene v delovnih telesih Skupščine, družbenopolitičnih organizacij in delegatski bazi, vse od obravnave izhodišč za spremembo davčnega sistema v SR Sloveniji v letu 1978 pa do priprave in predložitve v obravnavo predloga zakona o davkih občanov.
Predlog zakona izpušča poglavje o obdavčevanju dohodkov iz kmetijstva, saj je bilo po opravljenih razpravah ocenjeno, da bi kazalo obdavčevanje iz kmetij- stva obravnavati v sklopu vseh vprašanj, ki se nanašajo na stanje in nadaljnji razvoj kmetijstva. Zato Izvršni svet Skupščine SR Slovenije meni, da bi to po- dročje celovito uredili s posebnim zakonom. To torej pomeni, da se do uveljavi- tve nove sistemske ureditve za ugotavljanje in obdavčevanje dohodkov iz kmetij- stva zadržuje veljavni sistem. Predlagatelj prav tako meni, da je potrebno sistemsko predvidene nove rešitve ugotavljanja in obdavčevanja dohodkov iz kme- tijstva prej preizkusiti v praksi, zato že pripravljamo preizkusne izračune ugotavljanja dohodkov iz kmetijstva na območjih občine Kamnik in Murska Sobota.
Z razvojem družbenoekonomskih odnosov se je bistveno spremenila vloga dav- čnega sistema oziroma politike. Od nekdaj izključno fiskalne vloge postaja dav- čna politika integralni del ekonomske politike indružbenoekonomskega sistema.
Zato mora njen razvoj vse bolj težiti k temu, da ne bo le instrument zagotav- ljanja sredstev za splošno porabo, ampak kot dejavnik za doseganje ustavnega načela, da naj vsakdo prispeva za zadovoljevanje splošnih potreb po svoji go- spodarski moči, predvsem pa tako, da davčni sistem kot tudi politika ne smeta zavirati razvoja posameznih gospodarskih dejavnosti.
S sprejemom tega zakna bo skladno z ustavo še izraziteje poudarjena samo- stojnost družbenopolitičnih skupnosti pri določanju davčne politike in davkov, ki so po zakonu njihov dohodek, hkrati pa to pomeni tudi večjo odgovornost.
Četudi občine v okviru zakona samostojno urejajo davčno politiko, je potrebno zagotoviti večjo enotnost in doslednost v izvajanju davčnih predpisov predvsem tam, kjer do sedaj razlike niso nastajale zaradi specifičnosti pogojev, temveč zaradi različnih drugih vplivov.
Predlagana rešitev v zakonu o davkih občanov je po posameznih davčnih vr- stah naslednja. Pri davku od osebnega dohodka delavcev se zadržuje obdavče- vanje prejemkov, ki se po zakonu o delovnih razmerjih štejejo za osebni dohodek kot tudi osebni dohodek, ki se ugotavlja za samostojne nosilce osebnega dela.
Med te prejemke se vključujejo tudi izplačila delavcev iz sredstev skupne pora- be. Za sredstva za delo, ki traja prek polnega delovnega časa, razen za prejem- ke za tako delo opravljeno v skladu z zakonom o delovnih razmerjih ter za pre- jemke iz delovnega razmerja prek polnega delovnega časa v drugi temeljni organi- zaciji, se zadržujejo posebne kompenzacijske stopnje republiškega davka, ki so določene višje kot znašajo skupne stopnje davkov in prispevkov od osebnega do- hodka za polni delovni čas in so lahko glede na vrsto prejemkov in namen uvedbe različne. S tako ureditvijo naj bi tudi davčna politika vplivala na zmanjševa- nje tovrstnih zaposlitev.
Pri davku iz gospodarskih dejavnosti že doslej prevladuje obdavčitev po dejanskem dohodku, ki se ugotavlja na podlagi poslovnih knjig in davčne napove- di zavezancev. Bistvena novost pa je v predlogu zakona spremenjen način ugotav- ljanja doseženega dohodka in njegova razporeditev ter prilagoditev ureditvi, ki velja za združeno delo. Za davčno osnovo naj bi služil ostanek čistega dohod- ka. Pred tem se zavezancem že priznajo materialni stroški, amortizacija, zakon- ske in pogodbene obveznosti, članarine in tako dalje. Iz čistega dohodka pa osebni dohodki delavcev, osebni dohodek zavezanca in sredstva skupne porabe.
Ob takem sistemu bo mogoče ugotoviti dejanski ostanek čistega dohodka in temu ustrezneje določiti progresivne stopnje davkov. V sedaj veljavnem načinu to ni bilo mogoče, saj se je z uvajanjem vrste prispevkov povečevala obremenitev pre- sežkov, to je davčne osnove, neodvisno od začrtane politike. Zato tak sistem in višina dajatev ni spodbujala zavezance k doseganju višjega dohodka.
Spremenjene so določbe o davčnih olajšavah, in sicer tako, da lahko občin- ska skupščina predpiše davčne olajšave za določene gospodarske dejavnosti, ka- terih razvoj želi pospeševati v skladu z dogovori o pospeševanju razvoja drob- nega gospodarstva. Predlagana ureditev torej zagotavlja izvajanje takšne davčne politike, ki bi prispevala k ustreznemu in selektivnemu razvoju drobnega gospo- darstva, zlasti še k širšemu vključevanju te panoge v izvoz.
Med pomembnejšimi rešitvami velja omeniti olajšave za vlaganja sredstev za izboljšanje in razširjanje materialne osnove dela, olajšave za tako imenovane deficitarne dejavnosti ter oprostitve od dohodkov domače obrti in od zbiranja odpadnega materiala. Za enoten sistem in višino olajšav pa naj bi se občine do- govorile z dogovorom o usklajevanju davčne politike.
V predlogu zakona je predvideno obdavčevanje dohodkov, doseženih z občasnim opravljanjem gospodarskih dejavnosti, če s predpisom niso prepovedane. Tak pred- log je pripravljen na podlagi ugotovitve, da občani z opravljanjem takšne de- javnosti dosegajo večje dohodke, od katerih niso plačane nikakršne družbene obveznosti. S tem je kršeno ustavno načelo, da so delovni ljudje in občani, ki dosegajo večji dohodek, dolžni tudi več prispevati za zadovoljevanje splošnih družbenih potreb. V neenakopravnem položaju pa so tudi delovni ljudje, ki oprav- ljajo gospodarsko dejavnost legalno in od takšne dejavnosti plačujejo vse družbe—
ne obveznosti. Trajno ali sezonsko opravljanje dejavnosti brez obrtnega dovo- ljenja oziroma priglasitve pa je po obrtnem zakonu sankcionirano kot prekršek z denarno kaznijo in varstvenim ukrepom odvzema premoženjske koristi.
Veljavni sistem pavšalnega obdavčevanja dohodkov iz gospodarskih dejavnosti ni primeren, ker je kot kriterij za oprostitev na pavšalno obdavčitev upošte- vana določena višina čistega dohodka.
Po predlagani ureditvi naj bi se dohodkovni cenzusi opustili in nadome- stili s kriteriji in merili, ki so trajnega značaja. Ob takem pristopu tudi odpade potreba po pogosti spremembi teh cenzusov in menjavi sistema obdavčenja.
Po predlogu zakona naj bi bili pavšalno obdavčeni le zavezanci, ki opravljajo predvsem storitvene dejavnosti, ki so v okviru malega gospodarstva še zlasti deficitarne in pri katerih občan z osebnim delom ne more dosegati občutno višjih dohodkov. Za te zavezance se tudi opušča vodenje poslovnih knjig.
Pri davkih iz poklicnih dejavnosti po dejanskem dohodku se predlaga enak postopek ugotavljanja davčne osnove kot pri gospodarski dejavnosti in prav tako opušča dohodkovni cenzus kot merilo za razvrstitev zavezancev po načinu obdav- čitve. V obdavčitev so vključeni tudi primeri, ko občani priložnostno dosegajo dohodke od poklicne dejavnosti z občani in teh dohodkov po sedanji ureditvi ni bilo mogoče obdavčiti po odbitku. Hkrati pa se občane zavezuje, da morajo tak- šne dohodke v določenem roku prijaviti in obračunati ter plačati davek.
Pri davku iz dohodka od premoženja je uvedena oprostitev obdavčevanja do- hodkov, doseženih od prodaje stanovanj in poslovnih prostorov v primerih, ko je bila prodaja oproščena davka na promet nepremičnin. V predlogu zakona je na podlagi pripomb iz skupščinskih razprav, razprav v organih Izvršnega sveta Skup- ščine SR Slovenije in mnenja Republiškega družbenega sveta za vprašanja družbe- ne ureditve ter pripombe nekaterih republiških organov opuščeno prvotno širše predlagano obdavčevanje premoženjskih predmetov.
Opuščena je obdavčitev tovornih cestnih motornih in priklopnih vozil ter kombi vozil, strojev in naprav večjih vrednosti, ki predstavljajo sredstva za opravljanje samostojne gospodarske dejavnosti. Zato pa bo potrebno doslednejše zajemati in obdavčevati dohodek, dosežen s temi sredstvi. Uvajanje davkov na delovna sredstva bi lahko zavrlo nadaljnji razvoj teh dejavnosti, kar pa je v nasprotju s sprejeto politiko o pospeševanju razvoja drobnega gospodarstva.
Predlagatelj je upošteval tudi mnenje, da je obdavčevanje luksuznih predme- tov potrebno obravnavati predvsem po njihovih funkcijah in namenu. Kolikor gre za predmete, ki služijo za osebno rabo, s katero se njihova vrednost zmanjšuje oziroma troši in torej ne pomenijo premoženja, s katerim se ohranja oziroma po- večuje vrednost in ustvarja dohodek, naj bi obdavčevali z drugimi vrstami davkov, zlasti s prometnim davkom.
Zaradi pospeševanja vlaganj sredstev občanov za reševanje svojega stano- vanjskega problema predlagamo, da se iz obdavčitve stavb izvzame vrednost 7o m2 stanovanjske površine v stavbi oziroma stanovanju, v katerem stalno prebiva davčni zavezanec. Za družine z večjim številom družinskih članov so predvidene davčne olajšave oziroma znižanje odmerjenega davka za vsakega družinskega člana nad 4 člansko družino. To pomeni, da naj bi obdavčevali le tiste stanovanjske prostore oziroma stavbe, ki presegajo družbeno dogovorjena merila.
Pri obdavčevanju skupnega dohodka izhajamo iz sklepa Skupščine, da se s tem davkom obdavčuje dohodek, ki presega 2,5 kratni povprečni čisti osebni dohodek zaposlenih delavcev v gospodarstvu. Sistem obdavčevanja skupnega dohodka, ki je določen z medrepubliškim dogovorom, bo v prihodnjem letu predmet ponovne pro- učitve in usklajevanja med republikami in pokrajinami, kar je predlagala tudi Skupščina SR Slovenije. Predlog zakona v poglavju, ki ureja postopek za odmero in pobiranje davkov, vsebuje rešitve, katerih namen je učinkoviteje in hitreje voditi davčni postopek. Ena takšnih rešitev so nekatere spremembe v postopku prisilne izterjave, ki temeljijo na določbah sodnega izvršilnega postopka. To
je opustitev opomina pred izdajo sklepa o prisilni izterjavi, preciznejša opre- delitev predmetov, katere izvršba ni dovoljena, podrobnejša ureditev izvajanja postopka in podobno.
- 7 -
Do sedaj veljavna stopnja obresti za nepravočasno plaćanje davka ni vpli- vala na to, da bi zavezanci pravočasno plačevali te obveznosti, posebej še iz razloga, ker je bila stopnja obresti določena z zakonom in je zadnji dve leti celo nižja od bančnih obresti. Zato predlagamo, da bi v bodoče višino obresti v skladu s politiko obrestnih mer s podzakonskim aktom določal Izvršni svet Skupščine SR Slovenije.
V zakon so vgrajene tudi določbe o postopku za odmero davka od nenapove- danega dohodka. Te določbe je bilo potrebno vgraditi v zakon, ker SR Slovenija še ni sprejela posebnega zakona o ugotavljanju izvora premoženja. Vgrajene dolofir«
be pomenijo prenos pristojnosti vodenja tega postopka od komisij za ugotavljanje izvora premoženja na uprave za družbene prihodke.
Izvršni svet Skupščine SR Slovenije je k predlogu zakona o davkih občanov prejel predloge amandmajev, stališča in pripombe delovnih teles Skupščine SR Slovenije, skupin delegatov ter družbenopolitičnih skupnosti in organizacij.
Na tej podlagi je pripravil amandmaje vsebinskega in redakcijskega značaja in jih predlaga Skupščini v sprejem. Nekaterih amandmajev in pripomb po mnenju predlagatelja ni potrebno sprejeti, ker so predlagane rešitve in pripombe že upoštevane bodisi v samem predlogu zakona in predlaganih amandmajih oziroma ure- jene z drugimi predpisi. Tako na primer predlagatelj meni, da je vsebinsko
utemeljen predlog skupine delegatov za področje gospodarstva za Zbor združenega dela 3o. okoliša Celje, da bi bili javni tudi podatki o višini dolgov, vendar predlagatelj meni, da določbe 26. člena zakona ni potrebno dopolnjevati, ker podatek o višini davka zajema tudi dolg, kar pomeni, da je tudi ta podatek javen. Enakega mnenja je bila tudi Zakonodajno-pravna komisija Skupščine SR Slovenije.
Prav tako je možen odpis terjatev iz preteklega obdobja na podlagi obnove odmernega postopka za leto, na katero se neizterljiva terjatev nanaša, zato pred- lagatelj meni, da ni potrebno dopolnjevati 17. točko 5o. člena, kot to predlaga skupina delegatov 5. okoliša iz Maribora.
Republiška uprava za družbene prihodke pripravlja tudi izvedbene akte k zakonu o davkih občanov. Predlog za izdajo zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o davku na promet nepremičnin z osnutkom zakona ohranja temeljna načela veljavnega zakona. S predlaganimi spremembami in dopolnitvami se razširjajo in konkretizirajo določbe o davčnih oprostitvah, usklajuje višina kazni za kr- šitev določb tega zakona z zakonom o prekrških.
■t . Upoštevajoč sklepe Skupščine SR Slovenije, je delegatom predložen tudi osnutek zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o upravah za družbene prihodke.
Ocena stanja na področju ugotavljanja in plačevanja družbenih obveznosti obča- nov, predvsem pa posledice, ki nastajajo zaradi premalo učinkovitega dela uprav za družbene prihodke, terjajo ukrepe, s katerimi bi dosegli učinkovitejše
delo teh organov. K temu nas zavezujejo tudi sklepi zadnjih kongresov Zveze ko- munistov in drugih organov, ki zahtevajo odločnejše ukrepe za izkoreninjenje neupravičenih socialnih razlik. Da bi dosegli večjo učinkovitost uprav za
družbene prihodke, naj bi z zakonom dali posebna pooblastila tudi drugim delav- cem. Dela in naloge teh delavcev s posebnimi pooblastili naj bi določal
akt o sistemizaciji na podlagi kriterijev, ki bi jih določil direktor Republi- ške uprave za družbene prihodke.
V osnutku natančneje razdeljujemo pravice in dolžnosti pooblaščenih delav- cev pri izvajanju nadzorstva pri izpolnjevanju davčnih in drugih obveznosti.
Kljub temu, da občine v okviru zakona samostojno določajo davčno politiko, je potrebno zagotoviti večjo enotnost in doslednost v izvajanju davčnih predpi- sov, predvsem tam, kjer razlike ne nastajajo zaradi specifičnosti pogojev, tem- več zaradi raznih drugih vplivov. Z večjo vertikalno povezanostjo moramo zmanj- šati možnosti za take vplive na posamezne konkretne rešitve v davčnih postopkih in na izvajanje davčnih predpisov. Ti vplivi se kažejo tudi pri zapoznelih odmerah, nedoslednih izterjavah in spremljanju poslovanja zavezancev, s čimer
zavezancem prepuščamo razpolaganje z razmeroma velikimi družbenimi sredstvi. Ce hočemo imeti na vzpostavljenih in odgovornih delovnih mestih v upravah za druž- bene prihodke strokovne in odgovorne kadre, je potrebno zagotoviti tudi ustrezne pogoje, med temi tudi primerno nagrajevanje v skladu s strokovnostjo in odgovor- nostjo pri delu.
Ker so bili v razpravi o predlogu za izdajo zakona o spremembah in dopol- nitvah zakona o upravah za družbene prihodke glede določbe o uvedbi službenih oblek izraženi pomisleki, smo v osnutku zakona to opustili. Uvedba službenih oblek ni poglaviten in nujen ukrep za dosego zastavljenih ciljev, ki jih je mogoče doseči tudi z drugimi ukrepi,,kar je bilo v dosedanjih razpravah posebej poudarjeno. Menimo tudi, da bi bilo potrebno to vprašanje rešiti z medrepubli- škim dogovorom tako, da bi bila ureditev v vseh republikah in pokrajinah eno- tna. Vse predlagane rešitve v osnutku zakona, s katerimi naj bi dosegli načrto- vane cilje, pa moramo obravnavati v sklopu drugih ukrepov za ureditev te službe.
Tovarišice in tovariši delegati! Vse predlagane rešitve na področju dav- čnega sistema moramo obravnavati tudi kot enega izmed elementov družbenoekonom- skega sistema in ekonomske stabilizacije. S tem bi tudi dosledneje uresničevali načela naše samoupravne socialistične ureditve, da za splošne družbene potrebe sorazmerno prispeva več tisti, ki dosega večji dohodek. Hkrati pa bosta davčni sistem in politika tudi ublažila socialne razlike, ki nastajajo kot posledica različnih možnosti pridobivanja dohodka posameznih občanov.
S strokovnim izpopolnjevanjem kadrov in ustreznejšo kadrovsko politiko in z zagotovitvijo ustreznih materialnih in drugih pogojev, s stimulativnejšim na- grajevanjem v skladu z odgovornostjo in delom ter z dograditvijo in večjo enot- nostjo davčnega sistema, pa tudi z večjo družbeno podporo, bomo lahko dosegli večjo učinkovitost davčnih organov pri izvajanju davčne politike. Seveda ne smemo pričakovati, da bodo davčni organi sami zagotovili učinkovito izvajanje davčne politike in da so za to dovolj predpisi, določeni z zakoni.
Sestavni del politike ekonomske stabilizacije morajo biti tudi družbena prizadevanja za krepitev družbene in osebne morale, zato. moramo zaostriti odgo- vornost in sankcije za neprijavljanje dohodkov, ki jih obdavčujemo.
Izvršni svet Skupščine SR Slovenije predlaga, da delegati obravnavajo in sprejmejo predlog zakona o davkih občanov, predlog za izdajo zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o davku na promet nepremičnin z osnutkom zakona in osnutek zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o upravah za družbene prihodke. Hvala lepa.
Predsednik Martin Mlinar: Želijo poročevalci delovnih teles besedo? (Ne.)
Pričenjam razpravo. Besedo ima tovariš Ludvik Jug, področje obrti, 1. oko- liš, Domžale.
Ludvik Jug: Tovariš predsednik, tovarišice in tovariši! Skupina delegatov podpira sprejem zakona o davkih občanov. Ob tem pa daje to-le pobudo.
Na davčno politiko v SR Sloveniji bodo v veliki meri vplivali tudi številni izvedbeni akti k zakonu o davkih občanov. Večino le-teh je pristojna pripraviti in tudi sprejeti Republiška uprava za družbene prihodke in republiški Izvršni svet.
Skupina delegatov predlaga, da bi bilo tudi pri obravnavanju in sprejemanju pomembnejših izvedbenih aktov k zakonu o davkih občanov potrebno zagotoviti šir- še sodelovanje ostalih dejavnikov, kot je to predvideno pri sprejemanju družbe- nega dogovora o merilih in načinu za ugotavljanje osebnih dohodkov občanov, ki z osebnim delom opravljajo dejavnost z delovnimi sredstvi, ki so lastnina obča- nov in delovnih ljudi, ki z osebnim delom samostojno opravljajo poklicno dejav- nost. Delegati namreč menimo, da ob predlaganem predlogu operativnega programa nalog z nosilci za pripravo izvedbenih aktov delegatska baza ne bo imela zado- stnega vpliva na sprejemanje teh odločitev.
Skupina delegatov opozarja tudi na pravočasno pripravo vseh teh izvedbenih aktov po predlogu operativnega plana, kar je predpogoj za uspešno izvajanje novega zakona o davkih občanov. Hvala lepa!
Predsednik Martin Mlinar: Besedo ima tovarišica Marica Kamenšek, področje obrti/ 4. okoliš, Celje.
Marica Kamenšek: Tovarišice in tovariši, tovariš predsednik!
Delegati skupine delegatov za pošiljanje delegatov v Zbor združenega dela Skup- ščine SR Slovenije za področje obrti in podobnih dejavnosti s sedežem v občini Celje smo na seji dne 13.12.1982 razpravljali o predlogu zakona o davkih obča- nov in imamo te-le pripombe oziroma predloge.
K 19. členu: Menimo, da bi bilo potrebno zgornjo mejo ostanka dohodka obr- tnika pomakniti navzgor, ker je sedanja kategorija (8o milijonov) ostanka do- hodka nestimulativna, saj aktivnost obrtnika pri tej višini preneha, ker ne želi preiti na dvostavno knjigovodstvo.
K 61. členu: Predlagamo, da bi naj zakonodajalec že z zakonom načelno pre- ciziral davčne olajšave, ker je interes v posameznih občinah glede razvitosti različen.
K 14 2. členu: Predlagamo, da bi morala biti začasna odločba nadomeščena z dokončno odločbo v poslovnem letu za tekoče poslovno leto. Hvala.
Predsednik Martin Mlinar: Besedo ima tovariš Vlado Krivanek, področje gospodarstva, 41. okoliš, Maribor-Tabor.
Vlado Krivanek: Tovariš predsednik, tovarišice in tovariši delegati! Najprej bi rad pojasnil, da ne želim predlagati amandmajev, ampak samo razpravljati o že vloženih.
Naša skupina delegatov soglaša s predlogom zakona, imamo pa pripombe k dve- ma amandmajema, in sicer k amandmaju k 9. členu zakona, ki ga je dal 5. okoliš iz Maribora. Skupina odločno nasprotuje temu amandmaju z obrazložitvijo, ki je istovetna obrazložitvi Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije.
Glede amandmaja k 5o. členu, o katerem smo informirani, da je bil dan pred- lagatelju 26.11.1982, pa ga v gradivih za današnje zasedanje Skupščine nismo dobili, naša skupina v občini Tabor in tudi delegati ostalih mariborskih občin menimo, da ga kaže podpreti.
Tovariš predsednik, moram se opravičiti glede postopka, da ta amandma ni bil poslan v Skupščino. Zadolžen sem, da vas s tem amandmajem seznanim, ker menimo, da je pomemben in bi ga morda kazalo upoštevati pri sprejemanju zakona,
in sicer, da se za 18. točko 5o. člena doda nov četrti odstavek, ki se glasi:
"Z dogovorom Republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije, Gospodarske zbor- nice Slovenije, Zveze obrtnih združenj Slovenije in Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije se podobno kot za uporabnike družbenih sredstev določijo zgornje meje rasti in obsega stroškov za dnevnice za službena potovanja, nadomestila za prevozne stroške na službenih potovanjih, izdatkov za reprezentanco, izdat- kov po pogodbah o delu in izdatkov za reklamo in propagando, ki se štejejo za materialne stroške ter metodologijo za izvajanje dogovora."
Ta amandma je utemeljen zaradi tega, ker je treba pogoje poslovanja med družbenim in zasebnim sektorjem čimbolj izenačiti. Ni sprejemljivo, da se vi- šina stroškov za dnevnice, potne stroške in podobno v družbenem sektorju ome- jujejo na rast celotnega prihodka in dohodka, v zasebnem sektorju pa ne. Ome- jevanje teh stroškov samo z višino ene dnevnice in z zneskom kilometrine, kar je urejeno s kolektivno pogodbo, kot je znano, še zdaleč ne dosega svojega na- mena .
Kolikor bo potrebno, se bom še kasneje prijavil k besedi. Hvala lepa!
Predsednik Mart iin Mlinar : Želi še kdo razpravljati? Lista pri- javljenih razpravijalcev je izčrpana. (Da.) Besedo ima tovariš Jože Kovač,
5. okoliš, Maribor, obrtna dejavnost.
Jože Kovač: Tovariš predsednik, tovarišice in tovariši delegati!
Delegati 5. okoliša iz Maribora umikamo po obrazložitvi Izvršnega sveta naše amandmaje, navedene pod številkami 2, 3 in 4. Vztrajamo pa pri amandmaju 1. Pri umiku amandmaja pod 2 želim povedati, da je rešitev, ki jo predlaga predlagatelj, da naj se takšne zadeve rešujejo v obnovi postopka, prav gotovo manj racionalna, kot je bila naša.
Kot sem že omenil, vztrajamo pri amandmaju k 9. členu. Imamo občutek, da Izvršni svet in delovna telesa niso našega amandmaja pravilno razumeli. V glav- nem gre za to, da vse te rešitve v 48. členu, 5o. členu in tako dalje, spreje- mamo in se do njih enako opredeljujemo kot Izvršni svet, kadar govorimo o nor- malnem dohodku. Kadar pa govorimo o dohodku, ki po presoji davčnega organa na- stane fiktivno-administrativno, je potrebna rešitev, ki jo predvideva naš aman- dma. Se pravi, da takrat, kadar so stroški,ki so po presoji davčnega organa ne- sprejemljivi, pritožba ne odloži plačila. To se pravi, da je potem takšen pro- blem še večji. Z nobenim predpisom niso opredeljene osnovne in stranske dejavno-
sti. Pri kvalificiranih električarjih je na primer tako imenovano "štemanje"
osnovna dejavnost, za drugega, ki pa se je visoko specializiral, pa je "štemanje"
stranska dejavnost, ker ima samo pet električarjev visoko specializacijo, ni pa med njimi nobenega "štemarja" ali zidarja. V takšnih pogojih pride zato do različnih razlag. Davčni organ pravi, da je to osnovna dejavnost, obrtnik pa pravi, da ni in v takem primeru velja utemeljitev davčnega organa. Tako mora
zavezanec plačati davek iz celotne dejavnosti. In čeprav tega dohodka nikoli ni imel, mora kljub temu plačati davek iz celotne dejavnosti. Ker imamo progresivno lestvico, mora najpogosteje plačati po progresivni lestvici še višje davke. Če je zavezanec za davek od skupnega dohodka občana, plača še ta davek in to celo po eventualno višji lestvici.
Bistvo problema pa je v tem, da mora zavezanec pri takšnem sistemu,, kot je sedaj predviden, plačevati davek od dohodka, ki ga sploh ni ustvaril. Ksr te zadeve niso jasne, je dokaz, da je zakon to vedno prepuščal presoji davčnega or- gana. To pomeni, da je določene stvari treba ugotavljati. V nobenem primeru pa ni prav, da mora zavezanec zaradi administrativno določenega dohodka plačevati še ta del davka. Zato z amandmajem predlagamo, da naj se povečajo tudi kazni, ne pa povečevati dohodek, kar je potem davčna osnova.
Zaprosili smo Zakonodajno-pravno komisijo, da naj prouči, če je obdavčevanje administrativno določenega dohodka v skladu z ustavo in zakoni. V obrazložitvi Zakonodajno-pravne komisije tega odgovora ni.
Sicer pa menimo, da je ta zakon od vseh dosedanjih najboljši, kajti zelo redko se namreč zgodi, da je zakonu priložen tudi popis vseh dodatnih dokiraientov, ki bodo sprejeti po tem zakonu. Sprejem teh aktov je celo časovno opredeljen.
To je dober vzorec tudi za druge zakone.
Imamo pa še vprašanje, na katerega bi želeli dobiti odgovor. Vemo, da se je zakon sprejemal v dveh mandatnih obdobjih. Od osnutka do danes je bil zakon pred skupščino petkrat. Bil je umaknjen iz različnih razlogov, med drugim tudi zaradi tega, ker je bilo vsakokrat veliko amandmajev. In ker smo to predvidevali tudi za danes, saj je predlaganih okoli 3o amandmajev, smo na zadnji junijski seji zbora predlagali, da naj bi pred 15.12. obravnavali delovni osnutek tega predloga zakona, da bi se lahko uskladili amandmaji. Lahko se sicer zgodi, da zaradi velikega števila amandmajev zakon ne bo sprejet, čeprav smo vsi zainte- resirani, da se zakon sprejme. Sprašujemo, zakaj ta pobuda ni bila sprejeta?
Hvala lepa.
Predsednik Martin Mlinar: Želi še kdo razpravljati? Mogoče bi predstavnik predlagatelja- odgovoril na nekatera vprašanja? (Ne želi.) Pred- lagam, da nadaljujemo delo. Delegati tistih skupin delegatov, ki so amandmaje vložili prepozno, naj prosim utemeljijo razloge za zamudo.
Prosim delegata iz Šiške Mihaela Marolta, da obrazloži razloge.
Mihael Marolt: Tovariš predsednik, tovarišice in tovariši de- legati. Naša skupina delegatov za področje obrti, ki zajema območja več občin,
-li-
se je zelo pozno sestala. To je tudi razlog za prepozno vložitev amandmajev.
Predsednik Martin Mlinar: Slišali ste obrazložitev, zakaj so ti amandmaji vloženi šele danes. Želi o tej obrazložitvi kdo razpravljati? (Ne.) Prehajamo na glasovanje.
Kdor ocenjuje, da so navedeni razlogi utemeljeni, naj prosim glasuje! (7o delegatov glasuje za.) Je kdo proti? (27 delegatov.) Se je kdo vzdržal? (15 delegatov.)
Ugotavljam, da zbor ne sprejema v obravnavo amandmajev k 60. in 126. členu.
Prosim delegata iz Novega mesta, ki je predložil amandma k 214. členu pred- loga zakona, da obrazloži, zakaj je ta amandma predložen šele danes na sejo zbora.
Besedo ima Sonja Bevc, delegatka iz Novega mesta.
S> o n j a Bevc: Posebno utemeljene obrazložitve nimam. Razlogi so enaki, kot jih je navedel delegat iz občine Ljubijana-Šiška.
Predsednik Martin Mlinar: Želi o tej obrazložitvi kdo razprav- ljati? (Ne želi nihče.) Potem prosim delegate, ki menijo, da je obrazložitev take narave, da se amandma k 214. členu skupine delegatov iz Novega mesta lahko sprejme v obravnavo, da glasujejo. (58 delegatov glasuje za.) Je kdo proti?
(44 delegatov.) Se je kdo vzdržal? (13 delegatov.)
Ugotavljam, da zbor ni sprejel v obravnavo amandmaja k 214. členu, ki ga je predlagala skupina delegatov iz Novega mesta.
Glede amandmaja k 5o. členu naj pojasnim, da ta amandma ni bil predložen Skupščini, ampak Izvršnemu svetu. Ta amandma je naveden v mnenju Izvršnega sveta, kjer je tudi navedeno njegovo stališče. Ker nas je Izvršni svet seznanil z na vedenim amandmajem, predlagam, da naj tudi v tem primeru zbor odloči, ali bo amandma obravnaval. Prosim delegata iz Maribora, da obrfazlozi razloge za zamudo.
Vlado Krivanek: Najprej bi poudaril, da je odklonilno stališče Izvršnega sveta do amandmaja zaradi tega, ker ni upošteval namena, ki smo ga s tem amandmajem želeli doseči, to je, da se v kolektivnih pogodbah razrešujejo samo razmerja med delodajalcem in delojemalcem, da pa materialni stroski, ki nastajajo, niso upoštevani in niso izenačeni s tretmajem, ki ga ima družba do združenega dela oziroma do družbenega sektorja. Zaradi tega smo menili, da bi bilo umestno, da se ta amandma sprejme, čeprav ni prišel po pravi poti v Skup ščino.
Predsednik Martin Mlinar: Ne bi rekel, da ni prišel pospravi poti v Skupščino. Treba je zboru obrazložiti, zakaj je -a anan-ma v -m_
postopka, ki ga določa poslovnik Skupšine.
Vlado Krivanek: Predlagam Zboru združenega dela, da razprav- lja o tem amandmaju, ker smo bili zavedeni z informacijo, da je 26.11. amandma poslan predlagatelju. Napaka je v tem, da nismo poznali skupščinsko proceduro.
Vendar menim, da je amandma tako pomemben, da bi kazalo o njem razpravljati.
Predsednik Martin Mlinar: Želi o tem kdo razpravljati? (Ne.) Kdor je za to, da na osnovi obrazložitve obravnavamo amandma k 5o. členu zakona, naj prosim glasuje! (12o delegatov glasuje za.) Je kdo proti. (En dele- gat.) Se je kdo vzdržal? (lo delegatov.)
Ugotavljam, da je zbor z večino glasov sprejel razloge za obravnavo aman- dmaja k 5o. členu zakona.
Želi še kdo besedo? (Ne.)
Zboru predlagam, da za uskladitev nekaterih vprašanj v zvezi z amandmaji imenujemo skupino delegatov v sestavi: Janez Štojs, poročevalec Odbora za finance, Ivan Kastrevc, delegat 41. okoliša, Maribor-Tabor in Ilija Bregar, delegat 1. okoliša Ljubijana-Bežigrad. V skupini delegatov naj sodelujejo še predstavniki Izvršnega sveta in Zaknodajno-pravne komisije. V skupini lahko so- delujejo tudi predstavniki skupin delegatov, ki so dali amandmaje.
Kdor je za predlagano skupino, naj prosim glasuje! (138 delegatov glasuje za.) Je kdo proti? (Nihče.) Se je kdo vzdržal? (Nihče.)
Ugotavljam, da je sestav skupine soglasno sprejet.
Prekinjam razpravo o tej točki dnevnega reda. Nadaljevali jo bomo, ko bo skupina delegatov končala svoje delo.
Prehajamo na 3.točko dnevnega reda, to je na predlog za izdajo zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o davku na promet nepremičnin z osnutkom zakona.
Predlog za izdajo zakona o spremembah in dopolnitvah zakona je Skupščini SR Slovenije predložil v obravnavo Izvršni svet Skupščine SR Slovenije.
Izvršni svet Skupščine SR Slovenije predlaga, da Skupščina SR Slovenije ob- ravnava zakon v smislu drugega odstavka 26o. člena poslovnika Skupščine SR
Slovenije, in sicer, da se združita prva in druga faza. Želi o predlogu Izvr- šnega sveta kdo razpravljati? (Nihče.)
Zaključujem razpravo. Kdor je za predlagani sklep o združitvi faz, naj prosim glasuje! (135 delegatov glasuje za.) Je kdo proti? (En delegat.) Se je kdo vzdržal? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlog Izvršnega sveta sprejet z večino glasov. Tako bomo obravnavali in sprejemali hkrati predlog za izdajo zakona z osnutkom zakona.
Želijo poročevalci delovnih teles besedo? (Ne želijo.) Pričenjam z razpravo. Želi kdo razpravljati? (Ne.)
Zaključujem razpravo in zboru predlagam, da sprejme ta le sklep.
1. Predlog za izdajo zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o davku na promet nepremičnin z osnutkom zakona se sprejme.
2. Predlog zakona pripravi Izvršni svet Skupščine SR Slovenije.
Pri pripravi predloga zakona naj predlagatelj prouči in ustrezno upošteva pripombe in predloge ter stališča delovnih teles.
Želi o tem aklepukdo razpravljati? (Nihče.) Zaključujem razpravo in preha- jamo na glasovanje.
Kdor je za predloženi sklep, naj prosim glasuje! (135 delegatov glasuje za.) Je kdo proti? (En delegat.) Se je kdo vzdržal? (NihSe.)
Ugotavljam, da je predlagani sklep sprejet z večino glasov.
Preden nadaljujemo z dnevnim redom, obveščam zbor, da so se nam med sejo pridružili še naslednji delegati: Franc Erlich, kmetijsko področje, 8. okoliš, Murska Sobota, Majda Skerbinjek, gospodarsko področje 38. okoliš, Maribor-Pobre- žje, Majda Zavšek-Urbančič, kmetijsko področje, 9. okoliš, Žalec. S tem je na današnji seji navzočih 148 delegatov.
- 13 -
Prehajamo na 4. točko dnevnega reda, to je na osnutek zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o upravah za družbene prihodke.
Osnutek zakona je Skupščini SR Slovenije predložil v obravnavo Izvršni svet Skupščine SR Slovenije.
Želijo poročevalci delovnih teles besedo? (Ne želijo.)
Pričenjam razpravo. Besedo ima tovariš Pavel Brulec, področje gospodarstva, 1. okoliš, Ljubijana-Bežigrad.
Pavel Brulec: Tovariš predsednik, tovarišice in tovariši dele- gati! Delegaciji za Zbor združenega dela in Zbor občin vztrajata pri stališčih, ki smo jih zavzeli pri obravnavi predloga za izdajo zakona o spremembah in do- polnitvah zakona o upravah za družbene prihodke. Ponovno poudarjata, da so za učinkovitost uprave za družbene prihodke najpomembnejši naslednji pogoji: smotrna organizacija dela, uporaba sodobnih tehničnih sredstev za obdelavo podatkov in ustrezna kadrovska politika.
Delegaciji menita, da naj bo republiška uprava za družbene prihodke nosilec davčne politike, ne pa primaren izvajalec. Delegaciji nasprotujeta predlogu, da je direktor republiške uprave za družbene prihodke pristojen za dajanje mnenja k predlogu o imenovanju direktorjev občinskih uprav za družbene prihodke, naspro- tujeta uvedbi uniform za delavce davčnih uprav in sta proti avtomatičnemu dvigo- vanju osebnih dohodkov delavcev v davčnih upravah.
V 1. členu osnutka zakona delegaciji opozarjata na določilo o uporabi sred- stev, kijih pridobivajo uprave za družbene prihodke s pobiranjem prispevkov za interesne skupnosti, kjer še nadalje ostaja le usmeritev oziroma priporočilo.
Ker so tudi ta sredstva prihodki proračuna, ima skupščina občine že sedaj vso možnost za ustrezno razporejanje sredstev. Razporeditev sredstev se opravi vsa ko leto s sprejemom proračuna občine. Namen tega zakonskega določila bi bil dosežen, če bi bila dana možnost uporabe teh sredstev. Investicije in nakupi opreme so omejeni.
Predsednik Martin Mlinar: Hvala lepa! Želi še kdo razpravi ja->-.
ti? (Nihče.)
Zaključujem razpravo in zboru predlagam, da sprejme ta-le sklep:
1. Osnutek zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o upravah za družbene prihodke se sprejme.
2. Predlog zakona pripravi Izvršni svet Skupščine SR Slovenije.
3 Pri pripravi predloga zakona naj predlagatelj prouči in ustrezno upošteva predloge in pripombe ter stališča delovnih teles Skupščine in zborov in razpra- vo na seji zbora.
Želi o tako predlaganem sklepu kdo razpravljati? (Nihče.) Zaključujem raz- pravo in prehajamo na glasovanje.
Kdor je za predlagani sklep, naj prosim glasuje! (132 delegatov glasuje za.) Je kdo proti? (Trije delegati.) Se je kdo vzdržal? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlagani sklep sprejet z večino glasov.
Prehajamo na 5.točko dnevnega reda, to je na predlog zakona o varstvu kmetijskih zemljišč pred spremembo namembnosti.
Predlog zakona je Skupščini SR Slovenije predložil v obravnavo Izvršni svet Skupščine SR Slovenije. Objavljen je bil v Poročevalcu št. 22.
K predlogu zakona ste prejeli naslednje amandmaje: skupine delegatov za gospodarsko področje iz občine Kranj k 2. in 5. členu in Izvršnega sveta k 3.,
Xlbcl, ujuuijana v-cui-ti j <- f- — kona, k 3. členu pa pripombo.
Ker so delegati vložili amandmaje po roku, ki se šteje za pravočasnega, n_ ; -ia +-om ali sn flovoli utemelieni razlog
prejeli na klop .
Prosim predstavnike skupin delegatov, da utemeljijo razloge za prepozno vložitev amandmajev. Besedo ima tovariš Vlado Šafranko, kmetijsko področje, Ptuj .
Predlagam delegatom, da sklepajo o našem amandmaju. Hvala lepa.
Predsednik Martin Mlinar: Slišali smo razloge skupine delega- tov iz občine Ptuj za zakasnelo predložitev amandmaja.
Želi o tem kdo razpravljati? (Nihče.) Zboru predlagam, da glasujemo.
Ugotavljam, da je zbor z večino glasov sprejel amandma v obravnavo.
Prosim delegata iz občine Ljubljana Center, da obrazloži razloge za zaka- snelo vložitev amandmaja. Besedo ima tovariš Griša Nagy iz občine Ljubljana
Griša N a g y : Naša skupina ima podobno obrazložitev,kot jo je nave- del delegat iz Ptuja. Skupina se je sestala v petek, 12.12.1982. Naša delegaci-
ja zajema polovico Slovenije na področju državnih organov, tja od Jesenic do Novega mesta in Črnomlja in se sestajamo v Ljubljani v občini Center. Delega . ki je predlagal amandma, je iz občine Radovljica. Amandma so obravnavali in ga
sprejeli na občinski skupščini.
Predsednik Martin Mlinar: Želi o obrazložitvi kdo razpravljati?
(Nihče.) Če ne želi nihče razpravljati, prehajamo na glasovanje.
Kdor ocenjuje, da so razlogi, ki jih je navedel delegat, utemeljeni za ob- ravnavo amandmaja, naj prosim glasuje! (114 delegatov glasuje za.) Je kdo pro- ti? (Dva delegata.) Se je kdo vzdržal? (Štirje delegati.)
Ugotavljam, da je zbor sprejel obraloženi predlog, da se vključi amandma občine Ljubljana Center v obravnavo.
Prosim predstavnika skupine delegatov iz občine Krško, da obrazloži razlo- ge! Besedo ima tovariš Bojan Lipoglavšek, področje gospodarstva, 23. okoliš, Krško.
: Tovariš predsednik, tovarišice in tovariši
Center.
- 15 -
Bojan Lipoglavšek: Tovariš predsednik, tovarišice in tovariši delegati! Razlogi, zakaj je bil amandma tako pozno poslan v Skupščino, so isti kot v občini Ptuj. Pred skupščino se sestajamo enkrat iz treh občin.
Vezani smo na prevoze in razlogi so dejansko enaki kot pri govornikih pred menoj.
Predsednik Martin Mlinar: Želi kdo razpravljati o tej ob- razložitvi? (Nihče.)
Kdor ocenjuje, da so razlogi, ki jih je navedel delegat iz Krškega, uteme- ljeni za obravnavo amandmaja, naj prosim glasuje! (122 delegatcv glasuje za.) Je kdo proti? (Trije delegati.) Se je kdo vzdržal? (Dva delegata.)
Ugotavljam, da je zbor z večino glasov sprejel predlagani amandma v obrav- navo .
Prosim predstavnika skupine delegatov iz Novega mesta za obrazložitev.
Janez Kovači č: Tudi naša skupina delegatov ima približno , enako stališče kot ostale skupine. Povedal bi pa samo še tole. Našo skupirio, 25. volilni okoliš tvorita dve občini, to je občina Trebnje in Novo mesto. Se- stajata se v Novem mestu in časa vedno primanjkuje. Zato se vedno srečujemo z istimi problemi. To je tudi razlog, da smo šele danes predložili amandma.
Želimo pa dobiti tudi mnenje strokovnih služb v občinah. Tudi te so dale svoje pripombe, tako da danes prinašamo stališče skupine delegatov in tudi upravnih organov občine. Hvala lepa!
Predsednik Martin Mlinar: Želi o tej utemeljitvi kdo raz- pravljati? (Nihče.) Ker ne želi nihče razpravljati, zaključujem razpravo in pre- hajamo na glasovanje.
Kdor ocenjuje, da so razlogi, ki jih je navedel delegat, utemeljeni, da sprejmemo v obravnavo amandma, naj prosim glasuje! (127 delegatov glasuje za.) Je kdo proti? (Nihče.) Se je kdo vzdržal? (Štirje delegati.)
Ugotavljam, da je zbor z večino glasov sprejel v obravnavo amandma skupine delegatov iz Novega mesta.
Preden nadaljujemo z obravnavo, predlagam, da imenujemo skupino delegatov, ki naj bi v smislu 29o. člena poslovnika proučila amandmaje, o katerih se niso opredelila pristojna delovna telesa in Izvršni svet. Po dogovoru s predsednikom Zbora občin bi se skupina sestala skupaj s skupino delegatov Zbora občin in proučila vse predlagane amandmaje.
V skupino delegatov predlagam Staneta Divjaka, poročevalca Odbora za
stanovanjsko-komunalna vprršanj a in varstvo okolja, Franca Krabonjo, poročevalca Odbora za agrarno politiko, Marjana Unetiča, delegata s kmetijskega področja, 11. okoliš, Brežice in Martina Mlinarja, predsednika zbora.
želi o predlogu za imenovanje skupine delegatov kdo razpravljati? (Ne.) Kdor je za, naj prosim glasuje! (14o delegatov glasuje za.) Je kdo proti?
(Nihče.) Se je kdo vzdržal? (En delegat.)
Ugotavljam, da je skupina delegatov imenovana v predlaganem sestavu.
Predsednik Družbenopolitičnega zbora me je obvestil, da je predlog zakona o varstvu kmetijskih zemljišč pred spremembo namembnosti pripravljen v skladu s stališči, ki jih je ta zbor sprejel k predlogu za izdajo zakona. To je zbor ugotovil na seji 13. tega meseca.
želi predstavnik Izvršnega sveta besedo? Besedo ima tovariš Lojze Senega- čnik.
Lojze Senegačnik: Tovariš predsednik, tovarišice in to- variši delegati! V uvodu k razpravi in sprejemanju predloga zakona ni potrebno
ponovno opredeljevati vseh temeljnih razlogov in izhodišč za izdajo tega zakona.
Zato želimo opredeliti le tista vprašanja, ki so za današnjo razpravo in spre- jemanje zakona najpomembnejša.
Pri izdelavi predloga zakona je predlagatelj vse pripombe, predloge in sta- lišča iz razprave ob predlogu za izdajo zakona z osnutkom temeljito proučil in jih skušal v čimvečji možni meri upoštevati oziroma vsebinsko vgraditi v pred- log zakona. Glede na številne predloge, ki so bili dani ob obravnavi predloga za izdajo zakona z osnutkom in glede na vsebinske dopolnitve v predlogu zakona, je treba posebej poudariti zlasti naslednje.
1. Razprava o predlogu za izdajo zakona z osnutkom je potrdila in zahtevala rešitve, ki bodo omogočale učinkovito varstvo zlasti najboljših kmetijskih
zemljišč.Dani so bili predlogi, da najkvalitetnejšim kmetijskim zemljiščem v družbenih planih ne bi bilo mogoče spreminjati njihove namembnosti. Na tej po- dlagi se je predlagatelj odločil, da del najkvalitetnejših kmetijskih zemljišč, to je 1. in 2. kategorije ter zemljišča, ki jih je mogoče z melioracijami uspo- sobiti za kmetijsko proizvodnjo, s tem zakonom neposredno trajno nameni za kme- tijsko proizvodnjo.
To je najpomembnejša vsebinska dopolnitev predlaganih rešitev glede na osnutek zakona in osnutek enotnih kriterijev, ki vnaša večjo jasnost in konkret- nost glede določanja in varovanja najboljših kmetijskih zemljišč. Predlagane rešitve pomenijo, da se s tem zakonom neposredno namenja za kmetijsko proiz- vodnjo nekaj več kot četrtina vseh kmetijskih površin v Sloveniji, to je pri- bližno enako površini vseh njiv v Sloveniji.
Pri tem pa je potrebno poudariti, da morajo nosilci planiranja oziroma ob- čine pri pripravi družbenih planov občin in njihovih prostorskih delov pri do- ločanju zemljišč, ki se trajno namenja za kmetijsko proizvodnjo, upoštevati tudi predpise o kmetijskih zemljiščih in o planiranju.
Predlagana rešitev torej pomeni, da se del kmetijskih zemljišč, ki so jih bili nosilci planiranja oziroma občine že po doslej veljavnih merilih oziroma predpisih za varstvo kmetijskih zemljišč v družbenih planih dolžni trajno name- niti za kmetijsko proizvodnjo, s tem zakonom neposredno trajno namenja za kme- tijsko proizvodnjo. Tako se s tem zakonom že doslej veljavna merila, ki se nana- šajo na varstvo najkvalitetnejših kmetijskih zemljišč, dograjujejo in konkre- tizirajo tako, da bi zagotovili čimvečjo stopnjo varstva teh zemljišč. To pa je tudi v skladu s ciljem tega zakona, da zagotovi uresničevanje tistega, kar so bile občine na tem področju že doslej dolžne izvajati.
! >•
2. Na podlagi predlogv iz razprave ob predlogu za izdajo zakona z osnutkom in upoštevajoč zatečeno stanje, predvideva predlog zakona tudi izjeme, primere gradenj, za katere se bo lahko spremenila namembnost kmetijskih zemljišč. Izjeme so predvidene tako za čas do uskladitve družbenih planov občin kot tudi za grad- nje na zemljiščih, ki so oziroma se bodo trajno namenila za kmetijsko proizvod- njo. Obe vrsti izjem se po svoji vsebini in ciljih bistveno ne razlikujeta, zadevata pa na temeljno vprašanje, kakšno kvaliteto in obseg varstva kmetijskih zemljišč smo na dosedanji stopnji razvoja samoupravnih družbenih ekonomskih odno- sov sposobni oziroma odločeni dejansko uveljaviti.
Pri tem moramo poudariti, da so še vedno močne težnje po obravnavanju kmetijskih zemljišč kot potrošne dobrine in ne kot dobrine posebnega pomena, ki je dana v omejenem obsegu in je ni mogoče nadomestiti. Tak odnos se kaže v zad- njem času tudi v nekaterih predlogih za dopolnitev predloga zakona in v povečani aktivnosti pri sprejemanju zazidalnih načrtov v nekaterih občinah, zlasti v času priprave zakona. To nedvomno dokazuje, da obstaja nevarnost nadaljnje prevlade kratkoročnih ocen racionalnosti rabe zemljišč. Sedanje razmere na tem področju nas hitro približujejo kritičnemu zmanjšanju kmetijskih površin. Če bi se tendenca, ki je bila značilna za obdobje 1966-1982, nadaljevala, bi imeli leta 2ooo že 3o % njivskih površin manj kot leta 1966.
Izhajajoč iz navedenega ter dejstvo, da se s tem predlogom zakona zahteva predvsem uveljavitev že doslej sprejetih in veljavnih rešitev na področju var- stva kmetijskih zemljišč, predlagatelj meni, da so sprejemljive le tiste izjeme
gradenj na zemljiščih, ki se trajno namenjajo za kmetijsko proizvodnjo, ki pomenijo dokončanje že fizično začetih gradenj oziroma so zanje postopki iz- peljani tako daleč, da teh zemljišč ni več mogoče nameniti oziroma jih upo- rabljati za kmetijsko proizvodnjo in bi bila zaradi že vloženih sredstev pov- zročena velika družbena škoda.
Temu načelu sledi tudi amandma Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije k 5. členu predloga zakona. Iz navedenih razlogov predlagatelj ne more sprejeti amandmajev, ki naj bi z izjemami omogočili gradnjo objektov, ki so predvideni v dogovorih o temeljih družbenih planov družbenopolitičnih skupnosti ali ki so predvideni s sprejetimi zazidalnimi načrti.
To bi pomenilo uzakonitev tudi dosedanjih slabosti in nepravilnosti, ki so eden od temeljnih razlogov za to, da smo se odločili za sprejem zakona.
Predlagatelj zato ponovno opozarja na dejstvo, da je v obdobju devetih let le nekaj občin sprejelo družbene plane, vključno s prostorskim delom. V drugih občinah so ti interesi slabo usklajeni ali pa do tega'še sploh ni prišlo. Takšno stanje je omogočalo pa tudi zahtevalo, da so se zemljišča za gradnje določala le z izvedbenimi prostorskimi akti, s tem pa je bilo omogočeno uveljavljanje parcialnih in kratkoročnih interesov.
To dokazujejo tudi analize težjih konkretnih primerov v Sloveniji v zadnjih dveh letih, ki jih je bilo približno 25. Do zaostritev je prihajalo oziroma pri- haja predvsem v občinah, kjer v družbenih planih niso bili ustrezno usklajeni interesi §lede na rabo zemljišč. V takih primerih se je tudi z zazidalnimi na- črti načrtovala gradnja pretežno na najkvalitetnejših kmetijskih zemljiščih.
Da ne gre podcenjevati prevlade kratkoročnih interesov pri tem, dokazuje dej- stvo, da je praktično v vseh konfliktnih situacijah v zadnjih dveh letih bila ugotovljena in predlagana, z vidika realnosti pa tudi uresničljiva gradnja na kmetijskih zemljiščih, ki so manj primerna za kmetijsko proizvodnjo.
Z upoštevanjem teh amandmajev predlog zakona ne bi dosegel temeljnega cilja, da zaustavi nadaljevanje nesmotrnih posegov na najvalitetnejša kmetijska zem-
ljišča .
Predlagatelj se zaveda, da bo s tem zakonom predvideno varstvo najboljših kmetijskih zemljišč lahko imelo pri izvajanju plana gradnje določene posledice.
Zato je bilo doslej danih več predlogov za dopolnitev predloga zakona. Glede na dejstvo, da so sprejeti prostorski izvedbeni akti v različnih fazah izvajanja ter da je potrebno omogočiti, da se začete gradnje dokončajo, se je predlagatelj odločil, da z dopolnitvijo 5. člena predloga zakona omogoči dokončanje že spre- jetih zazidalnih načrtov za kompleksno stanovanjsko gradnjo v precej širšem obsegu, kot je bilo predvideno v osnovnem besedilu predloga zakona.
S to dopolnitvijo se namreč omogoča nadaljevanje in dokončanje že začetih gradenj stanovanjskih kompleksov, pri čemer se smatra za začeto gradnjo do sprejetja tega zakona pravnomočno veljavno lokacijsko dovoljenje za vsaj enega od objektov, ki so predvideni s sprejetim zazidalnim načrtom.
Predlagatelj ocenjuje, da predlagana dopolnitev 5. člena bistveno zmanjšu- je izpad gradenj in da izvajanje plana gradenj v naslednjih dveh letih ne bo bistveno ogroženo. Da pa bi preprečili morebitne večje zastoje zaradi zakonskih omejitev po tem obdobju, pa je nujno, da se takoj pristopi k načrtovanju gra- denj v drugih sprejemljivih lokacijah.
Predlagana omejitev gradenj na najkvalitetnejših kmetijskih zemljiščih bo povzročila največje težave v občinah, ki so doslej slabo izvajale varstvo zem- ljišč in v občinah, kjer prevladujejo najkvalitetnejša kmetijska zemljišča.
Toda upoštevati je treba dve dejstvi. Prvič, da je zemljišča, sposobna za kme- tijsko proizvodnjo, mogoče varovati le tam, kjer so, in drugič, da je zakon interventnega značaja, s katerim naj bi se tendenca sedanjih nesmotrnih posegov na kmetijska zemljišča zaustavila. Veljal pa bo do sprejetja sistemskega zakona o določanju namenske rabe prostora, ki bo vprašanje varstva zemljišč in prostora ter usklajevanje njegove dolgoročne rabe celovito urejal. Priprava in sprejem tega zakona je že predvidena v predlogu programa dela Skupščine SR Slovenije v letu 1983.
Glede na predlagane rešitve v predlogu zakona ni potrebe po predpisovanju posebnih kriterijev za določanje namenov rabe zemljišč, kakršni so bili pred- videni v osnutku zakona. Del teh kriterijev je vključen v sam zakon. Glede kri- terijev za določanje namenov rabe drugih zemljišč pa predlagatelj predlaga, da se jih ustrezno vnese v dogovor o temeljih družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1981-1985.
Strokovna merila, ki so v predlogu zakona predvidena kot podlaga za kate- gorizacijo zemljišč, bodo sprejeta do sprejetja tega zakona in objavljena hkra- ti z njim. S tem bo omogočeno takojšnje delo na pripravi oziroma usklajevanju družbenih planov v občinah.
Republiški komite za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je poleg tega že opravil potrebne priprave glede usposobitve in organiziranja dela strokovnih organizacij, ki bodo izdelovale kategorizacijo zemljišč. Pri tem posebej opo- zarjamo, da analiza, ki jo je opravila Biotehniška fakulteta, kaže da ima 34 občin v zadovoljivi kvaliteti izdelano kategorizacijo zemljišč, v vseh drugih, razen petih občinah pa bo potrebno opraviti le manjše dopolnitve.
Iz tega izhaja, da bo delo na dopolnjevanju kategorizacije zemljišč lahko sorazmerno hitro opravljeno. Takoj po sprejemu zakona pa bodo potrebne tudi vse druge potrebne aktivnosti za njegovo izvajanje.
Izvršni svet Skupščine SR Slovenije podpira predlog Zakonodajno-pravne komisije Skupščine SR Slovenije, da naj bi v dogovor o temeljih družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1981-1985 vnesli določbo, s katero bi se občine zavezale, da ne bodo izvajale prostorskih delov družbenih planov v primeru, ko bi Izvršni svet Skupščine SR Slovenije v smislu 9. člena predloga aakor.a poslal Skupščini SR Slovenije obvestilo, da družbeni plan občine ni usklajen s tem zakonom in z dogovori o temeljih družbenega plana Slovenije za obdobje 1981-1985.
Podrobnejša stališča predlagatelja do doslej predloženih amandmajev so vam podana v pisni obliki, razen amandmajev, ki so bili danes predloženi, to je iz občine Novo mesto in občine Krško. Predloge dopolnitev tega zakona, ki so jih predlagatelju predložila delovna telesa Zveze kmetijskih zemljiških skupnosti Slovenije je predlagatelj prav tako proučil.
Predloga, ki se nanašata na dopolnitev osme alinee 5. člena predloga zakona in tretje alinee istega člena, je predlagatelj smiselno upošteval. Glede dru- gih predlogov pa je predlagatelj ugotovil, da jih ni mogoče upoštevati.
Na osnovi predlogov iz dosedanjih razprav o predlogu zakona Izvršni svet Skupščine SR Slovenije predlaga dva vsebinska amandmaja ko5• členu, ker vsebin- sko v večjem delu upoštevata pripombe občin in v bistvu omogočata nadaljevanje gradenj. Predlaga tudi dva amandmaja redakcijskega značaja k 3. in 7. členu predloga zakona. Ti amandmaji, vključno s podrobnejšo obrazložitvijo, so prav tako predloženi v pisni obliki. Ocenjujemo, da so tako oblikovane rešitve v skla- du z izhodišči in cilji tega zakona, kakršni so bili potrjeni s sprejemom pred- loga za izdajo zakona z osnutkom.
Družbenopolitični zbor Skupščine SR Slovenije je v obravnavi predloga za- kona ugotovil, da je pripravljen v skladu s stališči, ki jih je zbor sprejel v predlogu za izdajo zakona z osnutkom in da predlaga Zboru občin in Zboru
združenega dela, da ga sprejmeta. , Predlagamo, da predlog zakona vključno s predlaganimi amandmaji Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije obravnavate in sprejmete. Izvršni svet pa bo med sejo zavzel stališče tudi do danes predloženih amandmajev iz občine Novo mesto . . in Krško.
Predsednik Martin Mlinar: Hvala 1 Želijo besedo poročevalci delovnih teles? (Da.) Besedo ima tovariš Franc Krabonja, poročevalec Odbora za agrarno politiko.
Franc Krabonja: Tovariš predsednik, tovarišice in tovariši delegati! Odbor za agrarno politiko je temeljito razpravljal o predloženem zakonu.
- J9 -
Pri tem je odbor ugotovil, da nujnost sprejemanja tega zakona izhaja iz dej- stva, da so v posameznih občinah ožji lokalni in regionalni interesi prevla dali nad širšimi družbenimi interesi. To se kot posledica kaže v tem, da je bi- la gradnja bodisi za potrebe gospodarstva ali za negospodarske naložbe v pre- veliki meri usmerjena na najboljša oziroma na zelo dobra zemljišča, ki bi lahko občutno pripomogla k povečanju kmetijske proizvodnje. Odbor se je zavedal, da preusmerjanje gradnje lahko povzroči nekatere dodatne stroške, kar v sedanji gospodarski situaciji ni majhen problem, vendar pa po drugi strani meni, da zahtevne planske naloge na področju kmetijstva terjajo tudi najracionalnejše obnašanje s sedanjim zemljiškim skladom.
Odbor je soglašal, da začeto stanovanjsko gradnjo, pri kateri so bila vlo- žena že znatna družbena sredstva, ni mogoče prekinjati, pac pa je opozoril, da bi morale vse nove gradnje upoštevati nujnost ohranjanja najboljše zemlje za kmetijsko proizvodnjo. To načelo bi moralo biti urejeno tudi po sedaj veljavnih predpisih.~Praksa pa je pokazala, da to ni bilo vedno tako. Del slabosti se^
je v občinah pojavljal tudi zaradi neustreznega položaja in^vloge kmetijskin zemljiških skupnosti. Zato je odbor predlagal, da Zbor združenega dela zaveze Zvezo kmetijskih zemljiških skupnosti Slovenije, da pripravi poročilo o njiho- vem delovanju v občinah, o njihovem položaju, vlogi in problemih pri dćlovanju.
Prav tako pa je odbor predlagal, da predlagatelj zakona v letu 1983 pripravi analizo izvajanja tega zakona s posebnim poudarkom na težavah, ki se pojavljajo pri izvajanju tega zakona.
Odbor ponovno poudarja, da predloženi zakon ne bi bil potreben, če bi vsi nosilci planiranja, vključno z občinami, upoštevali veljavno normativno uredi- tev, zlasti Da stališča, sklepe in priporočila Skupščine SR Slovenije za obli kovanje in izvajanje prostorske, urbanistične in zemljiške politike v SR Slo veniji z dne 22.2.1973. Iz teh razlogov odbor meni, da ni mogoče se nadalje tolerirati neurejenega stanja na področju razpolaganja z zemljo, saj se moramo vsi zavedati, da mora biti skrb za hrano naša osnovna skrb, čemur pa moramo pod- rediti tudi zemljiško politiko.
Odbor odločno zavrača vsako popuščanje in širjenje izjem izven predloga zakona in amandmajev Izvršnega sveta. Amandmaji, ki so bili predloženi - up ščini in o katerih je odbor razpravljal, delujejo v smeri širjenja izjem m razvrednotenja namena zakona in njegove funkcije za pridobivanje hrane.
Obsežna zemljišča, ki smo jih tako lahkomiselno potratili, pa govorijo v prid takemu zakonu. Odbor predlaga Zboru združenega dela, da sprejme predlog
zakona o varstvu kmetijskih zemljišč pred spreminjanjem namembnosti z amandma ji Izvršnega sveta. Iz razprav delegatov je sklepati, da amandmaji izhajajo iz struktur, ki so zainteresirane, da do izvajanja zakona ne pride. Delegacije bi ob pravočasnem sklicu in ob temeljiti obravnavi■gradiva gotovo naspro ova e amandmajem. To nam seveda kaže na neorganiziranost delegatske baze m tudi tem bi verjetno kazalo v bodoče kaj spregovoriti.
Predsednik Martin Mlinar: Hvala lepa! Pričenjam razpravo.
Besedo ima tovariš Ilija Bregar, področje gospodarstva, 1. okoliš, Ljubljana-
= z igrč
Ilija Bregar: Tovariš predsedniki Delegaciji za ta zbor in za Zbor občin iz občine Ljubijana-Bežigrad podpirata predlog zakona o varstvu kmetijskih zemljišč pred spreminjanjem namembnosti. Pri tem pa opozarjata na besedico "najboljših" v prvi vrsti prvega odstavka^3. člena. Postavlja se nam reč vprašanje varstva preostalih kmetijskih zemljišč, ki se ne uvrščajo v kate- gorijo najboljših, in tudi vprašanje, katere kategorije kmetijskih zemlji^
ugotovijo pravzaprav za najboljše. Zato predlagam, da se ta beseda crta.
Delegaciji odločno poudarjata, da je potrebno načelo varstva kmetijskih zemljišč izvajati od vsega začetka in ne dopuščati kakršnihkoli izjem,
zvezi s tem delegati odločno nasprotujejo vsem amandmajem, ki ponujajo taksno ali drugačno izjemo. Amandmaji iz Maribora, Kranja, Novega mesta, Krškega, Brežic in Sevnice temeljijo na argumentih, ki so v^bistvu vzrok, da danes ta zakon sploh sprejemamo. Zavoljo neodgovornega obnašanja pristojnih v občinah je ta interventni zakon nujen.
