Summary

(1)

1. Izhodi{~a

Slovenski uporabniki vse bolj kriti~- no spremljajo prostorsko prakso in kulturo. Za zdaj se ta kriti~nost ka-

`e kot bolj in manj uspe{no postav- ljanje po robu posameznim pose- gom v prostor. V ~asu, ki ne prizna- va ene same resnice, je poiskati dru- go mnenje postalo norma. Dvom o pravilnosti odlo~itev in predlaganih re{itvah pa je znak razvitosti. Vloga arhitekta, urbanista, krajinskega arhitekta, ki radi verjamemo, da smo poklicani za kakovost re{itev v prostoru, postaja vse manj lagodna.

Odlo~itve sprejemajo drugi, neredko tudi mimo strokovnih predlogov.

Odgovornost za stanje v prostoru pa v o~eh javnosti {e vedno najpogoste- je bremeni stroko. Prostorski na~r- tovalci imajo velikokrat ob~utek, da razli~ni udele`enci v na~rtovalskem procesu ne razumejo dobro njihovih

predlogov, javnost ocenjuje, da ji stroka in politika nista pripravljeni prisluhniti, politika negoduje nad omejitvami, ki izhajajo iz prostorskega na~rtovanja. O~itno je treba poskrbeti za bolj{e medsebojno ra- zumevanje udele`enih v prostorskem na~rtovanju.

Posledica velikih razlik v odnosu posameznikov in skupin do prostora so tudi problemi, ki so odsev nizke stopnje prostorske kulture, od malo- marnega ravnanja s prostorom do razpr{ene gradnje, nekakovostne arhitekture, praznjenja mestnih jeder, odnosa do kulturne dedi{~ine in urejanja javnega prostora. Stroka, uporabniki in politika danes pogosto gledamo na prostor iz razli~nih perspektiv. Vrednote prostora, ki so nam na deklarativni ravni skupne, na ravni vsakdanjega `ivljenja do-

`ivljamo razli~no (Ho~evar et al.,

2005). Te razlike vplivajo na iskanje re{itev, na vsakodnevno prakso v prostoru in presegajo mo`nosti posameznikov in strokovnih skupin. V resnici je stanje v prostoru zelo mo~no povezano prav z odnosom uporabnikov do prostora. ^eprav se zdi, da posamezne de`ele premorejo ve~ dobrih prostorskih ustvarjalcev kot druge, je mo`no razloge za razlike v ravnanju s prostorom iskati predvsem v tem, kaj zgledna okolja vodi po poti uspe{ne prakse. Vi{jo stopnjo prostorske kulture pravilo- ma razbiramo v okoljih, ki so v mi- nulih desetletjih izvajala dosledno prostorsko in arhitekturno politiko.

Ve~ uporabnikov z oblikovanim odnosom do kakovosti v urejanju prostora je posledica vztrajnega in ra- zumljivega nagovarjanja javnosti, ki `e vsaj zadnja {tiri desetletja te- melji tudi na vklju~ujo~em na~rtovanju in odlo~anju. Dru`beno nor-

Maja SIMONETI

Izobra`evanje za sodelovanje:

Urejanje prostora mora v {olo!

Prispevek izhaja iz teze, da je prostorsko na~rto- vanje odvisno od poznavanja potreb in zna~ilnosti uporabnikov, in zato sta vklju~evanje uporabnikov v na~rtovalsko prakso in sprejemanje odlo~itev o razvoju v prostoru pri~akovani razvojni fazi. Teza je podprta z opisom zna~ilnosti prej{nje na~rto- valske prakse v razvitem svetu, primerjalni oris zna~ilnosti prej{nje slovenske prakse pa je upo- rabljen za opis razmer, ki obvladujejo sodelovanje udeleènih v doma~i na~rtovalski praksi. Sodelo- vanju kot na~inu aktivnega vklju~evanja udeleè- nih v zgodnje faze na~rtovanja in sprejemanja od- lo~itev besedilo pripisuje pozitivne u~inke in ga opredeli kot na~in dela in ìvljenja v prihodnosti.

Prispevek povezuje potrebe po znanju, ki jih ~utijo prostorski na~rtovalci, s pozivi k izobra`evanju za trajnostni razvoj in predstavi nekatere pobude in mo`nosti za u~enje o urejanju prostora v {oli.

The article emphasises the role of users in spatial planning and development and states that user in- volving techniques are elementary part of spatial planning methodological framework. By making a short overview trough the history of opening the spatial professions to the public in last decades the article points out two issues: the inevitable impor- tance of substantial communication between pro- fessionals and users and the irrefutable underde- velopment on this field in Slovenia. Because of the several benefits that participation has on the spa- tial development, management and quality of life, all involved sides are interested for better under- standing. Thereby everybody needs new knowled- ge and in the article this is related to the ideas of several international education initiatives related to the sustainable development and some activities that are going on at the time in Slovenia to incorpo- rate spatial planning and related themes in school.

Izobra`evanje Prostorsko na~rtovanje Sodelovanje Urejanje prostora

Education Public participation Spatial management Spatial planning

(2)

mirano ravnanje s prostorom je zato lahko v dru`bah, tradicionalno zavezanih kakovosti urejanja prostora, kot so na primer na Dan- skem, [vedskem ali Finskem, `e mo~no prevzelo vlogo normativov in danes vpliva tudi na zaznavo prostorskih vrednot ter posredno na razvojne odlo~itve in ravnanje s prostorom v teh okoljih.

Povezanost urejanja prostora z vsakodnevno uporabni{ko prakso je tako tesna, da je sodelovanje z uporabniki verjetno treba razumeti kot sestavni del strokovnega razvoja, enakovreden teoreti~nim, zgodovin- skim in drugim gradnikom strokovnega znanja (Simoneti, 2004). Ure- janje prostora se tudi po tradiciji od- pira naj{ir{i javnosti. Po eni strani je odvisno od poznavanja uporabni{kih zna~ilnosti in potreb, po drugi je upravljanje prostora vedno odvisno od naveze med organiziranimi sistemi in ravnanjem uporabnikov.

V tem pogledu je vklju~ujo~e na~r- tovanje mo`no razumeti kot razvojno stopnjo, ki za potrebe optimizira- nja re{itve in sprejemanja odlo~itev dejavno povezuje uporabnike, na~r- tovalce in odlo~evalce. Vklju~evanje uporabnikov v opredelitev prostorskih re{itev, od ideje do re{itve, izvedbe in vzdrèvanja, je pomembno iz ve~ razlogov. Sodelovanje na primer zagotavlja ve~jo stopnjo spre- jemljivosti posega z vidika udeleè- nih in vpliva na stopnjo povezanosti s sprejeto odlo~itvijo, kar se v praksi izkaè kot odnos do rabe in vzdrè- vanja (Simoneti, 1997). Udeleène pri na~rtovanju res lahko vodijo zelo razli~ni vzgibi in poenostavljeno re-

~eno celo vsak i{~e nekaj zase, o~itno pa se njihovi interesi pri sodelovanju sre~ajo vzajemno sprejemljivo in zato ve~ina modernih priporo~il za dobro prostorsko prakso izhaja iz vklju~evanja uporabnikov v procese od idejnih zasnov do izvedb, prenove in vzdr`evanja.

Izobra`evanje prostorskih na~rto- valcev se tako danes razvija tudi v raziskovanju tehnik vklju~ujo~ega na~rtovanja in predvsem v prou~e-

vanju na~inov predstavljanja rezultatov svojega dela zainteresirani javnosti. Komunikacijske ve{~ine, ki jih sodelovanje zahteva od prostorskega na~rtovalca, dale~ presegajo sposobnost grafi~nega in pi- snega opisovanja neke re{itve. Pro- ces sodelovanja namre~ zahteva sposobnost sprejemanja druga~nih pogledov in predlogov ter s tem povezano u~inkovito vsebinsko odzivnost. V razmerah, ki od stroke zah- tevajo sestop s polo`aja v problem posve~enega, je na~in komunicira- nja stroke z uporabniki in zainte- resirano javnostjo bolj kot kdaj od- visen od znanja. Znanja o prostorskem na~rtovanju pa za uspe{no sodelovanje v Sloveniji manjka tudi {ir{i javnosti.

Odpiranje prostorskega na~rtovanja {ir{i javnosti lahko razloìmo kot pri~akovano razvojno stopnjo strokovnega dela, ki jo spremlja potreba po izobraèvanju, prostorskih na~r- tovalcev in javnosti. V ~asu, ko je tudi v mednarodni skupnosti prevla- dalo mnenje, da je na{a prihodnost odvisna prav od znanja, in zato na pobudo Organizacije Zdruènih na- rodov so~asno poteka ve~ svetovnih izobraèvalnih programov, je na{e razmi{ljanje {e toliko bolj primerno (Links , 2005). [e posebno dobro je, da se je v sklopu Unesca lani za-

~el program Desetletje izobraèvanja za trajnostni razvoj (Decade of Edu- cation for Sustainable Development DESD), ki lahko postane dobrodo{el okvir razvoju izobraèvanja o urejanju prostora in vrednotah prostora v Sloveniji. Razli~ne dru`bene skupi- ne kriti~no ocenjujejo razmere v doma~i praksi in pozivi k zagotavlja- nju mo`nosti za bolj{e sporazume- vanje, sodelovanje se vse ve~krat do- taknejo potrebe po dodatnem izo- braèvanju. Prostorski na~rtovalci gotovo prvi izraàjo skrb za kakovost in i{~ejo zaveznike, zato je na- mera Ministrstva za okolje in prostor, da izda splo{ni informativni priro~nik o urejanju prostora in za- snuje zbirko publikacij, ki bi nasta- le v sodelovanju {e z drugimi zain- teresiranimi sektorji, ter preraste v

izobra`evalni portal, razumljiva (Si- moneti et al., 2005). Resnej{i korak proti aktivnemu nagovarjanju izobra`evalnega sistema pa je projekt R.A.V.E. Space (www.rave-space.org), ki pod vodstvom ministrstva poteka v sklopu programa INTERREG IIIB CADSES.

2. Uporabniki in na~rtovalska praksa

To, kako se je v preteklosti prostorsko na~rtovanje povezovalo z uporabniki, odkriva vrsto razlogov, ki vplivajo na to razmerje, in predvsem pove`e razvojne zna~ilnosti z vzajemnimi potrebami po {irjenju znanja. Po drugi strani pa je predvsem ~as po drugi svetovni vojni {e nekoliko samosvoje zaznamoval slovensko prostorsko prakso in tudi druge dr`ave ~lanice vzhodnega bloka, kar v razmerah, ko vsi i{~e- mo poti do novega znanja, vpliva na posebne potrebe po znanju.

Dru`bena delitev dela je z mno-

`ico razli~nih poklicev, strokovnih slu`b in organizacij odtujila ~lo- veka od urejanja prostora in gradnje, kar se je v zadnjem sto- letju pogosto pokazalo tudi v re{i- tvah, ki so jih uporabniki zavra-

~ali. ^eprav na~rtovalsko delo izhaja iz poznavanja potreb in zna~ilnosti uporabnikov, lahko delo za nami{ljenega uporabni- ka zanese na~rtovalca dale~ od resni~nosti in zgre{i cilj. Pasivne tehnike vklju~evanja uporabni{- kih potreb, kot so opazovanje, an- ketne in druge sistemati~ne razi- skave, so urbanizmu in arhitekturi lastne tehnike dela in se ka-

`ejo tako v razli~nih standardih in normativih kot v re{itvah, na- ravnanih na problem.

Aktivne oblike vklju~evanja uporabnikov v na~rtovalsko prakso pa so v razvitem svetu iz razli~nih razlogov za`ivele predvsem po drugi svetovni vojni (Sewell in Coppock, 1977).

(3)

Nasledniki funkcionalistov so po drugi vojni prakso na~rtovanja {e povezovali z nedolo~enim uporabnikom in izhajali iz odnosa umet- nine in opazovalca ter ustvarjali uporabnikom odtujene re{itve, ki so konec {estdesetih spodbudile inten- zivno kriti{ko in posredno tudi us- tvarjalno razpolo`enje v prostorskem na~rtovanju razvitega dela sveta (Halprin, 1969). Kot je sliko- vito zapisal Mumford v ponatisu svoje knjige The Urban Prospect kar dvanajst let po prvi izdaji, je stanje mest kljub dramati~nemu izbruhu razli~nih kriti{kih besedil o mestu in njegovi naravi napredovalo od slabega k {e slab{emu. Po skoraj {tirih desetletjih pisanja, {e pravi Mumford, je edini rezultat ta, da se konec {estdesetih ve~ina ljudi zave- da, da je stanje mest kriti~no (Mumford, 1968). V takih razmerah je bilo pri~akovano z razli~nimi prijemi opozarjati na ne`ivljenj- skost na~rtovalskih re{itev in si pri- zadevati, da se je strokovno znanje selilo med uporabnike (Aleksander, 1977, Crosby, 1973, Rowe/Koetter, 1978). Razlog za odpiranje urejanja prostora naj{ir{i javnosti so bile predvsem nerazumljene re{itve v prostoru, ki so jih uporabniki zavr- nili in ki so med drugim zamajale tudi ugled tistih, ki so o njih odlo-

~ali. Kot se ka`e tudi danes, je prav odlo~anje o razvoju v prostoru tisto,

~emur lahko pripi{emo najpomem- bnej{o vlogo pri neposrednem povezovanju prostorskega na~rtovanja z uporabniki.

Odlo~anje je v urejanju prostora povezano s prostorom kot javno dobrino in sredstvi, ki so nemalokrat ali vsaj posredno tudi javna.

Izvedeni posegi, ki ne za`ivijo v svoji funkciji, so zato tudi zelo o~i- ten znak nesposobnosti sprejemanja pravilnih razvojnih odlo~itev.

êprav bi strokovnjaki morda èle- li druga~e, je prav odzivnost tistih, ki imajo mandat za odlo~anje, ta, ki lahko klju~no opredeli poloàj stroke v posameznem okolju. Ker so odlo~evalci odvisni od uporabni{ke odzivnosti, je {ele dovolj od-

mevno nezadovoljstvo javnosti tudi o~iten znak za potrebo po spre- membah. V tem pogledu je na{e- mu spominu najbli`ja izku{nja s podro~ja varstva okolja. Za utrje- vanje danes morda samoumevne razvojne vloge varstva okolja je bila odzivnost naj{ir{e javnosti skoraj gotovo kriti~na, ~e ne vsaj enako pomembna kot razli~na strokovna dognanja in ugotovitve.

[ele ko so se strokovna spoznanja, prevedena v {ir{i javnosti razumljiv jezik, pojavila v vsakodnevnih raz- pravah in skrbeh ter s tem povezanih zahtevah za spremembe, so postale okoljske vsebine politi~no

»zanimive«. Politika in gospodars- tvo se brez posredovanja javnosti nista odzivala na strokovna opozo- rila in posredovanja za spremembe v odnosu do okolja (Simoneti, 2004).

V tem pogledu bi bilo dobro, da bi tudi stroke, delujo~e pri urejanju prostora, razumele svoj po- sebni in hkrati omejeni polo`aj.

V na{em okolju smo bili prikraj- {ani za posamezne izku{nje iz razvitega sveta, ker mehanizmi javne odzivnosti in pritiska v preteklosti pa~ niso delovali. Ve~i- na urejanja prostora, delovanja in vzdr`evanja javnih komunal- nih sistemov se uporabnikov v na{em okolju v preteklosti ni do- tikala. Prikraj{ani za pomembno izkustvo soudele`be pri sprejemanju odlo~itev in predvsem njihovih posledic danes uporabniki te`ko razumejo vse razse`- nosti pomena in vloge urejanja prostora, predvsem pa ne vidijo svoje vloge v njem.

Graditeljska dinamika je sredi sedemdesetih let prej{njega stoletja v razvitem evropskem okolju ujela ritem potreb in pri~akovanj tudi zaradi prizadevanj za prenos strokovnega znanja med uporabnike. Z razstavami in prvimi resnimi teoreti~nimi priro~niki so se za~ele razlike v pogledih na prostorsko prakso in posamezne re{itve sre~e- vati v novih okoli{~inah ve~jega ra-

zumevanja (Crosby, 1973, Sewell in Coppock, 1977, Boalt, 1977). Raz- mere v tem obdobju so pozivale stroko k vklju~evanju uporabnikov v nove re{itve ter predvsem k strp- nosti pri sre~evanju z uporabni{ki- mi pogledi na posamezne proble- me. Odpiranje stroke je vplivalo na tehnike predstavljanja re{itev {ir{i javnosti in spodbujalo uporabnike k izra`anju svojih potreb in pri~a- kovanj v zvezi z razvojem v prostoru ter tudi k prevzemu odgovornosti za posamezne tako opredeljene odlo~itve. Skoraj {tiri desetletja ka- sneje so se v teh okoljih razblinili

`e ~isto vsi dvomi o tem, kam bo krenilo vklju~evanje javnosti, uporabnikov v urejanju prostora. Da- nes je participatorno na~rtovanje, ki razume civilno dru`bo kot enega od partnerjev pri odlo~anju, splo{no prevzeti model demokraci- je, ki se v praksi stalno in inovativ- no razvija. Naslovi, kot so Partici- patory Planning for Sustainable Communnities, People Oriented Ci- ties, The Participatory City in po- dobni, razkrivajo najnovej{a iskanja mo`nosti za povezavo stroke, uporabnikov, lastnikov in politike za uspe{no urejanje prostora in upravljanje mest in naselij z vso kompleksnostjo njihovih funkcij.

3. Zna~ilnosti doma~e prakse

Sredi sedemdesetih let je slovenska prostorska praksa {e sledila dina- miki odpiranja urejanja prostora in povezovanja re{itev z uporabniki (Mlinar, 1973, 1978, Mestno stanovanjsko okolje, 1977). Razmere pa so vplivale na to, da so se pasivizi- rali tako uporabniki kot na~rtovalci. Danes se zato v urejanju prostora sre~ujemo s predsodki in nezau- panjem, ki na{o prostorsko stvarnost v ve~ pogledih ume{~ajo dale~

v preteklost kratko orisanih razmer v primerjalnih dr`avah. Tako se stroka pri nas v~asih {e boji javnosti in jo nemalokrat celo podcenju- je, vsi razvojni programi, ki jim

(4)

lahko sledimo v sklopu evropskega povezovanja (ESDP, 1999) ali posameznih nacionalnih primerov (Na- tional Spatial Strategy for Ireland, 20022020) ter strokovnih praks (ECTP, 2002), pa se v svoji izvedbe- ni vsebini opirajo prav na sodelovanje javnosti in vlogo, ki naj jo pri uveljavljanju posameznih poli- tik, strategij in direktiv prevzemajo tudi uporabniki. Podobno ali {e bolj to velja za razli~ne izvedbeno naravnane razvojne programe, ki vodijo upravljanje prostora.

^eprav minulo obdobje ni povsem izklju~ilo doma~ih uporabnikov iz postopkov urejanja prostora, je bila ob za~etku tranzicijskega desetletja ve~ina izku{enj s sodelovanjem v procesih sprejemanja odlo~itev pre- cej bledih in skromnih. Nov politi~- ni veter je spodbudil stroko in javnost. Praksa vklju~evanja javnosti v urejanje prostora je krenila proti sodelovanju in odpiranju stroke uporabnikom. Za~etki avtocestnega projekta so tako pomembno pove- zani tudi z neformalnim vklju~evanjem javnosti v najzgodnej{e na~r- tovalske faze (Kos, Simoneti, 2000).

Nove razmere so v prostoru hitro razkrile novo stvarnost skromnih javnih sredstev in vse razse`nosti pomena novo ozave{~enega lastni{- tva. Dober namen ni zado{~al glede na skromne izku{nje. Vodenje novega odprtega postopka v zanosu osamosvojitvene spro{~enosti se je izkazalo za trdo delo. Mimogrede je populisti~no izkrivljanje strokovnih dejstev prepre~ilo izvedbo velikih posegov nacionalnega pomena ali prispevalo k porabi javnih sredstev za sporne re{itve. Kateri razlogi so krivi za stanje, v katerem je danes zaupanje med stroko in uporabniki dale~ pod pri~akovanim in potrebnim za sodelovanje, je razmeroma neraziskano (Kos, 2002). [e vedno je vsako opozarjanje na omejenost pravic, ki izhajajo iz lastnine v prostoru, skoraj neprimerno in {e danes je pri nas redkost, ~e kdo opo- zori uporabnike na nujnost, da prevzamejo del odgovornosti za urejanje prostora. Oboje je v okolju

Evrope, za katero verjamemo, da spadamo vanj, samoumevno.

Nova prostorska zakonodaja je skladno s pragmati~no prakso v zadnjih letih poslab{ala razmere za kakovostno sodelovanje. Najodgo- vornej{i je zakonodajalec, ki razen formalno predpisanih korakov vklju~evanja javnosti v postopke sprejemanja odlo~itev o posegih v prostor ni posebno spodbujal njene- ga aktivnega vklju~evanja ali si druga~e prizadeval za odprtost razprave o razvoju v prostoru. Tako je v postopek sprejemanja odlo~itev vstopila logika tr`nega komunicira- nja, ki deluje na principu prepri~e- vanja v izbrano re{itev in je v osno- vi v nasprotju z vklju~ujo~im na~r- tovanjem. Kot najbolj problemati~- no pa je verjetno treba oceniti ne- kak{no samoumevno sprejemanje dejstva, da ve~ino sodelovanja pri nas {e vedno izvajamo brez mini- malnih osnovnih pogojev. Ne le da ne znamo voditi razprave in igrati vlog v novo pri~akovanem »odpr- tem« urejanju prostora, v Sloveniji opozarjajo sociologi, temve~ niti sistemati~no ne spremljamo razmer v urejanju prostora, kot nas ne bi za- nimali stanje in odnosi med akterji v urejanju prostora (Kos, 2002). V resnici ne poznamo stali{~ razli~nih uporabni{kih skupin do ve~ine `go-

~ih prostorskih tem in v resnici je funkcionalna nepismenost Sloven- cev mo~no povezana tudi s sposobnostjo uporabe kart, grafov in po- dobnega gradiva, kar veliko ljudem onemogo~a sicer priznano pravico do sodelovanja v urejanju prostora (^elik, Simoneti, 2004).

Glede na stanje v prostoru in razmere v njegovem urejanju so na-

~rtovalske stroke v nezavidljivem polo`aju. Dogajanje v tranzicij- skem desetletju je razgalilo omeje- no mo~ strokovnih argumentov pri sprejemanju odlo~itev o posegih v prostor. Nizka stopnja prostorske kulture, ki jo morda res zaznavajo predvsem ob~utljivej{i, ozave{~eni posamezniki, je v pred- stavah javnosti {e vedno mo~no

povezana s strokovnim delom. V takih razmerah postaja stroka ve~

kot zainteresirana za to, da bi njene re{itve in stali{~a razumelo

~im ve~ uporabnikov, politikov, lastnikov zemlji{~. Razmere, v katerih stroka ocenjuje, da ji neodvi- sno, z obstoje~imi instrumenti urejanja prostora ne uspe prepri~- ljivo voditi razvojne razprave, ji narekujejo, da svoje poglede predstavi uporabnikom in preveri njihovo upravi~enost. Ugotovljeno zahteva prilagoditev strokovne produkcije na stopnjo uporabni{- kega razumevanja. Medtem ko strokovno pisanje, grafi~no gradivo in govorjena beseda i{~ejo javnosti razumljivej{i izraz, se tudi

~istijo in notranje razvijajo, kar je za stroko dobro. V iskanju poti do bolj{ega razumevanja se pojavlja- jo tudi prvi namigi, da je treba dolo~eno prostorskona~rtovalsko znanje raz{iriti na kar naj{ir{o populacijo.

Sode~ po poro~anju medijev se tudi vedno ve~ uporabnikov po~uti izlo-

~ene iz urejanja prostora in kriti~- no ocenjuje posamezne politi~ne odlo~itve, povezane s posegi v prostor. Kot è omenjeno, ljudje èlijo vplivati na odlo~itve, ki so povezane z njihovim bivalnim okoljem oziroma razmerami za njihovo ìv- ljenje in delo, oziroma na tiste, ki se ti~ejo posameznih prepoznanih vrednot prostora. Interes javnosti je {e posebno sli{en v zvezi z velikimi posegi, ki vplivajo na javni prostor, naravne danosti ali izjemne kulturne prvine. Pogosto se izkaè, da bi se lahko interesi stroke in javnosti sre~ali, ~e bi se med sabo le spo- razumeli in si zaupali.

Razlike, ki jih zaznavamo v odnosu do prostora in okolja, lahko pomembno ubla`i samo izobra`evanje. Stroke, ki delujejo v sklopu urejanja prostora, bodo gotovo vsa- ka zase, s~asoma pa tudi povezano delovale vedno bolj odprto in vklju-

~evale uporabnike v na~rtovanje.

Postopoma se bo podcenjevanje uporabnikov in pasivno vklju~eva-

(5)

nje v na~rtovalskoanaliti~ne vsebine umaknilo razpravljanju o vse- binskih vidikih re{itev. Samo sestop stroke iz polo`aja v znanje posve-

~enih ne bo u~inkovit, ~e ne bodo uporabniki opremljeni z novim znanjem. Stanje kli~e po zasnovi celovite izobraèvalne sheme, ki bo znanje, potrebno za sodelovanje v urejanju prostora, vklju~ila v redni izobraèvalni sistem ter opredelje- vala ciljne programe za dvig prostorske kulture in pripravo uporabnikov za aktivno in odgovorno vklju~evanje v sistem urejanja prostora. Tak progam je eden od prvih pogojev, da bomo laè nadoknadili zamujene lekcije iz demokrati~ne prakse urejanja prostora (Simone- ti, 2004).

Moderno urejanje prostora se povezuje z zahtevnimi uporabniki in partnerskim na~inom re{evanja problemov ter predvsem v po- vezavi z omejenostjo javnih sredstev izhaja iz delitve odgovornosti med udele`enimi v procese odlo-

~anja. Za prevzem deleà odgovornosti je treba javnost usposo- biti. Urejanje prostora kot sistem, ki zdruùje tako formalnopravni okvir, strokovne slu`be in organizacije kot produktivno na~rtovanje in oblikovanje, zato i{~e poti do naj{ir{e javnosti. V takih razmerah je mednarodna pobuda dràvam, naj pospe{ijo izobraè- vanje za trajnostni razvoj, samo {e razlog ve~ za zasnovo izobra-

`evalne strategije, ki bo naj{ir{o javnost opremila s potrebnim znanjem o prostorskem na~rtovanju, urejanju prostora in povezanih strokah.

4. Urejanje prostora v {oli

V ~asu, ko je razmi{ljanje o trajnost- nem razvoju dozorelo v spoznanje, da je na{a prihodnost ve~inoma odvisna od ravnanja slehernega med nami, prihaja program izobra`evanja za trajnostni razvoj pod Unes-

com (DESD), ki je kot naro~en tudi za vse, ki sodelujemo v procesih urejanja prostora (UNECE, Strategy, 2005). Slovenske {ole se è sre~ujejo z varstvom okolja in trajnostnim razvojem prek programov izobraè- vanja o okolju in programa Eko{ola (www.ekosola.si). Urejanje prostora kot tisto, ki je okvir za usklajevanje vseh razvojnih odlo~itev in posegov v prostor, pa je za zdaj v splo{nem izobraèvanju {e manj opazno. Celo znanje o arhitekturi in oblikovanju je danes v teh izobraèvalnih pro- gramih skromno. Pred dobrim de- setletjem je spodletela akcija Arhi- tektura v {oli (Vahtar, 1995). Tako smo v tem obdobju v Sloveniji zgra- dili lepo {tevilo novih {ol, katerih na~rtovanje in gradnja pa se, v nasprotju s tujo prakso, prakti~no nista dotaknila izobraèvalnega procesa.

U~itelji in generacije otrok so bili prikraj{ani za najbolj{i mo`ni izobra`evalni program s podro~ja urejanja prostora in {e posebno arhitekture, za neposredno izku{njo sodelovanja v procesu na~rtovanja in gradnje svoje nove {ole.

Glede na razmere v urejanju prostora lahko pri~akujemo, da bo program izobraèvanja za trajnostni razvoj vklju~il med izobraèvalne vsebine tudi vrednote prostora in urejanje prostora (www.rave-space.org). Kot ugotavljajo razli~ni av- torji, je izobraèvanje za trajnostni razvoj zna~ilno povezovalno pou~e- vanje, katerega cilj je opremiti ude- leènce z znanjem in predvsem izku{njami, vedenjskimi vzorci in na-

~ini ravnanja, ki jim bodo v ìvlje- nju pomagali sprejemati najbolj{e odlo~itve. Usodo odlo~itve za trajnostni razvoj ve~ina avtorjev povezuje s sposobnostjo dràvljanov sveta, da bodo vsakodnevno sprejemali dobre odlo~itve, usklajene z razvoj- nimi viri in dogovorjenimi cilji {ir{e skupnosti. Zato tudi nih~e ne razmi{lja o novih posebnih predmetih, ampak v ve~ini dràv i{~ejo mo`nosti v medpredmetnem povezovanju in navezovanju na zunanje vire znanja (Marenti~ Poàrnik, 2005, Manual for School, 2004).

Urejanje prostora je zaradi vsebine in narave dela idealno podro~je za prakti~no prou~evanje in vaje iz trajnostnega razvoja. Kon~no ves razvoj poteka bolj ali manj na~rto- vano in ima vplive na okolje. V urejanju prostora je {e posebno prostorsko na~rtovanje tisto, ki ima nalogo usklajevanja razvojnih in- teresov v prostoru, okolju in dru`- bi, in tisto, ki povezuje razli~ne stroke in uporabnike. Prostorsko na~rtovanje je projektno naravna- no in hkrati vedno tudi procesno vpeto v {ir{e sisteme upravljanja.

Razvojne odlo~itve v prostoru so `e v izhodi{~u naravnane trajnostno.

Prostorsko na~rtovanje je zanimivo tudi zaradi javnega interesa, ki je v postopkih pravno za{~iten in daje vsakemu posamezniku pravico, da izrazi mnenje o kateremkoli raz- vojnem posegu. Demokrati~no sprejemanje odlo~itev o posegih v prostor je dobra prilo`nost za vaje iz dr`avljanske vzgoje.

5. U~enje o urejanju prostora

Urejanje prostora lahko vstopa v izobra`evalni program na ve~ rav- neh, skozi razli~ne predmete in projekte. Iz povsem prakti~nih razlogov je dobro lo~iti u~enje o urejanju prostora in urejanje prostora za u~enje.

U~enje o urejanju prostora, {e posebno o prostorskem na~rtovanju, se osredoto~a na zna~ilnosti in vsebine urejanja prostora in se kar najbolj povezuje s pou~evanjem geo- grafije, hkrati pa se navezuje tudi na okolje, oblikovanje, zgodovino, lokalne skupnosti in demokrati~ne prakse odlo~anja. V tem pogledu prostorsko na~rtovanje povezuje so- cialno, ekonomsko in okoljsko podro~je.

Urejanje prostora ima hvale`no lastnost, da ponuja veliko razli~nih mo`nosti za u~enje. Prav nobene potrebe namre~ ni, da bi za bogato

(6)

izku{njo sedli na vlak ali avtobus.

Razmerje med naravnimi danost- mi in rabo prostora, ocenjevanje skladnosti med razli~nimi rabami in spoznavanje `ivljenjskih navad so mo`ni prav v vsakem kraju. Ak- tivno spoznavanje s procesi re{evanja problemov v prostoru pa je sploh naju~inkovitej{e prav v doma~em okolju. Delo v doma~em kraju ima veliko prednosti, saj so

~asovni, podatkovni in ~love{ki viri ter posredno tudi ekonomski bistve- no manj omejeni kot pri izletih v druge kraje. Projektno delo je lahko bolj poglobljeno in rezultati imajo lahko neposreden u~inek na razmere `ivljenja in dela v kraju.

Prostorski na~rtovalci vemo, da je velikokrat zelo pomembno è samo sodelovanje, ki se ponuja pri razli~nih projektih, povezanih z urejanjem prostora. Tudi brez otiplji- vih rezultatov v prostorskih re{itvah zato kot razvoj ocenjujemo è samo razpravo in odnose, ki se ob nekem posegu razvijejo med lokal- no skupnostjo, investitorji, na~rtovalci in odgovornimi za urejanje prostora. Podobno lahko v {oli gledamo na projekte, v katerih se otro- ci, u~itelji in drugi sodelujo~i po- veèjo in re{ujejo neko nalogo. ê- tudi nas rezultati ne navdu{ijo, je dobro vedeti, da je sam spoznavni proces, ki spremlja delo pri nalogi iz vsakdanjega ìvljenja, tisto znanje, ki ga bodo mladi v prihodnosti {e kako potrebovali. Ne gre za podcenjevanje objektivnega znanja po posameznih predmetih, ampak za zavest o pomenu sposobnosti povezovanja razli~nega znanja, iskanja informacij, povezovanja z drugimi ljudmi in iskanja novih re{itev, ki naj bi v negotovih ~asih prihodnosti vplivala na sposobnost posamez- nika za delo in ìvljenje.

Prostorsko na~rtovanje ponuja {e dodatne prilo`nosti za u~enje v sklopu urejanja prostora za u~enje.

V skladu s spodbujanjem selitve pouka iz u~ilnic na prosto je odpr- te veliko mo`nosti. ^eprav je ideja o selitvi pouka na prosto povezana

prav z vsemi predmeti in ni posebno nova, je danes zelo tesno nave- zana tudi na ideje o bolj zdravem na~inu `ivljenja in jo prav izobra-

`evanje za trajnostni razvoj ulti- mativno zahteva (Landscapes for learning). Selitev pou~evanja v realno okolje, najsi bo prirejeno za pouk ali ne, je za izobra`evanje za trajnostni razvoj nujna.

Urejanje prostora za u~enje je na- menjeno ustvarjanju razmer za pouk na prostem. Po eni strani ob- stajajo mo`nosti, da se skoraj vsak predmet, vsaj ob~asno, lahko pou-

~uje tudi na prostem, zato je zani- miva povezava kurikulumov s pro- storskimi potenciali na ~isto teoreti~ni ravni (Maljevac, 2004). Po drugi strani pa imajo {ole pravilo- ma omejene prostorske mo`nosti za delo na prostem, {e posebno ~e

`elimo ob {oli zagotoviti tudi vsaj minimalne razmere za igro in re- kreacijo. Iz tega razloga je pot do posamezne re{itve lahko {e posebno zahtevna na~rtovalska naloga.

6. Sklep

Prostorski na~rtovalci opa`amo, da za dosego kakovostnih razmer bivanja potrebujemo zaveznike, ki bodo lahko dejavno sodelovali pri na~rtovanju in urejanju prostora (Simoneti, 2004). Na~rtovanje prostorskega razvoja vklju~uje tako odnos do narave, kulturne dedi{~i- ne in obstoje~ih ureditev kot tudi zasnovo novih re{itev v prostoru.

Sodelovanje pri na~rtovanju, urejanju in vzdr`evanju vklju~uje tako razvojne mo`nosti kot pravice in odgovornosti, ki spremljajo tako sodelovanje. Stanje v prostoru je posledica veliko posami~nih odlo-

~itev, ki morajo biti med sabo dobro usklajene, da prostor deluje, je lep, dobro vzdr`evan in postane kakovostno bivalno okolje. Hkrati ko se na~rtovalci u~imo tehnik vklju-

~evanja uporabnikov v na~rtovanje,

~utimo potrebo po tem, da bi {irili svoje znanje.

Pod vodstvom Ministrstva za okolje in prostor RS tako poteka projekt R.A.V.E. Space (www.rave-space.org), s katerim sodelujo~i prou~ujemo mo`nosti za pou~evanje o vrednotah prostora v osnovni in srednji {oli.

Projekt je odziv na potrebe razli~nih udele`encev v urejanju prostora, ki v vsakdanjem `ivljenju pogre{ajo upo- rabno znanje za sodelovanje, odlo-

~anje in delovanje. Gre za ~isto prakti~na vpra{anja, ki so najtesneje povezana s tem, kako delujeta na{a dru`ba in okolje in kak{no vlogo v njiju prevzemamo kot posamezniki.

Zadrege, ki jih ~utimo prostorski na-

~rtovalci, niso ni~ manj{e kot tiste, ki se jih zavedajo uporabniki prostora ali investitorji, so samo druga~ne.

Mag. Maja Simoneti, univ. dipl. in`. kraj.

arh., LUZ, d. d., Ljubljanski urbanisti~ni zavod, Ljubljana

E-po{ta: maja.simoneti@luz.si

Pojasnilo:

V projektu R.A.V.E. Space je avto- rica kot predstavnica partnerja LUZ, d. d., zadol`ena za zasnovo strategije za izobra`evanje o vrednotah prostora, ki jih o`je povezujemo s prostorskim na~r- tovanjem in urejanjem prostora nasploh.

Viri

Alexander, C. (1977) A Pattern Language.

Oxford University Press, New York.

Boalt, C. (1977) Zapisi o problemih v zvezi z raziskovalnimi strategijami interdiscipli- narni pristop in sodelovanje uporabnikov.

V: Mestno stanovanjsko okolje. Zbornik mednarodnega seminarja, Urbanisti~ni in- {titut RS, Ljubljana, str.1^6.

Crosby, T. (1973) How to play environmen- tal game. Penguin Special in associtation with Arts Council of Great Britain.

^elik, Matev`, Simoneti, Maja (2004) Sta- novanja in stanovalci. V: Nove perspektive stanovanjske gradnje, zbornik simpozija in razstave, Stanovanjski sklad RS, Ljubljana, str. 164 ^171.

ECTP (2002) Try it this way. Sustainable development at local level. European Council of Town Planners, Bolzano.

ESDP (1999) European Commission, Pots- dam.

(7)

Halprin, L. (1969) Creative Processes in the Human Environment. Braziller, New York, Fifth edition 1981.

Ho~evar, M., Kos, D., Makarovi~, J., Tr~ek, F., [tebe J., Ur{i~, M. (2004) Vrednote prostora in okolja. CRP Konkuren~nost Slove- nije 20012006, Univerza v Ljubljani, Fa- kulteta za dru`bene vede, Center za prostorsko sociologijo, Ljubljana.

Kos, D. (2002) Prakti~na sociologija za na-

~rtovalce in urejevalce prostora. Fakulteta za dru`bene vede, knji`na zbirka Teorija in praksa, Ljubljana.

Kos, D., Simoneti, M. (2002) Odprimo urejanje prostora: razvojne prilo`nosti odpiranja prostora civilni dru`bi. V: Krajinsko planira- nje v dobi globalizacije, zbornik konference, Biotehni{ka fakulteta, Oddelek za krajinsko arhitekturo, Ljubljana, str. 213^219.

Links between the Global Initiatives in Edu- cation. (2005) Education for Sustainable Development in Action, Technical paper no. 12005, UNESCO Education Sector Maljevac, T. (2005) Urejanje odprtega prostora osnovnih {ol glede na u~ne na~rte devetletke. dd, Biotehni{ka fakulteta, Od- delek za krajinsko arhitekturo.

Marenti~ Po`arnik, B. (2005) Okoljska vzgoja ali vzgoja za trajnostni razvoj. Okolj- ska vzgoja v {oli, {t.1, letnik VIII.

Mestno stanovanjsko okolje. (1977) Zbor- nik mednarodnega seminarja o raziskoval- nih in na~rtovalskih strategijah, Urbanisti~- ni in{titut RS, Ljubljana.

Mlinar, Z. (1973) Sociologija lokalnih skupnosti. Univerza v Ljubljani, FDV, Ljubljana.

Mumford, L. (1968) Grad u historiji.

National Spatial Strategy for Ireland, 2002^2020.

Rowe, C., Koetter, F.(1977) Collage City.

MIT Press, Cambridge, Massachusetts.

Sewell, W. R. D., Coppock, J. T. (1977) Public Participation in Planning. John Wiley and Sons, London.

Simoneti, M. (1997) Mestne zelene povr{i- ne. Znanstveno publicisti~no sredi{~e, zbirka Spektra, Ljubljana.

Simoneti, M. (2004) Vklju~evanje javnosti v postopek izdelave prostorskih aktov. Prilo- ga v : Drapal Pek, D., Dreven{ek, M., Dra- pal, A. Odnosi z lokalnimi skupnostmi. Zbir- ka PR, Zalo`ba GV, Ljubljana,

Simoneti, M.(2004) Zavezni{tvo za dvig prostorske kulture. Krajinska arhitektura med danes in jutri: Zbornik 10. strokovne konference DKAS, Ljubljana, str. 21^27.

Simoneti, M., Zavodnik, A., ^erne, A., Krajnc, U., Vidic, L., Dem{ar Miitrovi~, P.

(2005) ABC urejanja prostora. Splo{ni izobra`evalni priro~nik. Naro~nik MOP UPR, Trajekt, Ljubljana.

UNECE strategy for education for sustainable development (2002) United Nations Economic and Social Council.

United Nations Decade of Education for Su- stainable Development (DESD) 2005^2014.

Vahtar, M. (1995) Izobra`evanje o grajenem okolju doma in v svetu. Izdano ob ted- nu izobra`evanja o grajenem okolju, UI RS, Ljubljana 1995.

www.ekosola.si www.rave-space.org

Literatura

Education for Sustainable Development an upadate from DfES. (2005) Education and skills, SD Comission, UK, London.

Education for Sustainable Development. A Manual for Schools. The Royal Town Plan- ning Institute, London, 2004.

Education Outside the Classroom Manifesto.

Hart, R. (1997) Childrens’s Participation.

Earthscan Publications, London.

URL: http://www.dfes.gov.uk/consultations/

conDetails.cfm?consultationId=1370 URL: http://www.odpm.gov.uk/stellent/

groups/odpm_planning/documents/page/

odpm_plan_023784.hcsp

URL: http://www.rtpi.org.uk/resources/consultations/envired/index.html

Spletna stran britanske svetovalne mre`e na temo kakovost bivanja, arhitekture in gradnje z odli~nim izobra`evalnim podpro- grmaom:

http://www.cabe-education.org.uk/

Spletna stran mednarodne akcije pe{ v {o- lo: http://www.iwalktoschool.org/

Krajine u~enja. (2005) strokovni posvet, zgibanka, Maribor, Osnovna {ola Draga Kobala.

Making spaces, architecture and design for young children. Children in Europe, Is- sue 8, September 2005.

Mega, V. (1999) The Participatory City. In- novations in the European Union. Discus- sion Paper 32, Managment of Social Trans- formations ^MOST

http://www.unesco.org/most/vmega.htm.

Participatory Planning for Sustainable Com- munities. International experience in media- tion, negotiation and engagment in making plans, reserch report, The International Planning Unit of the Office of the Deputy Prime Minister of the UK.

Simoneti, M., Kranjc U., et al. (2005) Za- snova zbirke publikacij za promocijo urejanja prostora. Naro~nik MOP UPR, LUZ, d.

d., Ljubljana (gradivo za tisk).

[uklje, E. I. (1999) Odprti prostori od {olah in domovih za stare. Raziskovalno poro~ilo, IU RS.

The Livable City. Revitalizing Urban Com- munities. (2000) Park, Paula editor, Mc Graw Hill Companies.

Tibbalds, F. (1992) Making People Friendly Towns. Longman Group UK Limited United Nations Decade of Education for Sustainable Development 2005^2014.

Draft international Implementation Scheme, UNESCO, 2005.

www.cabe.org