1. Uvod
Potreba po prostorskem planiranju v kme- tijstvu izvira iz dejstva, da kmetijstvo kot pri- marna gospodarska ter prostorsko oblikovna dejavnost povsod po svetu zavzema prete`en del prostora in je zaradi tega vedno pomem- ben predmet prostorsko na~rtovalskih aktiv- nosti. Prostorsko na~rtovanje v kmetijstvu ima lahko ve~ pojavnih oblik. Te se na pro- jektni ravni ka`ejo kot zelo pester nabor teh- ni~nega in tehnolo{kega na~rtovanja, od na-
~rtov preurejanja pridelovalnega prostora, npr. preurejanja parcelacije in lastni{tva zemlji{~, (pre)urejanje trajnih nasadov, tera- siranja in podobne reliefne izbolj{ave, do urejanja odvodnje, namakanja in najrazli~- nej{ih zgradb, ki so potrebne v kmetijstvu.
Urejanje pode`elskega prostora, ~eprav pove- zano s kmetijstvom in kmetijskimi zgradba- mi, te`ko uvr{~amo med kmetijsko na~rto- vanje prostora, ker gre vendarle za metode, na~ine na~rtovanja in nenazadnje znanja iz splo{nega prostorskega in urbanisti~nega na-
~rtovanja, kljub temu pa je tudi tu potrebno splo{ne metode prilagoditi posebnostim po- de`elskega prostora (Prosen s sod., 2005).
V letu 2002 je stopil v veljavo Zakon o ureja- nju prostora (ZureP, 2002) in opredelil nov pristop k prostorskemu na~rtovanju v Slove- niji. Do najve~jih sprememb je pri{lo v od- nosu do sektorskega na~rtovanja, saj je novi zakon zahteval od vseh sektorjev (vklju~no s kmetijskim) smernice oziroma strokovne podlage sektorja, ki se morajo potem uskla- diti v postopkih prostorskega na~rtovanja. V strokovnih osnovah posamezni nosilci ureja- nja prostora predstavijo svoje interese ter predlagajo njihovo vgraditev v prostorske plane. Do uveljavitve te nove prostorske za- konodaje v letu 2002 je bila v sektorju kme- tijstva uveljavljena le uvrstitev kmetijskih zemlji{~ v I. in II. kategorijo, ki je predstav- ljala neke vrste obvezno izhodi{~e za vse pro- storske plane v Sloveniji. I. obmo~je kmetij- skega zemlji{~a je predstavljalo tudi merilo za presojanje ustreznosti celovitih prostor- skih planov in drugih prostorsko na~rtoval- nih aktov s stali{~a kmetijstva.
Ta poseben polo`aj, ki ga je imelo varstvo kmetijskih zemlji{~ v sistemu planiranja pro- stora, je izhajal iz 7. ~lena Zakona o ureja-
Anton PERPAR Andrej UDOV^
Kmetijske strokovne podlage za celostno prostorsko
na~rtovanje – pristop na
primeru Mestne ob~ine Koper
Spremenjena zakonodaja s podro~ja prostorskega na~rtovanja v letu 2002 (Zakon o urejanju prosto- ra ZureP) je od kmetijskega in od vseh ostalih sektorjev v prostoru zahtevala smernice oziroma strokovne podlage za nadaljnje sektorsko usklaje- vanje v postopku priprave ob~inskega prostorske- ga na~rta. V sklopu priprave prostorskega na~rta za Mestno ob~ino Koper so bile tako pripravljene strokovne podlage za kmetijstvo, temu pa je sledi- la {e strategija razvoja kmetijstva in dopolnilnih dejavnosti. V prispevku je predstavljen postopek priprave, ki smo ga pri tem uporabili.
Changed legislation of spatial planning in 2002 in Slovenia (Act on Spatial Planning ZureP) de- manded from agriculture and other sectors, gui- delines or professional basis for further sectoral adjustments in the procedure of preparing of mu- nicipality spatial plan. By preparing of spatial plan of Municipality of Koper therefore expert base for agriculture has been prepared, followed with the strategy for the future development of agriculture and supplementary activities in municipality. Our approach of preparing them is presented in the article.
Kmetijstvo, Kmetijska zemlji{~a, Prostorsko na~rtovanje, Mestna ob~ina Koper, Slovenija
Agriculture, Agricultural land, Spatial planning, Municipality of Koper, Slovenia
nju prostora (1984)[1]. Ta zakon je bil spre- jet v ~asu mo~no poudarjenega varstva kme- tijskih pridelovalnih zemlji{~, saj je v tistem obdobju kazalo, da so potrebne resni~no zelo ostre omejitve, ~e naj se zadr`i do takrat za slovenske razmere sorazmerno obse`na pozi- dava kmetijskih zemlji{~. Kljub temu analize tega obdobja (npr. Caf, 2005) ka`ejo, da je bilo najve~ sprememb namembnosti in izgu- be najbolj{ih kmetijskih zemlji{~ prav v ~asu njihovega najve~jega normativnega varova- nja [2]. Po skoraj dveh desetletjih takega si- stema prostorskega planiranja v Sloveniji se je zanj nabrala vrsta zamer ter kritik. Po sod- bi posameznih prostorskih na~rtovalcev, ki pa niso bile empiri~no potrjene, je sistem botro- val razpr{eni pozidavi mestnih obrobij. Ta naj bi bila pogubna tudi za sama kmetijska zemlji{~a prostora (Prosen s sod., 2005).
2. Kmetijstvo in raba prostora v MO Koper
Mestna ob~ina Koper je ena najgosteje pose- ljenih slovenskih ob~in, saj gostota prebi- valstva v ob~ini zna{a kar 155 prebival-
cev/km2, kar precej presega slovensko pov- pre~je (99 prebivalcev/km2). Dve tretjini pre- bivalstva ob~ine `ivita na tretjini teritorija ob~ine, in sicer v obalnem pasu, to je samem mestu Koper z bli`njo okolico. Poleg prebi- valstva so na tem prostoru prete`no skoncen- trirane tudi ekonomske dejavnosti (industri- ja, turizem, Luka Koper, trgovski centri ipd.), pomembna infrastruktura (avtocesta, `elez- nica), naravni rezervat [kocjanski zatok ter kmetijska zemlji{~a najbolj{e kakovosti. To seveda povzro~a nemalo te`av in nujnost us- klajevanja interesov razli~nih sektorjev po prostoru. Prav iz tega razloga je na~rtovanje, ki usklajuje interese razli~nih sektorjev v prostoru, zelo pomembno, saj le na ta na~in lahko zagotovimo smotrno rabo prostora in trajnostni razvoj obmo~ja.
Kmetijstvo je eden od uporabnikov prostora v MO Koper. Zanj so zna~ilni zelo ugodni kli- matski pogoji, ki omogo~ajo pridelavo zelo razli~nih kmetijskih pridelkov. Po drugi stra- ni imamo na tem prostoru kmetijstvo, ki te- melji prete`no na majhnih kmetijah in raz- drobljenih zemlji{~ih, kjer je pogosto proble- mati~no tudi lastni{tvo. Medtem ko v prio- balnem pasu najdemo najbolj{i potencial
Slika 1: Raba tal v MO Koper
kmetijskih zemlji{~, je v pode`elskem zaled- ju ta potencial slab{i, posledi~no se tudi za- radi tega vse ve~ji dele` kmetijskih zemlji{~
tudi zara{~a. Po podatkih popisa kmetijskih gospodarstev leta 2000 je bilo v MO Koper skupaj 1359 dru`inskih kmetij, kmetijstvo pa je predstavljalo edino dejavnost le 9,9 % kme- tij. Povpre~na velikost kmetijskega gospo- darstva je zna{ala le 2,2 ha kmetijskih zem- lji{~ v uporabi (KZU) na kmetijo. Ve~ina teh malih kmetij se ne ukvarja zgolj s kmetijs- tvom, saj jim le-ta ne omogo~a pre`ivetja.
[tevilo `ivali, ki jih kmetje redijo, je majhno, v povpre~ju le 0,9 GV@/kmetijo, 47 % kmetij pa `ivali na kmetiji sploh nima ve~. V struk- turi rabe kmetijskih zemlji{~ prevladujejo travniki in pa{niki, ki predstavljajo 48 % vseh kmetijskih zemlji{~. Prete`no so to ekstenziv- ni travniki. Visok dele` kmetijskih zemlji{~ v MO Koper se zara{~a (kar 16 %), kar je toli- ko, kolikor zna{a dele` vseh njiv in vrtov v ob~ini. Ker je `ivine na obmo~ju vse manj, je nevarnost nadaljnjega zara{~anja kmetijskih zemlji{~, predvsem ekstenzivnih travnikov in pa{nikov, velika. Vinogradi v strukturi kme- tijskih zemlji{~ v ob~ini predstavljajo 13 %, olj~ni nasadi 5 %, sadovnjaki pa 2 % kmetij- skih zemlji{~. Pozidana zemlji{~a, trsti~ja in zamo~virjena zemlji{~a ter druga zemlji{~a in vode predstavljajo dobrih 8 % vseh zem- lji{~ v ob~ini.
Dolgoro~ni in srednjero~ni dru`beni plan ob-
~ine Koper sta bila sprejeta leta 1986. V letu 1992 so bile sprejete obse`nej{e spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin, vklju~no z uskladitvijo z obveznimi republi{kimi izho- di{~i, kasneje pa so bile spremembe oz. do- polnitve pripravljene za posami~ne posege v prostor, za katere so bili izdelani tudi prostor- ski izvedbeni na~rti. V letu 2001 so bile spre- jete spremembe in dopolnitve, ki so nastale zaradi digitalizacije dela prostorskih sestavin plana in spremembe obstoje~e klasifikacije namenske rabe zemlji{~. Ker se je z dolgoro~- nim planom dolo~eno plansko obdobje `e iz- teklo, predvsem pa zato, ker je po letu 1990 pri{lo do pomembnih sprememb dru`benih in gospodarskih razmer, ki vplivajo na ureja- nje prostora (npr. lastni{ke razmere, spreme- njen polo`aj ob~ine, tr`no gospodarstvo ipd.) in nenazadnje zaradi novega polo`aja mesta in ob~ine v samostojni dr`avi, se je pokazala potreba po ponovnem ovrednotenju razvojnih potencialov prostora in uskladitvi novonasta- lih interesov v prostoru z namenom ustvariti kvalitetno `ivljenjsko okolje.
Temeljna na~ela in cilji, ki so predstavljali osnovo za vrednotenje obstoje~ega stanja in oblikovanje ciljev ter zasnove prostorskega razvoja, so bili:
zagotoviti skladnej{i razvoj ob~ine zmanj{evanje razlik med mestom in pode-
`eljem, obalnim pasom in zaledjem,
ohranjati identiteto obmo~ja z upo{teva- njem in varovanjem naravnih in kulturnih zna~ilnosti ter s sanacijo, prenovo in raz- vojem krajinske, urbane in arhitekturne dedi{~ine in drugih prostorskih potencialov,
pospe{evati razvoj dejavnosti, ki pomenijo optimizacijo potencialov regije ob hkrat- nem ohranjanju kvalitet okolja,
zagotoviti uravnote`en razvoj dejavnosti v prostoru z ustvarjanjem takih prostorskih struktur, ki omogo~ajo kvalitetno, bivalno okolje,
zagotoviti racionalnej{o rabo prostora oz.
zemlji{~, kar dose`emo z:
usmerjanjem gradnje na proste povr{ine znotraj ureditvenih obmo~ij naselij (pred odpiranjem novih obmo~ij za gradnjo),
prenovo ter ustrezno spremembo namem- bnosti obstoje~ega stavbnega fonda in de- gradiranih obmo~ij,
prerazporeditvijo dejavnosti v prostoru,
s sistemati~nim na~rtovanjem rabe povr- {in (fleksibilna, ve~namenska zasnova rabe zemlji{~),
zagotoviti bolj{o prometno povezanost oz.
dostopnost znotraj obmo~ja ob~ine in re- gije ter s sosednjimi regijami,
zagotoviti enakomernej{i in prostorsko uravnote`en razvoj prometnih omre`ij ter infrastrukturna in komunalna ureditev obmo~ja.
V sklopu priprave teh novih prostorskih do- kumentov se je MO Koper odlo~ila pripraviti tudi kmetijske strokovne podlage ter strategi- jo razvoja kmetijstva in dopolnilnih dejav- nosti kot dolgoro~ni planski dokument, kot strokovno osnovo za prihodnji razvoj in kot sektorski plan v {ir{em sklopu prostorskega planiranja.
3. Metodolo{ki pristop
Priprava strokovnih podlag za kmetijstvo ter nadalje priprava strategije razvoja kmetijstva in dopolnilnih dejavnosti v MO Koper je po- tekala v ve~ fazah (slika 2) od leta 2003 do 2005, pri ~emer so bili uporabljeni razli~ni metodolo{ki pristopi.
3.1 Analize stanja kmetijstva v MO Koper Analiza stanja kmetijstva je bila narejena na podlagi statisti~nih podatkov, predvsem podat- kov iz popisa kmetijskih gospodarstev ter po- pisa vrtnarstva v letu 2000. Prou~ili smo struk- turo kmetijske proizvodnje, rabo tal, demo- grafsko sliko v ob~ini ter zna~ilnosti delovne sile na kmetijskih gospodarstvih, zna~ilnosti kmetijskega proizvodnega prostora (prostorsko lokacijo dejavnosti, izvedene kmetijske zem- lji{ke operacije ipd.). Nekatere zna~ilnosti so bile tudi kartografsko prikazane. Pri tem smo uporabili programsko orodje arc info.
3.2 Analize prostorskih danosti za potrebe kmetijstva
Ena temeljnih osnov za kmetijsko pridelavo so kmetijska zemlji{~a. Ta se po tipu tal, in s tem povezano kakovostjo, med seboj razliku- jejo. Potencial tal smo prikazali s pedolo{ko karto. Na podlagi pedolo{ke karte (na osnovi atributnih podatkov pedolo{kih profilov: tek- stura, struktura, konzistenca, volumska go- stota ipd.) so bile v nadaljevanju za vsak po- samezen tip z modeliranjem po metodi Fin- nen in Hanniver (1994) izra~unane hidro- lo{ke lastnosti tal (celokupna in rastlinam dostopna voda). Ta je pomembna za odlo~i- tev, kak{ne vrste pridelava je na posameznih tleh najprimernej{a. Na podlagi teh infor- macij je bilo obmo~je ob~ine razdeljeno na tri tipe obmo~ij po primernosti za kmetijs- tvo: obmo~ja, zelo primerna za kmetijstvo, obmo~ja, primerna za kmetijstvo ter obmo~- ja, pogojno primerna za kmetijstvo. Obmo~- ja so bila tudi kartografsko prikazana. Kar- tografsko je bila prikazana tudi dejanska raba tal v MO Koper, pri ~emer smo uporabi- li digitalne podatke iz baze Raba tal, ki jo ureja Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. S prekrivanjem razli~nih karto- grafskih prikazov smo pri{li do opredelitve razli~nih tipov obmo~ij. Obmo~ja zna~ilnih kmetijskih proizvodnih usmeritev so kartira- li lokalni kmetijski strokovnjaki, kon~na karta, ki vklju~uje {e druge vsebine, pa je bila pripravljena na podlagi razli~nih infor- macij na topografski podlagi.
3.3 Modelni izra~uni gospodarnosti Modelni izra~uni gospodarnosti so bili nareje- ni z namenom ekonomske ocene donosnosti
posameznih tipov kmetijske proizvodnje. S po- mo~jo simulacij na modelnih kmetijah so pri- kazana pokritja [3]in dohodek za posamezne proizvodne usmeritve, za katere je bil izra~u- nan tudi indeks gospodarske mo~i (IGM)[4], ki ka`e stopnjo doseganja paritetnega dohodka.
3.4 Delavnice z lokalnimi kmetijskimi strokovnjaki in kmeti
Delavnice pomenijo obliko demokrati~nega vklju~evanja lokalnih strokovnjakov in kme- tov z obmo~ja ob~ine v pripravo strate{kih dokumentov. Predstavljajo obliko skupnega razmi{ljanja o prihodnosti, o ciljih razvoja in o ukrepih, s katerimi je te cilje mogo~e dose~i, saj prebivalci lahko neposredno izra- zijo svoje pobude in vizije razvoja ter opozo- rijo na probleme. Z lokalnimi kmetijskimi strokovnjaki smo na delavnicah analizirali stanje kmetijstva v ob~ini na podlagi SWOT analize, analizirali prostorsko razmestitev kmetijskih dejavnosti ter opredelili obmo~ja zna~ilnih proizvodnih usmeritev. Tudi za kmete z obmo~ja smo organizirali ve~ delav- nic, in sicer na {tirih lokacijah v ob~ini, na vsaki lokaciji pa sta bili organizirani po dve delavnici. To je tudi kmetom omogo~ilo, da so izrazili svoje te`ave, predloge in na~rte za prihodnji razvoj kmetijstva na obmo~ju. Pri
Slika 2: Priprava kmetijskih strokovnih podlag in strategije razvoja kmetijstva in dopolnilnih dejavnosti v MO Koper (v primeru, da bi se pripravljale le strokovne podlage, bi postopek pote- kal tako, kot je ozna~eno ~rtkano).
tem smo uporabili razli~ne metode skupin- ske dinamike.
3.5 Opredelitev treh tipov obmo~ij glede na kategorijo varstva kmetijskih zemlji{~
Za trajnostni razvoj je pomembna tudi smotr- na raba naravnih virov, kamor (kot nepovrat- ni vir v primeru izgube) sodijo tudi kmetijska zemlji{~a. Pri prostorskem na~rtovanju je s tega vidika varstvu najbolj{ih kmetijskih zem- lji{~ potrebno nameniti veliko pozornost, zato je prostorskemu na~rtovalcu tak{na informa- cija zelo pomembna. Metodologija za oprede- litev tipov obmo~ij glede na kategorijo varstva kmetijskih zemlji{~ je bila razvita na podlagi zasnove kmetijskih obmo~ij v konceptu pro- storskega razvoja MO Ljubljana (Mlakar in sod., 2001), {e dodatno pa dodelana ravno na primeru MO Koper. Opredeljena so bila:
Ð obmo~ja varovanja kmetijskih zemlji{~
najve~je ustreznosti: to so obmo~ja naj- vi{je stopnje primernosti za kmetijsko pri- delavo brez omejitev s stali{~a ranljivosti okolja. Zaradi tega so ta zemlji{~a dele`na najve~je stopnje varstva. V teh obmo~jih poteka intenzivna kmetijska pridelava, vendar se izvajanje dejavnosti ne glede na to ravna po splo{nih na~elih dobre kme- tijske prakse in varstva okolja in virov. V teh obmo~jih so mo`ne vse vrste agrarnih operacij in ukrepov, kot so komasacije, re- gulacije, hidromelioracije in namakanje.
Ð obmo~ja varovanja kmetijskih zem- lji{~: to so obmo~ja zmerne ustreznosti za kmetijsko pridelavo zaradi slab{ih narav- nih mo`nosti za kmetijsko pridelavo (manj{a izkazana stopnja primernosti slab{a tla) ali zaradi omejevalnih dejavni- kov (velika stopnja ranljivosti obmo~ja varstva vodnih virov). Ne glede na to so ta kmetijska zemlji{~a dele`na visoke stopnje varstva. Kmetijstvo na teh obmo~jih ostaja pomembna dejavnost, izra`eni pa so tudi drugi interesi, kot so: ohranjanje zna~aja krajine, dedi{~inski interes, ohranjanje poseljenosti, rekreacija, izkori{~anje dru- gih naravnih virov (pitna voda). Me{anje rab in dejavnosti je v takih obmo~jih bolj o~itno in dopustno kot v prvem obmo~ju.
Ð obmo~ja mo`ne menjave rab: to so manj{a obmo~ja, ki bi jih bilo mo`no za- radi majhne ustreznosti za kmetijsko pri- delavo (slab{a tla, ostanki zemlji{~ znotraj urbanih obmo~ij, onesna`ena zemlji{~a v bli`ini prometnic ipd.) prepustiti »nepri-
marnim« rabam oziroma jih prepustiti drugim rabam zaradi drugih izkazanih varovalnih interesov (npr. za{~itni vegeta- cijski pasovi, rekreacijska obmo~ja).
3.6 Kartografski prikazi stanja v prostoru Kartografsko, prete`no z uporabo program- skega orodja arc info, so bile prikazane raz- li~ne situacije v prostoru:
pedolo{ka karta MO Koper,
opredelitev treh tipov obmo~ij po primer- nosti za kmetijstvo,
opredelitev I. in II. kategorije kmetijskih zemlji{~,
raba tal v MO Koper in prostorska razpo- reditev posameznih kategorij kmetijskih zemlji{~ (njive, vinogradi, zemlji{~a v za- ra{~anju ipd.) na podlagi baze Raba tal, ki jo oskrbuje Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano,
obmo~ja zna~ilnih kmetijskih proizvodnih usmeritev priporo~ene najprimernej{e (ne obvezujo~e) proizvodne usmeritve so bile opredeljene na podlagi naravnih, pro- storskih in dru`benih danosti in omejitev ter kartiranj, ki so jih pripravili lokalni kmetijski strokovnjaki (svetovalci Kmetij- ske svetovalne slu`be in strokovnjaki iz podjetij Vina Koper ter Agrarie). Za posa- mezna obmo~ja so bila pripravljena tudi priporo~ila.
3.7 Priprava strategije razvoja kmetijstva in dopolnilnih dejavnosti v MOK V primeru MO Koper je priprava strategije razvoja kmetijstva in dopolnilnih dejavnosti sovpadala s pripravo kmetijskih strokovnih podlag za potrebe prostorskega na~rtovanja, kar je prispevalo k temu, da niso bile obde- lane le naravne danosti za potrebe kmetijs- tva ter prostorski vidiki kmetijske pridelave, temve~ je v tem sklopu potekala tudi razpra- va o prihodnjem razvoju in potrebah ter na-
~rtih, ki se nenazadnje odrazijo tudi v pro- storu. Na podlagi strokovnih podlag ter iz- sledkov delavnic je strokovna ekipa izdelala predlog »Strategije razvoja kmetijstva in do- polnilnih dejavnosti v MO Koper«. Ta je bil nato usklajen s strokovnimi slu`bami, ki de- lujejo na podro~ju kmetijstva na obmo~ju MO Koper ter Oddelkom za okolje in prostor MO Koper in bil kon~no sprejet na 26. seji Ob~inskega sveta MO Koper v maju 2005.
4. Kon~ni predlogi za nadaljnji razvoj kmetijstva
Strokovne podlage za kmetijstvo, ki so bile rezultat prve faze, vklju~ujejo predvsem ana- lizo stanja kmetijstva v ob~ini, naravne da- nosti za kmetijstvo, vrednostno opredelitev kakovosti kmetijskih zemlji{~ za kmetijstvo in njihov pomen za nadaljnji razvoj kmetijs- tva, kar predstavlja prostorskemu na~rtoval- cu pomembno informacijo v nadaljnjih po- stopkih usklajevanja interesov v postopkih prostorskega na~rtovanja. Strokovne osnove so bile v primeru MO Koper v nadaljevanju nadgrajene {e s pripravo strategije razvoja kmetijstva in dopolnilnih dejavnosti v ob~i- ni, kar je dodatno pripomoglo k razjasnitvi vizij in na~rtov razvoja na podro~ju kmetijs- tva. Razvojni vidiki kmetijstva se namre~
odrazijo tudi v prostoru.
Izhodi{~a za oblikovanje nove razvojne para- digme in ciljev kmetijstva v MO Koper so pred- stavljali: ve~namenska vloga kmetijstva, prev- zem Skupne kmetijske politike (CAP) in prost pretok blaga na evropskem trgu ter pomen kmetijstva v ob~ini za oblikovanje krajinske podobe mestnega zaledja ter vizije kmetijskih strokovnjakov in kmetov (pridobljeni na de- lavnicah) z obmo~ja ob~ine. Novo razvojno paradigmo, ki se glasi: »Kmetijstvo v MO Ko- per naj v ~im ve~ji meri prispeva k oblikova- nju in vzdr`evanju kvalitetne kulturne krajine in k ohranitvi poseljenosti tudi v najbolj od- maknjenih predelih ob~ine, da ostane celoten prostor gospodarsko aktiven in bo lahko slu`il pokrivanju gospodarskih, kulturnih in rekrea- tivnih potreb prebivalstva MO Koper«, naj bi dosegli z naslednjimi razvojnimi cilji:
vzdr`evanje in oblikovanje kulturne krajine,
ohranitev poseljenosti,
ohranitev kmetijske proizvodnje,
zagotavljanje primernega dohodka za kmetije,
Slika 3: Zna~ilna kmetijska proizvodna obmo~ja v MO Koper
ohranjanje tradicionalnih pasem doma~ih
`ivali.
V nadaljevanju je bil prostor ob~ine razde- ljen na obmo~ja s prednostmi za posamezne proizvodne usmeritve, in sicer:
obmo~je, primerno za gojenje intenzivnih kultur (zelenjadarstvo in vrtnarstvo) na prostem in v za{~itenem prostoru zem- lji{~a najbolj{e kakovosti, z razpolo`ljivi- mi vodnimi viri za namakanje in zgraje- nimi namakalnimi sistemi, dobra infra- strukturna opremljenost, neposredna bli-
`ina prodajnih trgov (Koper, Trst),
obmo~je, primerno za gojenje intenzivnih kultur (zelenjadarstvo) na prostem zem- lji{~a najbolj{e kakovosti, z razpolo`ljivi- mi vodnimi viri za namakanje in izvede- nimi zlo`bami zemlji{~,
obmo~je, primerno za sadjarstvo in vino- gradni{tvo ter pa{no-kosno `ivinorejo zemlji{~a srednje kakovosti na razgiba- nem terenu z nekaterimi absolutnimi sad- jarskimi in vinogradni{kimi legami,
obmo~je, primerno za poljedelstvo in in- tenzivno `ivinorejo zemlji{~a srednje ka- kovosti v ravninah z opravljenimi aronda- cijami ter
obmo~je, primerno za pa{ni{tvo in pa{no- kosno `ivinorejo zemlji{~a slab{e kako- vosti in obmo~ja pod mo~nim pritiskom opu{~anja pridelave in posledi~no zara{-
~anja.
Opredeljena je bila tudi projekcija razvoja kmetijstva in agrarne strukture na podlagi se- danjih trendov ter mo`en razvoj dopolnilnih dejavnosti. Tudi to so vsebine, ki jih je potreb- no predvideti v postopkih prostorskega na~r- tovanja, saj tako razvoj kmetij kot uvajanja npr. turisti~ne dejavnosti na kmetiji zahteva ustrezne prostorske pogoje. Z neustreznim zgo{~evanjem poselitve v va{kih naseljih po zgledih iz urbanega okolja namre~ kmetijam lahko precej ote`imo, ~e ne celo onemogo~i- mo njihov nadaljnji razvoj in obstoj.
5. Sklep
Za optimalno, trajnostno naravnano in z dru- gimi sektorji usklajeno rabo prostora ter va- rovanje naravnih virov bo v prihodnje potreb- no namenjati ve~ pozornosti upo{tevanju in- teresov kmetijstva pri prostorskemu na~rtova- nju. Kmetijstvo mora v procesu prostorskega
na~rtovanja uveljavljati svoje interese in pred- lagati oziroma zahtevati prostorske re{itve, ki to omogo~ajo. Hkrati je potrebno razviti ozi- roma dodelati metodologijo na~rtovanja v sa- mem kmetijstvu. Doslej je kmetijski sektor svo- je interese {~itil le s kategorizacijo kmetijskih zemlji{~ (I. in II. obmo~je temelji le na pe- dolo{kih in strukturnih lastnostih, ne vklju-
~uje pa drugih pomembnih informacij), kar pa prostorskemu na~rtovalcu ne nudi dovolj informacij. Kmetijstvo se bo moralo temu pri- lagoditi z ustrezno metodologije priprave stro- kovnih podlag ali smernic, ki jih bo sektor posredoval prostorskim na~rtovalcem, moralo pa bo ta sistem tudi normativno umestiti v obstoje~o zakonodajo. Pristop k pripravi kme- tijskih strokovnih podlag za prostorski na~rt MO Koper in strategija, ki je temu sledila, predstavlja mo`no obliko pristopa, ki pa jo {e nadalje razvijamo in nadgrajujemo. Tudi v MO Koper bodo do sedaj pripravljene strokov- ne podlage za kmetijstvo {e dopolnjene, saj je MO Koper ena od {tudij primera v mednarod- nem projektu PLUREL [5], ki se izvaja v sklo- pu 6. okvirnega programa EU.
Asist. mag. Anton Perpar, Biotehni{ka fakulteta, Oddelek za agronomijo, Katedra za agrarno ekonomiko, ruralno sociologijo in razvoj pode`elja E-po{ta: anton.perpar@bf.uni-lj.si
Doc. dr. Andrej Udov~, Biotehni{ka fakulteta, Oddelek za agronomijo, Katedra za agrarno ekonomiko, ruralno sociologijo in razvoj pode`elja E-po{ta: andrej.udovc@bf.uni-lj.si
Opombe
[1] 7. ~len tega zakona dolo~a: »Zemlji{~a, ki so v skladu s predpisi o kmetijskih zemlji{~ih temelj proi- zvodnje hrane v SR Sloveniji, so trajno namenjena za kmetijsko proizvodnjo. Njihova namenska raba se ob upo{tevanju pogojev iz prej{njega ~lena lah- ko izjemoma spremeni le, ~e je v skladu z zakonom zagotovljena usposobitev drugih zemlji{~ za kmetij- sko proizvodnjo vsaj v enakem obsegu.
[2] Analiza {irjenja pozidanih zemlji{~ v Ljubljanski ur- bani regiji v obdobju od 1951do 2002 (Caf, 2005) je na primer pokazala, da je bilo v obdobju od 1951 do 1975 dobrih 78 % vseh pozidav ume{~e- nih na najbolj{a kmetijska zemlji{~a. Kljub predpi- som o varstvu najbolj{ih kmetijskih zemlji{~ pred spremembo namembnosti pa se je v obdobju od 1985 do 2002 ta dele` zmanj{al le na 72 %.
[3] Pokritje dobimo tako, da od vrednosti proizvodnje (prihodki) od{tejemo vrednost spremenljivih stro{- kov. Ekonomski izra~uni temeljijo na podatkih iz Kataloga kalkulacij za na~rtovanje gospodarjenja na kmetijah v Sloveniji iz l. 2001, v izra~une so bile vklju~ene tudi vse podpore in subvencije, ki so bile v veljavi v aprilu leta 2001. Predvideno je bilo, da so kmetje vklju~eni v sistem davka na dodano
vrednost s pravico do pav{alnega povra~ila. Pri izra~unih so bile upo{tevane v katalogu predvide- ne srednje stopnje intenzivnosti proizvodnje in srednje cenovne ravni.
[4] IGM=1 pomeni, da kmet dose`e enak dohodek, ka- kor je povpre~ni letni bruto osebni dohodek delav- ca v gospodarstvu s primerljivo stopnjo izobrazbe.
Ta je po podatkih iz aprila leta 2001 zna{al 1.565.357 SIT.
[5] PLUREL - Peri-urban Land Use Relationships - Strategies and Sustainability Assessment Tools for Urban - Rural Linkages
Viri in literatura:
Caf, A. 2005. Analiza {irjenja pozidanih zemlji{~ v Ljubljanski urbani regiji v obdobju 19512002. Semi- narska naloga. Ljubljana, Biotehni{ka fakulteta: 31 str.
Mlakar, A in sod. 2001. Zasnova prostorskega razvoja.
Prostorski plan MO Ljubljana. Gradivo za razpravo.
Ljubljana, Mestna ob~ina Ljubljana
Prosen, A., Maru{i~ I., Udov~ A., Perpar A., Miv{ek E., Hudoklin J., Kosmatin Fras M., Vugrin M., Bovha D.
2005. Vrednotenje normativnega sistema varovanja kmetijskih zemlji{~ in opredelitev novih mo`nih javnih modelov. Kon~no poro~ilo. Ljubljana. UL, Fakulteta za gradbeni{tvo in geodezijo Katedra za prostorsko planiranje: 183 s.
Udov~, A., Perpar A., Rupreht J. 2003. Strate{ke us- meritve razvoja kmetijstva, gozdarstva in dopolnilnih dejavnosti na obmo~ju Mestne ob~ine Koper. Ljublja- na. UL, Biotehni{ka fakulteta, Oddelek za agronomijo, Katedra za agrarno ekonomiko, ruralno sociologijo in razvoj pode`elja: 45 s.
Udov~, A., Perpar A. 2005. Strategija razvoja kmetijstva v Mestni ob~ini Koper. Ljubljana. UL, Biotehni{ka fakul- teta, Oddelek za agronomijo, Katedra za agrarno eko- nomiko, ruralno sociologijo in razvoj pode`elja: 32 s.
Zakon o prostorskem na~rtovanju ZPNa~rt. 2007. UL RS 33/2007
Zakon o urejanju prostora ZureP. 2002. UL RS 110/2002
Zakon o urejanju prostora. 1984. UL SRS 18/1984
