Raziskovalne strani . Ureja: Klaudia Urban~i~
RAZISKOVANJE V ZDRAVSTVENI NEGI – ORODJE ZA AKCIJO
stva. Področja raziskovanja v zdravstveni negi so na- slednja: vpliv intervencij zdravstvene nege na izid zdrav- ljenja, na razvidnosti utemeljena praksa zdravstvene ne- ge, primarno zdravstvo, zdravstvena nega na domu, ka- kovost delovnih pogojev, v katerih delajo medicinske sestre, zadovoljstvo medicinskih sester z delom, vpliv reform na zdravstveno politiko, evalvacija programske- ga planiranja, vpliv na enako dostopnost do zdravstvene nege za vse, učinkovitost zdravstvene nege in financira- nje zdravstva.
Strategije raziskovanja v zdravstveni negi Strategije raziskovanja v zdravstveni negi morajo pod- pirati mednarodni razvoj na tem področju ter graditi in vzdrževati temelje znanja za prakso zdravstvene nege. Stra- tegije Mednarodnega sveta medicinskih sester so načrto- vane tako, da spodbujajo raziskovanje v zdravstveni negi na mednarodni ravni, njihovi cilji pa so opisani spodaj:
– Podpora in spodbuda nacionalnim združenjem medi- cinskih sester pri raziskovanju v zdravstveni negi z razvojem protokolov raziskovanja, s podporo razisko- vanju in s svetovanjem, z bazami podatkov s področja zdravstvene nege, izobraževanjem za raziskovanje v zdravstveni negi in spodbujanjem sodelovanja na tem področju.
– Tesno sodelovanje s Svetovno zdravstveno organiza- cijo, nevladnimi organizacijami in drugimi, kar omo- goča mednarodno preglednost protokolov raziskova- nja v zdravstveni negi in razvidne prioritete; lobiranje za uvrstitev raziskav v programe ustreznih razisko- valnih organizacij in teles.
– Vzpostavljanje in vzdrževanje mreže medicinskih se- ster – raziskovalk v zdravstveni negi, ki bodo sledile mednarodno uveljavljenim protokolom v raziskova- nju na tem področju in jih uveljavljale v zdravstvu in izvajanju zdravstvene nege.
– Razvoj in promocija uporabe interneta, ki omogoča mednarodno komunikacijo med medicinskimi sestra- mi – raziskovalkami ter dostop do mednarodne raz- iskovalne sfere na tem področju.
– Omogočanje medicinskim sestram – raziskovalkam, da svoja spoznanja objavljajo v mednarodnih glasilih, kot je npr. International Nursing Review. spodbuja- nje uredništev, da delujejo v mednarodni sestavi; po- moč avtorjem, katerih materni jezik ni angleščina; po- zivanje uredništev, naj ob sestavkih objavljajo izvleč- ke v angleščini, če njihovo glasilo izhaja v katerem drugem jeziku.
V obdobju, ko zdravstvena nega vse bolj deluje na temelju znanstvenih spoznanj, je nujno odkrivanje učin- kovitejših in še boljših načinov njenega izvajanja. Delo na področju zdravstvene nege je treba nenehno evalvira- ti, raziskovati in ocenjevati.
http://www.icn.ch/matters_research.htm prevedla Dunja Kalčič Kaj je raziskovanje v zdravstveni negi
Prizadevanja za kakovostno in tudi cenovno sprejem- ljivo zdravstveno oskrbo so v ospredje pripeljala raz- iskovanje v zdravstveni negi. Raziskovanje v zdravstve- ni negi je sistematično preučevanje, katerega cilj je po- večati znanje medicinskih sester v dobro posameznika in skupnosti. Odvija se na vseh področjih zdravja, na katerih delujejo medicinske sestre: promocija zdravja, preprečevanje bolezni, skrb za ljudi v vseh fazah zdravja in bolezni ter rehabilitacije ter pomoč umirajočim. Me- dicinske sestre pri raziskovanju uporabljajo znanstveni pristop in tako povečujejo svoje znanje, iščejo odgovore na vprašanja in rešujejo probleme.
Zakaj raziskovanje v zdravstveni negi
Praksa, ki temelji na raziskovanju, je znak kakovosti profesionalne zdravstvene nege. Raziskovanje v zdrav- stveni negi je potrebno za razvoj novih spoznanj, eval- vacijo obstoječe prakse in služb ter za oblikovanje pra- kse, raziskovalnega dela in menedžmenta v zdravstveni negi. Raziskovanje v zdravstveni negi je učinkovit način iskanja odgovorov na vprašanja, odkrivanja boljših na- činov preprečevanja bolezni in učinkovitejših oblik zdravstvene nege in rehabilitacije ljudi različnih starosti v različnih okoljih.
Glavni cilj raziskovanja so boljši rezultati zdravstve- ne nege na podlagi poglabljanja znanja ter izboljšav v praktičnem delu. Vse to vpliva tudi na zdravstveno poli- tiko. Na ta način raziskovanje bogati praktično delo, nje- govi rezultati pa vplivajo na zdravstveno nego samo ter tudi na zdravstvo in zdravstveno politiko v celoti.
Prioritete raziskovanja v zdravstveni negi Mednarodni svet medicinskih sester je določil priori- tete raziskovanja v zdravstveni negi na dveh obsežnih področjih: zdravje in bolezen ter izvajanje zdravstve- ne nege.
Zdravje in bolezen. Zdravstvena nega se v zdravju in bolezni osredišča na področja, ki obsegajo promocijo zdravja, preprečevanje bolezni, obvladovanje simptomov bolezni, življenje s kronično boleznijo in izboljševanje kakovosti življenja; skrb za kliente, ki se soočajo s spre- membo svojega zdravja in bolezni; ugotavljanje in sprem- ljanje zdravstvenih motenj; zdravstvena nega in merje- nje njenih rezultatov.
Pripročena področja raziskovanja v zdravstveni negi, povezana z zdravjem in boleznijo, so okužba z virusom HIV in aids ter druge spolno prenosljive bolezni, kronič- ne bolezni, obvladovanje infekcij, zdravje žensk in du- ševno zdravje.
Izvajanje zdravstvene nege. Prioritete raziskovanja v zdravstveni negi na področju izvajanja le-te se osredi- ščajo na kakovost in sprejemljivost stroškov zdravstve- ne nege, zdravstveno nego v skupnosti in reforme zdrav-
58 Obzor Zdr N 2002; 36
PREŠERNOVE NAGRADE
VISOKE ŠOLE ZA ZDRAVSTVO UNIVERZE V LJUBLJANI ZA RAZISKOVALNO DELO ŠTUDENTOV ZA LETO 2001
6. februarja 2002 smo na Visoki šoli za zdravstvo v Ljub- ljani proslavili slovenski kulturni praznik 8. februar s po- novno podelitvijo študentskih Prešernovih nagrad za raz- iskovalno delo.
Do sedaj je bilo na Visoki šoli za zdravstvo v Ljubljani podeljenih 30 študentskih Prešernovih nagrad. Letos se jim je pridružilo še šest izbranih in nagrajenih del.
Prva študentska Prešernova nagrada je bila podeljena že leta 1979 na tedanji Višji šoli za zdravstvene delavce v Ljub- ljani, torej štiri leta po vključitvi Višje šole za zdravstvene delavce v Univerzo v Ljubljani. Sprva je bila podeljena le ena študentska Prešernova nagrada letno, z leti pa je število nagrajenih del naraščalo. V letu 2000 smo imeli že pet štu- dentskih Prešernovih nagrad, letos pa kar šest, izbranih iz- med enajstih predlaganih del.
Naraščanje števila nagrajenih del kaže na vse večje zani- manje študentov za znanstveno raziskovalno delo na Visoki šoli za zdravstvo v Ljubljani. Vedno več je študentov, ki želijo več znanja in raziskovalnega dela, kot ga predpisuje študijski program. Z omogočanjem raziskovalnega dela in vzpodbujanjem študentov bomo lahko dosegli napredek strok, ki se predavajo na Visoki šoli za zdravstvo in s tem uveljavljanje te šole ter njen prehod na fakultetni – univerzi- tetni študij.
Ta načrtovani prehod na fakultetni – univerzitetni študij zahteva mnogo naporov in žrtev vseh zaposlenih na Visoki šoli za zdravstvo.
Z dograditvijo šole v zadnjih dveh letih smo izboljšali pogoje za pedagoško delo na šoli.
Na obstoječi zgradbi iz leta 1967 smo dogradili četrto nad- stropje in s tem pridobili sodobno predavalnico, dva semi- narska prostora in kabinete za učitelje. Letos smo dogradili vezni trakt med obstoječo stavbo in bodočo stavbo B, ki pomeni dodatno izboljšanje delovnih pogojev.
Svoje prostore je v veznem traktu pridobila fizioterapija, čitalnica in Raziskovalni inštitut, kjer bodo raziskovalno de- lo opravljali visokošolski učitelji, zunanji sodelavci ter štu- denti.
Raziskovalni inštitut Visoke šole za zdravstvo, ki je bil ustanovljen pred tremi leti, bo prostorsko, tehnično in admi- nistrativno omogočil boljše in obsežnejše raziskovalo delo na naši šoli. Trenutno imamo financiranih že osem razisko- valnih nalog. Povečanje števila raziskovalnih nalog bo omo- gočilo lažje pridobivanje akademskih stopenj magistra in doktorja znanosti in s tem bistveno pripomoglo k njenemu prerastu v Fakulteto za zdravstvene vede. Raziskovalno de- lo, ki bo sedaj lažje potekalo, je nujni pogoj za napredek strokovnih področij, ki jih poučujemo na Visoki šoli za zdrav- stvo.
Tako bomo tudi lažje pridobivali raziskovalne naloge in se s tem uveljavili na raziskovalnem področju v Sloveniji in tujini.
Letos imamo šest nagrajenih študentskih Prešernovih nalog, in sicer tri s področja zdravstvene nege, dve s pod-
ročja sanitarnega inženirstva in eno s področja zdravstvene nege ginekološko-porodniške smeri – babištva. Vseh šest nalog je na visoki strokovni ravni in praktično usmerjenih, tako da bodo lahko njihovi izsledki uveljavljeni tudi v praksi.
Študentske raziskovalne naloge ne bodo ostale v okviru te predstavitve, temveč bodo objavljene kot članki v stro- kovni literaturi in s tem širše dostopne.
Z zadovoljstvom ugotavljamo, da so kar tri nagrajena de- la z zdravstveno vzgojno vsebino, ki je edinstvena za našo šolo. Tako šola širi znanje in vpliva na zdravstveno stanje prebivalstva v Sloveniji.
Tudi obe raziskovalni nalogi s področja sanitarnega inže- nirstva sta sodobno in praktično usmerjeni ter uporabni v praksi.
Nazadnje bi želel opozoriti na nagrajeno delo Babiška šo- la (1954 – 1984), saj bomo prihodnje leto (2003) praznovali 250-letnico od ustanovitve prve babiške šole v Sloveniji, tedaj še pod okriljem avstro-ogrskega cesarstva daljnega le- ta 1753. Delo predstavlja prehojeno pot, razvoj in uspehe slovenskega babištva, na kar smo Slovenci zelo ponosni.
Ob koncu čestitamo vsem nagrajencem. Želimo jim še nadaljnje uspešno delo v prid razvoja stroke in prenosa ideje raziskovalnega dela na vsa področja zdravstva.
Prešernove nagrade Visoke šole za zdravstvo Univerze v Ljubljani za leto 2001 so prejeli:
Darja Arhar, oddelek za zdravstveno nego, za delo Vlo- ga patronažne medicinske sestre v zdravstvenovzgojnem programu o varnosti pri predšolskem otroku, izdelano pod mentorskim vodstvom dr. Olge Šušteršič, viš. pred.
Nagrajeno delo obsega tri sklope: v prvem avtorica ume- sti svoj problem v kontekst okoliščin, v katerih nastajajo nezgode in nesreče ter zdravstvenih ciljev in strategij SZO na tem področju. V drugem sklopu uporabi avtorica epide- miološke podatke o razširjenosti pojava poškodb in zastru- pitev pri otrocih v Sloveniji od leta 1988 do 1996, ki doka- zujejo potrebo po intervenciji, tudi patronažne zdravstvene nege. Tretji, najbolj aplikativni del pa je izdelava opisa vlo- ge, načel in korakov patronažne medicinske sestre pri pre- prečevanju poškodb in zastrupitev. Med pomembne rezulta- te naloge sodi kontrolni seznam »Poglej in preveri«, ki zaje- ma najpogostejše nevarnosti za otroke v Sloveniji na osnovi epidemiološke slike. Ta kontrolni seznam ima praktično vre- dnost za patronažne medicinske sestre, da bodo vplivale na izboljšanje varnosti predšolskih otrok s pomočjo kakovost- nega zdravstvenonegovalnega in zdravstvenovzgojnega de- la z družinami.
Sanja Bakič, oddelek za zdravstveno nego, za delo Za- stopanost zdravstvenovzgojnih vsebin v učnih načrtih osnovnih šol, izdelano pod mentorskim vodstvom dr. Silve Hoyer, viš. pred.
59
Teoretična izhodišča dela se opirajo na Nacionalni pro- gram zdravstvenega varstva republike Slovenije ter vlogo izobraževanja, zlasti promocije zdravja v šolah in medicin- ske sestre kot zdravstvene vzgojiteljice v motiviranju mla- dih za zdrav način življenja. V skladu z namenom avtorica uporabi metodo analize virov, v tem primeru kurikularnih dokumentov, predmetnikov in učnih načrtov predmetov v osemletki in devetletki, da bi odgovorila na svoje vprašanje:
Ali slovenske osnovne šole dajejo otrokom znanje o zdra- vem življenju? Avtorica ugotovi, da so bile zdravstveno- vzgojne vsebine prisotne že v programih osemletke, da pa so v programih devetletke izraziteje in predvsem bolj siste- matično prisotne. Kot problem pa ostaja motiviranost in uspo- sobljenost učiteljev za poučevanje teh vsebin, zato se avtori- ca zavzema za večjo povezavo med šolo in matičnim šol- skim dispanzerjem ter medicinskimi sestrami s tega področ- ja. Oblikuje vrsto predlogov, med drugimi tudi za šolskega koordinatorja za zdravstveno vzgojo ter za evalvacijo zdrav- stvenovzgojne dejavnosti v šolah. Gre torej za izviren raz- iskovalni pristop, ki ima tudi aplikativno vrednost.
Gregor Jereb, oddelek za sanitarno inženirstvo, za delo Ponudba alkohola v neposredni bližini ljubljanskih sred- njih šol, izdelano pod mentorskim vodstvom mag. Kristine Likar, viš. pred.
Delo avtorja Gregorja Jereba sega na občutljivo področje problematike pitja alkohola in alkoholizma med mladimi v Ljubljani. Osrednji del teksta je anketna raziskava na vzorcu 300 dijakov 30 ljubljanskih srednjih šol o pitju alkohola, odno- su mladih do alkohola in ponudbi alkohola v okolici šol. Nje- govi rezultati kažejo, da kar dve tretjini dijakov zahaja v go- stinske lokale v bližini šol. Poleg tega s pomočjo računalni- ške tehnike slikovno prikaže lokacijska območja srednjih šol in število gostinskih lokalov v treh krožnih odmikih od šol- skih zgradb. Ugotovi, da jih je v okolici 30 obravnavanih šol kar 324. Delo bi bilo lahko osnova za ukrepanje strokovnih institucij za omejitev prodaje alkoholnih pijač mladim.
Brigita Kalčič, oddelek za sanitarno inženirstvo, za delo Učinkovitost različnih načinov dezinfekcije biološko oči- ščene farmacevtske odpadne vode, izdelano pod mentor- skim vodstvom mag. Eve Batagelj, viš. pred.
Farmacevtske odpadne vode so specifične odpadne vo- de, ki se na komunalni čistilni napravi samo pogojno očisti- jo in jih moramo dodatno čistiti na industrijski čistilni napravi pred izpustom v okolje, tj. vodotok. Odpadne vode iz farmacevtske tovarne v Novem mestu se sicer čistijo na biološki čistilni napravi, vendar se mikrobiološka kvaliteta reke Krke slabša. Zato je avtorica želela preveriti, ali je mogoče z uporabo različnih dezinfekcijskih sredstev po- membno zmanjšati mikrobiološko onesnaženost odpadne vode po čiščenju in s tem zmanšati obremenitev vodotoka.
Zato je v svojem delu po izčrpnem teoretičnem uvodu predstavila vrsto poskusov, ki jih je izvedla v ta namen ob strokovni pomoči mikrobiološkega laboratorija ZZV Novo mesto in tovarne Krka. Na osnovi temeljito dokumentirane- ga eksperimentalnega dela, je avtorica določila optimalno koncentracijo in odmerek posameznega dezinfekcijskega sredstva ter kontaktni čas, potreben za znižanje mikrobiolo- ške obremenjenosti odpadnih voda na sprejemljivo raven.
Njeni rezultati dajejo koristne informacije za nadaljnji raz- voj metod za zmanjševanje obremenitev okolja z mikroor- ganizmi.
Simona Kranjc, oddelek za zdravstveno nego, za delo Babiška šola (1954 – 1984), izdelano pod mentorskim vod- stvom prof. dr. Boža Kralja, dr. med. in Mihaele Skoberne, viš. med. ses., spec. supervizije, pred.
Predloženo delo temelji na uporabi zgodovinskih virov in dokumentov. Avtorica je uporabila dokumente, dostopne v Zgodovinskem arhivu Ljubljana, Inštitutu za zgodovino me- dicine in Srednji zdravstveni šoli v Ljubljani. Delo je vse- binsko zelo dobro organizirano in predstavlja posamezne elemente dela in življenja šole v tridesetletnem obdobju. K temu pripomorejo tudi biografski prikazi posameznih po- membnih oseb v zgodovini babištva v Sloveniji. Delo pri- speva k poznavanju zdravstvenega šolanja v državi, hkrati pa ohranja zgodovinska dejstva in predstavlja osnovo za na- daljnje raziskovanje področja.
Klavdija Peternelj, oddelek za zdravstveno nego, za de- lo Laično pojmovanje zdravja, izdelano pod mentorskim vodstvom doc. dr. Majde Pahor.
Avtorica je v prvem, teoretičnem delu svoje naloge, obrav- navala različne definicije zdravja, zlasti z vidika razkoraka med laičnim in profesionalnim razumevanjem tega kom- pleksnega pojava. V empiričnem delu pa avtorica predstavi dva koraka analize laičnega pojmovanja zdravja: najprej vej- nato analizo prek 600 pregovorov in rekov o zdravju, nato pa vsebinsko analizo polstrukturiranih intervjujev s šestimi starejšimi informatorkami o laičnem razumevanju zdravja in zdravljenja v preteklosti. Za zdravstveno nego, pa tudi za vse druge zdravstvene stroke, je pomembna ugotovitev, da lahko s poznavanjem in razumevanjem različnih pojmovanj zdravja, ki se lahko zelo razlikujejo od profesionalnega, ne- posredno koristimo pacientom. V procesu zdravljenja se na- mreč redko zavemo, da imajo različni pacienti različne pred- stave, prepričanja in predsodke o zdravju, ki pa jih v stikih z zdravstvenimi delavci redko verbalizirajo in tako lahko ovi- rajo sodelovanje pri zdravljenju. Avtorica je odprla zelo za- nimivo polje razmišljanja o zdravju in pomenu vključevanja le-tega v zdravstveno nego. Pri tem je izbrala in uporabila za raziskovalni problem primerno, za to stopnjo študija nadpo- vprečno zahtevno metodologijo.
Prof. dr.
Božo Kralj,
dr. med., višji svetnik, dekanDoc. dr.
