POVEZAVA MED PLOSKOSTJO STOPALA IN NAKLONOM AHILOVE TETIVE

(1)

UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA

DIPLOMSKO DELO

ŠPELA GREGORČIČ

(2)

UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA RAZREDNI POUK

POVEZAVA MED PLOSKOSTJO STOPALA IN NAKLONOM AHILOVE TETIVE

DIPLOMSKO DELO

Mentorica: dr. Vesna Štemberger, doc. Kandidatka:

Somentor: dr. Franc Krpač, višji predavatelj Špela Gregorčič

Ljubljana, september, 2016

(3)

I

Podpisana Špela Gregorčič izjavljam, da je to diplomsko delo moje lastno delo.

(4)

II

Zahvaljujem se mentorici dr. Vesni Štemberger in somentorju dr. Francu Krpaču za pomoč in spodbudo pri pisanju,

sodelujočim študentkam v raziskavi za odobreno uporabo pridobljenih podatkov

in družini ter prijateljem

za podporo in spodbudo pri dolgoletnem šolanju.

(5)

III

IZVLEČEK

Povezava med ploskostjo stopala in naklonom Ahilove tetive

Glavni predmeti proučevanja v diplomskem delu so plosko stopalo in naklon Ahilove tetive ter problem povezanosti med njima. Ugotovili smo tudi povezave med različnimi pristopi ugotavljanja nagnjenosti Ahilove tetive in pristopi ugotavljanja ploskosti stopala. Primerjali smo nagnjenost Ahilove tetive glede na levo in desno nogo in prav tako ploskost levega in desnega stopala.

V raziskavo smo vključili 32 študentk Pedagoške fakultete v Ljubljani, smer Razredni pouk.

V vzorcu spremenljivk sta Clarkov kot in Čižinov indeks za plosko stopalo ter trije koti Ahilove tetive (α, β in γ).

Izračunali smo osnovno statistiko za numerične spremenljivke (MIN, MAX, povprečje, standardni odklon) in frekvence ter relativne frekvence za nominalne spremenljivke.

Povezanost med spremenljivkami smo ugotavljali s Pearsonovim koeficientom korelacije in s pomočjo hi-kvadrat testa.

Povezanosti med ploskostjo stopala in naklonom Ahilove tetive nismo potrdili.

Potrdili smo povezanost med izbranimi metodami za ugotavljanje ploskosti stopala in tudi med izbranimi načini za ugotavljanje nagnjenosti Ahilove tetive.

Nismo potrdili, da ni razlik v ploskosti levega in desnega stopala. Razlike v nagnjenosti Ahilove tetive za levo in desno nogo pa smo ugotovili le pri nekaterih kotih.

Ključne besede: ploskost stopala, zvrnjenost stopala, Clarkov kot, Čižinov indeks, naklon Ahilove tetive, študenti, povezanost

(6)

IV

ABSTRACT

Correlation between flat feet and the Achilles tendon angle

The main subjects of the study in the diploma thesis are flat feet and the Achilles tendon angle, as well as the problem of their interconnection. The correlation between different approaches for identifying Achilles tendon angle and approaches for identifying flat feet was also established. Furthermore, the Achilles tendon angle and flat feet were observed in both the right and the left foot and compared afterwards.

The study includes 32 female students of Elementary Education from the Faculty of Education in Ljubljana.

The sample of variables consists of Clark's angle, Čižin's index for flat feet and the three angles of Achilles tendon (α, β and γ).

Then follows the calculation of basic statistics for numerical variables (MIN, MAX, average, standard deviation) and frequencies, as well as the calculation of relative frequencies for nominal variables.

The correlation between variables was established using Pearson's correlation coefficient and chi-square test.

The correlation between flat feet and the Achilles tendon angle was not confirmed.

However, the correlation between chosen methods for identifying flat feet and chosen approaches for identifying the Achilles tendon angle was confirmed.

The results obtained did not confirm that there are no differences between the flatness of the left and the right foot. However, the differences between the angles of Achilles tendon in the left and the right foot were established only in some angles.

Key words: flat feet, fallen arches, Clark's angle, Čižin's index, Achilles tendon angle, students, correlation

(7)

V

KAZALO VSEBINE

1. UVOD ... - 1 -

2. PREDMET IN PROBLEM ... - 2 -

2.1. Stopalo ... - 2 -

Funkcija stopala... - 2 -

Zgradba stopala ... - 3 -

Stopalni loki ... - 4 -

2.2. Plosko stopalo ... - 5 -

Metode za ugotavljanje in ocenjevanje ploskega stopala ... - 8 -

Clarkova metoda ... - 9 -

Čižinova metoda ... - 9 -

2.3. Ahilova tetiva ... - 10 -

2.4. Naklon Ahilove tetive v povezavi s ploskostjo stopala ... - 11 -

3. CILJI RAZISKAVE ... - 15 -

Cilji ... - 15 -

4. HIPOTEZE ... - 15 -

5. METODE DELA ... - 16 -

5.1. VZOREC MERJENCEV ... - 16 -

5.2. VZOREC SPREMENLJIVK ... - 16 -

5.3. ORGANIZACIJA MERITEV ... - 17 -

5.4. METODE OBDELAVE PODATKOV ... - 18 -

6. REZULTATI IN RAZPRAVA ... - 21 -

6.1. Ploskost stopala ... - 21 -

Clarkova metoda ... - 21 -

Čižinova metoda ... - 21 -

Razlike v ploskosti levega in desnega stopala ... - 22 -

Povezanost med Clarkovo in Čižinovo metodo ... - 25 -

6.2. Naklon Ahilove tetive ... - 26 -

Razlike v nagnjenosti Ahilove tetive leve in desne noge ... - 26 -

Povezanost med koti naklona Ahilove tetive ... - 27 -

6.3. Povezava med ploskostjo stopala in naklonom Ahilove tetive ... - 28 -

7. SKLEP ... - 29 -

8. LITERATURA IN VIRI ... - 31 -

(8)

VI

KAZALO PREGLEDNIC

Preglednica 6. 1: Stopnja ploskosti stopal po Clarkovi metodi ... - 21 -

Preglednica 6. 2: Stopnja ploskosti stopal po Čižinovi metodi ... - 21 -

Preglednica 6. 3: Ploskost levega in desnega stopala glede na stopalo po Clarkovi metodi ... - 22 -

Preglednica 6. 4: Ploskost levega in desnega stopala glede na stopalo po Čižinovi metodi ... - 24 -

Preglednica 6. 5: Povezanost med metodami ocenjevanja ploskih stopal ... - 25 -

Preglednica 6. 6: Razlike v naklonu Ahilove tetive glede na levo in desno nogo ... - 26 -

Preglednica 6. 7: Povezanost med koti naklona Ahilove tetive ... - 27 -

Preglednica 6. 8: Povezava med ploskostjo stopala in naklonom Ahilove tetive ... - 28 -

KAZALO SLIK

Slika 2. 1: Kosti in vezi stopala ... - 3 -

Slika 2. 2: Mišice stopala in zadnja golenična mišica ter dolga upogibalka prstov ... - 4 -

Slika 2. 3: Stopalni loki ... - 5 -

Slika 2. 4: Stopalna loka ter odtisa normalnega in ploskega stopala ... - 6 -

Slika 2. 5: Lega kite zadnje golenične mišice ... - 7 -

Slika 2. 6: Clarkova metoda ... - 9 -

Slika 2. 7: Čižinova metoda ... - 10 -

Slika 2. 8: Ahilova tetiva ... - 11 -

Slika 2. 9: Nevtralna/normalna lega Ahilove tetive ... - 13 -

Slika 2. 10: Navznoter nagnjena Ahilova tetiva in pronacija ... - 13 -

Slika 2. 11: Navzven nagnjena Ahilova tetiva in supinacija ... - 14 -

Slika 5. 1: Postopek pridobivanja odtisa stopala ... - 17 -

Slika 5.2: Fotografirana zadnja stran goleni ... - 17 -

Slika 5. 3: Kot α ... - 18 -

Slika 5. 4: Kot β ... - 19 -

Slika 5.5 : Kot γ ... - 20 -

(9)

- 1 -

1. UVOD

Gibanje nam daje občutek svobode in igrivosti. V predšolskem obdobju je pomembno sredstvo vzgoje, najdemo pa ga tudi kot eno izmed področij kurikuluma za vrtce. Kasneje, v času šolanja, ga neposredno udejanjamo preko predmeta športne vzgoje. Dobra gibalna samopodoba je pomembna, saj lahko vpliva na več področji. Poleg zdravstvenega stanja, psihičnega počutja in uspešnosti pri delu, vpliva tudi na našo telesno držo in hojo.

Kljub temu, da je hoja čisto enostavna in nezahtevna, se ob težavah na katerem izmed delov gibalnega aparata to dejstvo lahko hitro spremeni. Velik pomen pri hoji imajo tudi naša stopala, ki nosijo vso našo težo, a jim velikokrat posvečamo premalo pozornosti. Na stopalih lahko pride do različnih deformacij, ena izmed njih je plosko stopalo. Omenjena deformacija postane boleča v poznem stadiju, vpliva pa lahko na pojav težav na drugih področjih gibanja. Glede na dosedanje raziskave so težave s ploskim stopalom precej razširjen problem, vendar se mu kljub temu ne posveča veliko pozornosti.

Menim, da ima učitelj pri razvoju učencev pomembno vlogo, saj z njimi preživi veliko časa. Za pravilen razvoj stopalnih lokov lahko veliko naredimo s preprostimi vajami, ki okrepijo stopalne mišice in vezi. Izvajamo jih lahko pri vseh urah, saj nam vzamejo malo časa in tako niso nujno omejene le na ure športne vzgoje. Smiselno jih je vključiti tudi v minute za zdravje ali aktivne odmore.

O vplivu različnih dejavnikov na plosko stopalo je bilo narejenih že nekaj raziskav. Glede na to, da se pojem plosko stopalo največkrat pojavlja skupaj z zvrnjenim stopalom, smo želeli preveriti, ali ima tudi nagnjenost Ahilove tetive kakšen vpliv. Sklepamo namreč, da je pojav zvrnjenega stopala povezan z naklonom Ahilove tetive.

Diplomsko delo je razdeljeno na dva dela. Prvi je teoretični in zajema poglavja o stopalu in ploskem stopalu ter Ahilovi tetivi. Drugi del pa je empirični, kjer so predstavljeni raziskovanje zastavljenega problema in pridobljeni rezultati ter ugotovitve.

(10)

- 2 -

2. PREDMET IN PROBLEM

Glavna predmeta proučevanja v diplomski nalogi sta plosko stopalo in naklon Ahilove tetive.

Iz tega izhaja, da problem temelji na iskanju povezanosti med predmetoma proučevanja, torej med ploskostjo stopala in naklonom Ahilove tetive.

Z zvrnjenostjo stopala (pronacija, supinacija) se v večini srečujemo v povezavi z izbiro tekaških copatov. Ob številnih nasvetih za izbiro pravilne obutve in hkratnem ugotavljanju zvrnjenosti naših stopal lahko opazimo, da se pronacija velikokrat omenja v povezavi s ploskim stopalom, supinacija pa z visokim stopalnim lokom.

Ploskost stopala je bila predmet že številnih raziskav, za njeno določanje pa obstaja več metod.

Nasprotno so pri določanju zvrnjenosti stopala metode manj znane. V naši raziskavi smo zvrnjenost določili glede na naklon Ahilove tetive.

2.1. Stopalo

Funkcija stopala

Čeprav sta stopalo in njegova vloga na prvi pogled zelo preprosta, je že Leonardo da Vinci z izjavo »Človeško stopalo je mojstrovina inženirstva in umetniško delo«

(http://www.brainyquote.com/quotes/quotes/l/leonardoda131988.html) stopalu pripisal veliko vrednost in kompleksnost.

Stopalo omogoča prenos teže telesa na podlago. Deluje kot nekakšna elastična opora telesa (Košir in Kristan, 1996). Sam prenos teže na podlago nam omogoči, da naredimo korak, kar posledično omogoča hojo.

Travnik (1990) govori o tem, da je človeško stopalo zaradi postavitve človeka na dve nogi in z uporabo pokončne drže in dvonožne hoje razvilo dve novi lastnosti. Prva lastnost je ta, da stopalo pri stoji nudi podporo teži telesa in hkrati prevaja silo teže na podlago, druga lastnost pa je funkcija odbijanja telesa od podlage in hkratna kompenzacija sil v smeri telo-podlaga in obratno. Vidimo, da ima stopalo dve osnovni funkciji, to sta statična in dinamična.

(11)

- 3 - Zgradba stopala

»Človeško stopalo je res nekaj posebnega. 26 malih kosti, 33 sklepov ter celostna zgradba mišic in kit sestavlja ta majhen, a v funkcionalnem smislu velik del človeškega telesa.« (Cvjetičanin, 1993, str. 5)

26 kosti v stopalu lahko razdelimo v tri skupine: nartnice (kosti v gležnju), stopalnice (kosti v stopalu) in prstnice (kosti prstov) (Burnie, 1999).

Za gibljivost in prožnost stopala poskrbijo številni sklepi med kostmi, ki jih povezujejo močne vezi (Bobič, 1957).

Slika 2. 1: Kosti in vezi stopala

(http://mojaxis.si/stopalo-poskodbe/ in Burnie, 1999, str. 43)

Bunta in Popovič (1987) opisujeta pomembnost mišic, ki vplivajo na delovanje stopala. Mišice, ki pomagajo telesu pri gibanju, so vpete na kosti in jih kot vzvode premikajo s svojim krčenjem ali raztezanjem. Tudi ko smo v fazi mirovanja, so mišice vseskozi malo napete, kar imenujemo mišični tonus. Mišice, ki vplivajo na delovanje stopala, so tako v samem stopalu kot tudi v goleni. Mišice v goleni razdelimo na sprednje in zadnje. Funkcija sprednjih je iztezanje prstov in upogibanje noge na hrbtno stran, zadnje mišice pa upogibajo prste in skrbijo tudi za

(12)

- 4 -

upogibanje noge na podplatno stran. Omenjene mišice so priraščene na petnico in Ahilovo tetivo.

Zadnja golenična mišica omogoča dvig pete od tal in ima hkrati vpliv tudi na oblikovanje stopalnega loka. Ravno tako na oblikovanje vpliva tudi dolga upogibalka prstov (Milanović, 1997).

Slika 2. 2: Mišice stopala in zadnja golenična mišica ter dolga upogibalka prstov (Bunta in Popovič, 1984, str. 34, in http://joshuaamberger.blogspot.si/2011/04/that-feeling-

you-get-when.html)

Stopalni loki

Z rastjo noge se tudi osrednji del stopala dviga v lok. Na oblikovanje loka ima velik vpliv razvoj podpornih vezi in mišic v podplatu. Stopalo, ki ima lepo oblikovan lok, je prožno in nam med gibanjem omogoča porazdelitev telesne teže na trdnejše dele stopala (Burnie, 1999).

Popovič (2010) opredeli tri točke, ki so pri stoji na ravni površini najbolj izpostavljene pritisku.

Zadaj je to spodnji del petnice, na sprednjem delu stopala pa glavica prve stopalne kosti (na notranji strani stopala) in glava pete stopalne kosti (na zunanji strani stopala). Omenjene tri točke so povezane z loki in so izbočene navzgor. Najdaljši in najmočnejši od treh lokov stopala je notranji vzdolžni lok (A-B), ki je tudi edini pravi lok. Na stopalu namreč komaj opazimo

(13)

- 5 -

druga dva loka; to sta zunanji vzdolžni lok (A-C) in sprednji lok (B-C). Slednji je najkrajši in najnižji. Mnenje nekaterih ortopedov je, da sprednji lok ne obstaja. Zgolj dva stopalna loka opredelita tudi Koturović in Jeričević (1983). Pri normalnem stopalu sta po njunem mnenju izoblikovana le vzdolžni in prečni lok, razdelitev vzdolžnega loka na zunanji in notranji pa zanemarita.

Slika 2. 3: Stopalni loki (Bunta in Popović, 1984, str. 121)

Za obliko in podporo stopalnih lokov skrbijo stopalne kosti, sklepne vezi in moč tako stopalnih kot tudi golenskih mišic. Pri obremenitvi se loki sploščijo, pri razbremenitvi pa se vrnejo v prvotni položaj. S svojimi lastnostmi dajejo stopalu prožnost in mu omogočajo prilagajanje na neravne podlage. Vplivajo tudi na krvne žile in tako prispevajo k boljši prekrvavljenosti stopal (Popovič, 2010).

2.2. Plosko stopalo

O deformaciji stopala, natančneje ploskem stopalu (pes planus), govorimo takrat, ko se stopalni loki znatno znižajo ali pa pri obremenitvi izginejo. Plosko stopalo razdelimo na fleksibilno in rigidno. Pri fleksibilnem ploskem stopalu, ki je prirojeno, se po obremenitvi stopalni loki povrnejo v prvotno stanje. Znižani stopalni loki so za to skupino značilni že od zgodnjega otroštva. Pri drugi skupini, rigidnem ploskem stopalu, se oblika stopala ne razlikuje v

(14)

- 6 -

obremenjeni ali razbremenjeni fazi. Gre lahko za prirojeno ali pridobljeno deformacijo (Popovič, 2010).

Slika 2. 4: Stopalna loka ter odtisa normalnega in ploskega stopala (http://www.word4word.dk/detaljer.asp?id=1684)

Ob rojstvu ima vsak dojenček plosko stopalo, zato ga ne smemo enačiti s pojmom prirojeno plosko stopalo (Živković, 1998).

Večjo verjetnost za plosko stopalo imajo ljudje s prirojenim manj kakovostnim vezivom, poleg tega pa Bunta in Popovič (1984) omenjata še druge možne povzročitelje ploskih stopal:

- prekratka Ahilova tetiva, - poševni skočni sklep, - krči (spazmi),

- ohromelosti (paralize), - prirojena navpična skočnica, - zavitost golenice navznoter.

(15)

- 7 -

Živković (1998) kot možne razloge za pridobljeno plosko stopalo navaja naslednje dejavnike:

- prekomerna telesna teža,

- pogosto stoječ položaj in posledično stalno obremenjevanje stopalnega loka, - bolezni, poškodbe in pasiven način življenja, ki privedejo do mišične oslabelosti, - zlom stopalnih kosti,

- neprimerna obutev.

Kot enega izmed najpogostejših vzrokov pridobljenega ploskega stopala Popović (2010) navaja degenerativne spremembe na kiti zadnje golenične mišice. Sprememba kite vpliva na delovanje mišice, ki je oslabljeno, in posledično nastane težava pri aktivni stabilizaciji notranjega stopalnega loka.

Slika 2. 5: Lega kite zadnje golenične mišice

(https://www.hss.edu/conditions_posterior-tibial-tendon-insufficiency-overview.asp)

Ljudje s ploskim stopalom v začetni fazi ne čutijo bolečin. Do teh pride pozneje, predvsem pa se pojavijo zaradi degeneracije sklepov. Možna je tudi omejena gibljivost in pojav bolečin predvsem pri hoji in daljšemu stanju na mestu (Popović, 2009).

(16)

- 8 -

Metode za ugotavljanje in ocenjevanje ploskega stopala

Ugotavljanje ploskosti stopala in njeno stopnjo lahko določimo s kliničnim pregledom ali z analizo plantograma (Živković, 1998).

Pri kliničnem pregledu se stopalo natančno pregleda z vseh strani (zadnje, sprednje, notranje, zunanje, zgornje in spodnje). Opazovanje poteka tako v mirovanju kot v gibanju. Poleg stopala pa se preverja tudi obliko in smer Ahilove tetive. Pridobljene informacije o stopalu se nato primerja z izgledom normalnega stopala (Kosinac, 1995).

Z analizo plantograma, odtisa stopala, lahko ugotovimo tudi stopnjo ploskosti stopala. Za pridobitev odtisa si pomagamo z napravo, na katero oseba stopi. Pod mehko podlago namestimo list papirja, na katerem zaradi črnila na spodnjem delu mehke podlage ostane odtis stopala.

Koturović in Jeričević (1983) navajata šest najpogostejših metod za analizo plantogramov in ocenjevanje ploskosti stopala:

- Mayerjeva metoda, - nemška metoda, - ruska metoda, - Clarkova metoda, - Čižinova metoda, - Thomsenova metoda.

Cvjetičanin (1993) pa navaja še nekaj dodatnih metod:

- Irwingov indeks,

- Chippaux-Smirakov indeks, - Stahelijev indeks,

- Cavanghov indeks.

Ugotovimo lahko, da obstaja veliko metod za ocenjevanje ploskosti stopala. V raziskavi te diplomske naloge smo uporabili Clarkovo in Čižinovo metodo.

(17)

- 9 - Clarkova metoda

Pri Clarkovi metodi nam stanje stopala pove velikost kota, ki ga izmerimo med določenimi premicami. Najprej na skrajni zunanji točki sprednjega dela stopala označimo točko A. Skozi to točko povlečemo tangento, ki se dotika tudi skrajne točke stopala na notranjem zadnjem delu.

Točko B določimo na presečišču vzdolžnega in prečnega loka stopala in jo nato povežemo s točko A. Kot α je kot med premico, ki gre skozi točki A in B, ter tangentno (Živković, 1988).

Za stanje stopala po Clarkovi metodi smo uporabili naslednje kriterije:

32° in manj plosko stopalo 36° mejno stopalo 42° in več normalno stopalo

(Strel idr., 2003, str. 95)

Slika 2. 6: Clarkova metoda (Juras in Stanić, 1979, str. 25)

Čižinova metoda

Da pridobimo indeks stopalnega loka po Čižinovi metodi, moramo na odtisu stopala najprej narisati tri črte. Skrajni točki notranjosti sprednjega in petnega dela stopala povezuje črta AB.

Druga črta CD povezuje sredino drugega prsta in sredino zunanjega loka pete. Črto CD razpolovimo točno na sredini s črto EF, ki je pravokotnica na črto CD. Na pravokotnici EF označimo tri točke. Točka a označuje zunanji rob stopala, točka b notranji rob stopala, točka e

(18)

- 10 -

pa presek s črto AB. Razmerje med dolžinama ab in be nam pove indeks ploskosti, ki ga izračunamo po formuli ab/be (Koturović in Juričević, 1983).

Pirš (2007) za stanje stopala po Čižinovi metodi uporablja naslednji kriterij:

I = 0–1 normalno stopalo I = 1,01–2 mejno stopalo I = 2,01 in več plosko stopalo

Slika 2. 7: Čižinova metoda (Koturović in Juričević, 1983, str. 136)

2.3. Ahilova tetiva

Mišice so na kosti pripete s tetivami. Njihova naloga je ta, da prenašajo proizvedene sile mišic na kosti. Hkrati delujejo tudi kot blažilci zunanjih sil in zmanjšujejo možnost mišičnih poškodb.

Da lahko opravljajo svoje delo, je pomembno, da so elastične, prilagodljive, mehanično vzdržljive in močne. Oskrbujejo se preko žil v ovojnici, ki tetive obdaja. Ker je žilna oskrba tetiv precej slaba, pride ob veliki preobremenjenosti do poškodb.

Ahilova tetiva, ki se nahaja na zadnji strani golenice, povezuje mišici meč (dvoglavo mečno

(19)

- 11 -

mišico in veliko mečno mišico) in se narašča na zadnji in spodnji del petnice. Ahilova tetiva in obe omenjeni mišici imajo pomembno vlogo pri stabilizaciji stopala (Bučar, 2009).

Slika 2. 8: Ahilova tetiva

(https://myhealth.alberta.ca/Health/pages/conditions.aspx?Hwid=tr1808)

2.4. Naklon Ahilove tetive v povezavi s ploskostjo stopala

Stopalo je del spodnjih okončin, ki lahko funkcionira le kot celota. Če želimo ugotoviti tip in funkcijo stopal, bomo morali razloge za posebnosti iskati tudi na drugih delih noge. Ob deformaciji stopal, npr. ploskem stopalu, ugotovimo še druge posebnosti, kot sta rotacijska deformacija stegnenice ali goleni, iksasta kolena ter druge (Srakar, 1990).

O vplivu različnih dejavnikov na ploskost stopala je bilo narejenih že nekaj raziskav oz.

napisanih že nekaj prispevkov. Nekateri izmed teh dejavnikov so:

- neprimerna obutev (Joseph, & Rao, 1992), - dednost (Drenik, 2008),

- dolžina stopala (Krpač, & Štemberger, 2008),

- velika telesna teža, starost, spol (Hauser, Ledl, Kozt, Pfeiffer, & Sluga, 2006).

(20)

- 12 -

Glede na predmet in problem raziskovanja nas najbolj zanima, kako na spodnjih okončinah posamezne posebnosti vplivajo ena na drugo, in sicer plosko stopalo na nagib Ahilove tetive, ki se nahaja na zadnji strani goleni.

Na podlagi močne povezave stopala z mišicami in kitami, ki se na stopala pripenjajo, sklepamo, da lahko deformacijo stopalnih lokov povzročijo tudi nepravilnosti na kitah noge, npr. Ahilove tetive. Zaradi pretrganja ali vnetja te kite in posledične bolečine v tem delu lahko pride do popačene, nenaravne hoje, ki vpliva na preoblikovanje in deformiranje stopala.

Značilnost ploskega stopala Jeričević in Koturović (1988) opredeljujeta kot izkrivljenost in nagnjenost Ahilove tetive navznoter, stopalo pa je ravno tako zvrnjeno navznoter (valgus položaj). »Pes valgus« je najlažja oblika ploskega stopala, pri težjih oblikah (pes planovalgus, pes planus) pa so omenjene deformacije stopala še bolj izražene.

Popovič (2009) pravi: »Najpogostejši vzrok za pridobljeno plosko stopalo odraslih so degenerativne spremembe na kiti zadnje golenične mišice, ki povzročajo oslabljeno delovanje te mišice pri aktivni stabilizaciji medialnega stopalnega loka.«

Pravilna oblika in položaj kosti ter dobro razvite vezi in mišice omogočajo, da ima stopalo normalno obliko in je njegova funkcionalnost optimalna. Če pride do porušitve ravnovesja na katerem izmed področji, ki skrbijo za statično in funkcionalno obremenitev stopala, lahko to privede do popuščanja in deformacije stopala (Kuhta, & Pehnec, 2006).

Iz navedenega lahko ugotovimo, da deformacije kit in mišic goleni vplivajo na oblikovanost stopala. Lahko pa sklepamo tudi obratno, da tudi deformacija stopal vpliva na druge dele spodnjih okončin. Za nagnjenost goleni ter posledično kit je lahko povzročitelj tudi navznoter ali navzven nagnjeno stopalo. Ker ena deformacija pogojuje drugo, moramo pri pregledu ploskih stopal pozornost nameniti tudi drugim delom noge, predvsem položaju petnice in narastišču Ahilove tetive.

(21)

- 13 -

Slika 2. 9: Nevtralna/normalna lega Ahilove tetive (http://www.footbalance.com/why-footbalance)

Kot je razvidno iz zgornje slike, naj bi bila pri normalnem položaju stopala, ki ima normalen stopalni lok, golen navpična oz. skoraj pravokotna na podlago. Ahilova tetiva, ki se pripenja na peto stopala in dvoglavo mečno mišico, sledi položaju goleni in je zato tudi ta postavljena skoraj navpično oz. naj bi bila rahlo nagnjena navznoter.

Slika 2. 10: Navznoter nagnjena Ahilova tetiva in pronacija (http://www.footbalance.com/why-footbalance)

Sklepamo, da je plosko stopalo močno povezano z zvrnjenim stopalom navznoter oz. pronacijo.

Posledično se zaradi navznoter nagnjene pete nagne tudi nanjo priraščena kita, Ahilova tetiva.

(22)

- 14 -

Slika 2. 11: Navzven nagnjena Ahilova tetiva in supinacija (http://www.footbalance.com/why-footbalance)

Stopalo, ki se zvrne na zunanjo stran (supinacija), povezujemo z visokim nožnim lokom. Peta se obrne navzven in tako kot pri pronaciji tudi tukaj vpliva na položaj Ahilove tetive. Ta odstopa od normalne, navpične lege in se usmerja navzven.

(23)

- 15 -

3. CILJI RAZISKAVE

Glavni cilj našega diplomskega dela je ugotoviti, ali obstaja povezanost med ploskostjo stopala in naklonom Ahilove tetive. Poleg navedenega primarnega cilja pa smo si vzporedno izbrali še druge cilje.

Cilji

Glede na predmet in problem raziskave smo postavili naslednje cilje:

1. Ugotoviti povezavo med ploskostjo stopala in nagnjenostjo Ahilove tetive.

2. Ugotoviti povezavo med različnimi pristopi ugotavljanja nagnjenosti Ahilove tetive.

3. Ugotoviti povezavo med različnimi pristopi ugotavljanja ploskosti stopala.

4. Ugotoviti razlike v ploskosti levega in desnega stopala.

5. Ugotoviti razlike v nagnjenosti Ahilove tetive leve in desne noge.

4. HIPOTEZE

Glede na postavljene cilje smo opredelili naslednje hipoteze:

1. Ploskost stopala in nagnjenost Ahilove tetive sta v korelaciji.

2. Metode merjenja kotov Ahilove tetive so med seboj v korelaciji.

3. Metode merjenja ploskosti stopala so med seboj v korelaciji.

4. Ni razlik v ploskosti levega in desnega stopala.

5. Ni razlik v nagnjenosti Ahilove tetive leve in desne noge.

(24)

- 16 -

5. METODE DELA

5.1. VZOREC MERJENCEV

V raziskavo smo vključili 32študentk Pedagoške fakultete v Ljubljani, smer Razredni pouk.

Študentke so v letu 2015/2016 obiskovale 3. letnik.

5.2. VZOREC SPREMENLJIVK

V raziskavi smo upoštevali naslednje tri skupine spremenljivk:

1. indeks ploskosti:

- po Čižinovi metodi za levo stopalo - po Čižinovi metodi za desno stopalo kot ploskosti:

- po Clarkovi metodi za levo stopalo - po Clarkovi metodi za desno stopalo 2. stopnja ploskosti (plosko, normalno, mejno):

- po Čižinovi metodi za levo stopalo - po Čižinovi metodi za desno stopalo - po Clarkovi metodi za levo stopalo - po Clarkovi metodi za desno stopalo 3. koti Ahilove tetive:

- kot α za levo nogo - kot α za desno nogo - kot β za levo nogo - kot β za desno nogo - kot γ za levo nogo - kot γ za desno nogo

(25)

- 17 -

5.3. ORGANIZACIJA MERITEV

Odtise levega in desnega stopala, s katerimi smo ugotavljali ploskost stopala, smo pridobili s pomočjo naprave, imenovane Beckemann. Študentke so z boso nogo stopile na mehko podlago, ki je s spodnje strani prepojeno s črnilom. Pod podlago je položen list papirja, na katerem se nato pozna odtis stopala.

Slika 5. 1: Postopek pridobivanja odtisa stopala (http://www.ortopedia.waw.pl/?12,plantograf)

Nagnjenost Ahilove tetive smo ugotavljali preko fotografij zadnje strani goleni od kolena navzdol. Slikanje smo opravili na povišani pručki. Študentke so stopala postavile v širini bokov, pogled so usmerile naprej, celotna drža telesa pa je bila zravnana in sproščena.

Slika 5.2: Fotografirana zadnja stran goleni

(26)

- 18 -

5.4. METODE OBDELAVE PODATKOV

Na pridobljenih odtisih smo stopnjo ploskosti stopala določili s pomočjo dveh metod – Čižinove in Clarkove, ki sta natančneje opisani v drugem poglavju tega diplomskega dela. Odločili smo se, da uporabimo dve metodi, saj nas je zanimala tudi povezava med različnimi metodami ocenjevanja ploskosti stopala.

Stopnjo nagnjenosti Ahilove tetive smo določili na podlagi treh različnih kotov (kot α, β in γ), ki jih tvorijo različne točke na goleni oz. podlagi.

Kot α je kot med krakom, ki gre skozi točki K (točka na sredini kolena) in P (točka na sredini pete) in krakom, ki gre skozi točki A (točka na Ahilovi tetivi, tri prste pod prirastiščem Ahilove tetive z dvoglavo mečno mišico) in P.

Glede na dobljene točke in daljice smo določili, kdaj je stopalo v pronaciji oz. supinaciji. Če je na levi nogi točka A levo od daljice PK oz. na desni nogi na desni strani daljice, je stopalo v supinaciji (na sliki 5. 3 sta obe stopali v supinaciji). V obratnem primeru, če je na levi nogi točka A desno od daljice PK oz. na desni nogi na levi strani daljice, je stopalo v pronaciji.

Slika 5. 3: Kot α

(27)

- 19 -

Kot β je kot med pravokotnico na podlago, ki gre skozi točko P (točka na sredini pete), in krakom, ki gre skozi točki P in A (točka na Ahilovi tetivi, tri prste pod prirastiščem Ahilove tetive z dvoglavo mečno mišico).

Pronacijo in supinacijo stopal smo pri kotu β določili na enak način kot pri kotu α, le da smo namesto daljice PK položaj točke A preverjali v povezavi s pravokotnico na podlago, ki gre skozi točko P.

Supinacijo smo na levi nogi določili takrat, ko je točka A levo od pravokotnice, na desni nogi pa takrat, ko je točka A na desni strani pravokotnice (slika 5. 4 prikazuje nogi v supinaciji).

Pronacijo pa smo določili v obratnih primerih – če je bila na levi nogi točka A desno od pravokotnice oz. na desni nogi levo od pravokotnice.

Slika 5. 4: Kot β

Kot γ smo določili med krakom, ki predstavlja stojno podlago, in krakom, ki gre skozi zunanji in notranji točki gleženjskih kosti (točki G1 in G2). Točko G1 smo označili na notranji gleženjski kosti (medial malleolus), G2 pa na zunanji gleženjski kosti (lateral malleolus).

Pri kotu γ smo supinacijo na levi nogi določili takrat, ko je bila točka G1 nižje kot točka G2, na desni nogi pa takrat, ko je bila točka G1 višje kot točka G2 (slika 5. 5 prikazuje obe nogi v supinaciji). Pronacijo smo na levi nogi določili takrat, ko je bila točka G1 višje kot točka G2, na desni nogi pa takrat, ko je bila točka G1 nižje od G2.

(28)

- 20 - Slika 5. 5 : Kot γ

Pridobljene podatke (kote Ahilove tetive, indekse, kote ploskosti stopal in stopnje ploskosti stopal) smo vnesli v matriko v programu Excel in jih obdelali s programom SPSS.

Izračunali smo osnovno statistiko za numerične spremenljivke (MIN, MAX, povprečje, standardni odklon) in frekvence ter relativne frekvence za nominalne spremenljivke.

Povezanost med spremenljivkami smo ugotavljali s Pearsonovim koeficientom korelacije in s pomočjo hi-kvadrat testa.

Hipoteze bomo sprejemali s 5-odstotnim tveganjem.

(29)

- 21 -

6. REZULTATI IN RAZPRAVA

6.1. Ploskost stopala

Clarkova metoda

Preglednica 6. 1: Stopnja ploskosti stopala po Clarkovi metodi

Levo stopalo Desno stopalo

Ploskost stopala Št. stopal Odstotek (%) Št. stopal Odstotek (%)

Normalno stopalo 22 68,8 26 81,3

Plosko stopalo 2 6,3 2 6,3

Mejno stopalo 8 25,0 4 12,5

Skupaj 32 100,0 32 100,0

Preglednica 6. 1 prikazuje rezultate za levo in desno stopalo, pridobljenih s Clarkovo metodo.

Opazimo, da ima 22 študentk normalno levo stopalo. To je tudi večina študentk oz. 68,8 % vseh merjenih stopal. Glede na pogostost pojavljanja sledijo mejna stopala, ki jih je 8 oz. 25 %.

Najmanj študentk ima plosko levo stopalo, in sicer 6,3 %, to sta 2 študentki.

Po podatkih, pridobljenih s Clarkovo metodo, tudi pri desnem stopalu prevladuje število normalnih stopal. Teh je 26 oz. 81,3 %. Sledijo jim mejna stopala, ki jih je 4 oz. 12,5 %. Ploskih levih stopal je enako število kot desnih, in sicer sta to 2 stopali oz. 6,3 %.

Čižinova metoda

Preglednica 6. 2: Stopnja ploskosti stopala po Čižinovi metodi

Levo stopalo Desno stopalo

Ploskost stopala Št. stopal Odstotek (%) Št. stopal Odstotek (%)

Normalno stopalo 28 87,5 28 87,5

Plosko stopalo 1 3,1 1 3,1

Mejno stopalo 3 9,4 3 9,4

Skupaj 32 100,0 32 100,0

(30)

- 22 -

Glede na podatke iz preglednice 6. 2 opazimo, da so rezultati, pridobljeni s Čižinovo metodo, enaki tako za levo kot desno nogo. Večina študentk ima normalno stopalo, teh je 28 oz. 87,5 %.

Mejnih stopal je 3 oz. 9,4 %. Po Čižinovi metodi je v izbranem vzorcu le eno plosko stopalo, kar predstavlja 3,1 %.

Razlike v ploskosti levega in desnega stopala

Preglednica 6. 3: Ploskost levega in desnega stopala glede na stopalo po Clarkovi metodi PLOSKOST DESNEGA STOPALA Mejno Normalno Plosko Skupaj

PLOSKOST LEVEGA STOPALA Mejno

Število 3 4 1 8

Pričakovano število 1,0 6,5 0,5 8,0

% kategorije 37,5 % 50 % 12,5 % 100 %

% stopala 75 % 15,4 % 50 % 25 %

Normalno

Število 0 22 0 22

% kategorije 0 % 100 % 0 % 100 %

% stopala 0 % 84,6 % 0 % 68,75 %

Plosko

Število 1 0 1 2

% kategorije 50 % 0 % 50 % 100 %

% stopala 25 % 0 % 50 % 6,2 %

Skupaj

Število 4 26 2 32

% kategorije 12,5 % 81,3 % 6,2 % 100 %

% stopala 100 % 100 % 100 % 100 %

χ² 20,538

Značilnost 0,000

Preglednica 6. 3 predstavlja število normalnih, mejnih in ploskih stopal glede na levo in desno stopalo, izmerjeno po Clarkovi metodi. Izračunali smo pričakovano številko, kar pomeni

(31)

- 23 -

vrednost, ki jo lahko pričakujemo, če ni nobenega vpliva. Podan pa je tudi odstotek znotraj stopala in kategorije. Ti podatki nam pomagajo pri primerjavi.

Od 22 normalnih levih stopal, ki so jih imele študentke v naši raziskavi, jih ima vseh 22 hkrati normalno tudi desno stopalo. Študentk, ki bi imele levo stopalo normalno, desno pa plosko ali mejno, ni. So pa 4 študentke, ki imajo normalno desno stopalo, levo stopalo pa mejno, kar predstavlja 14,1 %. Mejno levo stopalo in hkrati mejno desno imajo 3 študentke oz. 37,5 %, mejno levo stopalo in hkrati plosko desno pa ena študentka oz. 12,5 %. Ploski levi stopali imata samo dve študentki, od tega ima ena desno stopalo mejno, druga pa plosko.

Vrednost hi-kvadrat preizkus hipoteze neodvisnosti (χ² = 20,538) je statistično značilna na ravni α = 0,000. S tem zavrnemo četrto hipotezo neodvisnosti in za Clarkovo metodo sprejmemo nasprotno hipotezo - so razlike v ploskosti levega in desnega stopala.

(32)

- 24 -

Preglednica 6. 4: Ploskost levega in desnega stopala glede na stopalo po Čižinovi metodi PLOSKOST DESNEGA STOPALA

Mejno Normalno Plosko Skupaj

PLOSKOST LEVEGA STOPALA Mejno

Število 3 0 0 3

% kategorije 100 % 0 % 0 % 100 %

% stopala 100 % 0 % 0 % 9,4 %

Normalno

Število 0 28 0 28

% kategorije 0 % 100 % 0 % 100 %

% stopala 0 % 100 % 0 % 87,5 %

Plosko

Število 0 0 1 1

% kategorije 0 % 0 % 0 % 100 %

% stopala 0 % 0 % 0 % 3,1 %

Skupaj

Število 3 28 1 32

% kategorije 9,4 % 87,5 % 3,1 % 100 %

% stopala 100 % 100 % 100 % 100 %

χ² 64,000

Značilnost 0,000

Število normalnih, mejnih in ploskih stopal glede na levo in desno stopalo, izmerjeno po Čižinovi metodi, je prikazano v preglednici 6. 4.

Vseh 28 študentk z normalnim levim stopalom ima hkrati normalno tudi desno stopalo. Ravno tako ima 28 študentk normalno desno stopalo, kar pomeni, da različnih levih in desnih stopal v kombinaciji z normalnimi stopali ni. 3 študentke imajo mejno tako levo kot desno nogo in ravno tako ima ena študentka plosko levo in desno nogo. Vidimo, da se po Čižinovi metodi število ploskih stopal glede na levo in desno nogo ne razlikuje.

Kljub zgornjim podatkom nam vrednost hi-kvadrat preizkus hipoteze neodvisnosti (χ² = 64,000) pokaže, da je le-ta statistično značilna na ravni α = 0,000. Tako kot pri Čižinovi metodi

(33)

- 25 -

tudi pri Clarkovi zavrnemo četrto hipotezo neodvisnosti in sprejmemo nasprotno hipotezo -so razlike v ploskosti levega in desnega stopala.

Povezanost med Clarkovo in Čižinovo metodo

Preglednica 6. 5: Povezanost med metodami ocenjevanja ploskosti stopala Clarkova met.,

leva noga

Clarkova met., desna noga

Čižinova met., leva noga Clarkova met.,

desna noga

Pearsonov koeficient

0,925

Znač. 0,000

Čižinova met., leva noga

-0,739 -0,730

Znač. 0,000 0,000

Čižinova met., desna noga

-0,722 -0,733 0,995

Znač. 0,000 0,000 0,000

N = 32

Preglednica prikazuje povezanost med Clarkovo in Čižinovo metodo. Iz podanih podatkov lahko razberemo, da obstaja povezanost med metodama in je med njima statistična značilnost.

Največja povezanost je med ploskostjo leve in desne noge po Čižinovi metodi, ravno tako pa je visok Pearsonov koeficient tudi med levo in desno nogo po Clarkovi metodi. Na podlagi teh podatkov lahko potrdimo tretjo hipotezo, ki pravi, da so metode merjenja ploskosti stopala med seboj v korelaciji.

Obstajajo tudi statistično značilne povezave med različnimi metodami za različne in iste noge, vendar je tu Pearsonov koeficient nižji, saj dosega vrednosti med 0,722 in 0,739.

Krpač in Čermelj (2008) v svoji raziskavi ugotavljata, da se metode, ki so bile vključene v raziskavo premalo ujemajo, saj so koeficienti korelacije prenizki za isti predmet merjenja.

(34)

- 26 -

6.2. Naklon Ahilove tetive

Razlike v nagnjenosti Ahilove tetive leve in desne noge

Preglednica 6. 6: Razlike v naklonu Ahilove tetive glede na levo in desno nogo

Leva noga Desna noga

F % F %

KOT ALFA Pronacija 31 96,9 27 84,4

Supinacija 1 3,1 5 15,6

Skupaj 32 100,0 32 100,0

KOT BETA Pronacija 23 71,9 14 43,8

Skupaj 32 100,0 32 100,0

KOT GAMA Pronacija 31 96,9 31 96,9

Skupaj 32 100,0 32 100,0

Iz preglednice 6. 6 je razvidno, da se pri izmerjenem kotu α število stopal, ki so v položaju pronacije oz. supinacije, razlikuje. Pri levi nogi je 31 stopal v pronaciji, pri desni pa 27. Na levi nogi je v supinaciji le eno stopalo, na desni pa jih je 5.

Ravno tako se pri kotu β razlikuje število stopal, glede na položaj stopala v pronaciji oz.

supinaciji,. Na levi nogi je v pronaciji 23 stopal, v supinaciji pa 9. Na desni nogi je v pronaciji 14 stopal, v supinaciji pa 18.

Za razliko od prejšnjih dveh kotov se število stopal pri kotu γ ne razlikuje. Tako na levi kot desni nogi je 31 stopal v pronaciji in eno stopalo v supinaciji.

Hipotezo, da ni razlik v naklonu Ahilove tetive leve in desne noge, lahko za kot γ potrdimo, za kota α in β pa zavrnemo.

(35)

- 27 - Povezanost med koti naklona Ahilove tetive

Preglednica 6. 7: Povezanost med koti naklona Ahilove tetive Leva noga,

alfa

Desna noga, alfa

Leva noga, beta

Desna noga, beta

Leva noga, gama Desna noga,

alfa

Pearsonov

koef. ,414

Znač. ,019

Leva noga, beta

Pearsonov

koef. ,276 ,303

Znač. ,126 ,091

Desna noga, beta

Pearsonov

koef. ,149 ,368 ,267

Znač. ,416 ,038 ,140

Leva noga, gama

Pearsonov

koef. ,998 ,405 ,253 ,137

Znač. ,000 ,022 ,162 ,456

Desna noga, gama

Pearsonov

koef. ,998 ,400 ,261 ,111 ,998

Znač. ,000 ,023 ,149 ,547 ,000

N = 32

Preglednica 6. 7 prikazuje povezanost med različnimi koti ene noge in enakimi koti obeh nog.

Iz podanih podatkov lahko razberemo, da obstaja povezanost med koti α, β in γ. Na isti nogi, levi, je statistična značilnost le pri kotu α in γ. Obstaja tudi povezava med kotoma α in β ter α in γ na desni nogi, čeprav je pri teh kotih Pearsonov koeficient nižji. Kljub temu lahko potrdimo našo drugo hipotezo, da so metode merjenja naklonov Ahilove tetive v korelaciji.

Če primerjamo iste kote na obeh nogah, lahko ugotovimo, da je močna povezava pri kotu γ, malo manjša pa pri kotu α. Pri kotu β ni povezave.

Brodarič (2010) v svoji raziskavi ravno tako potrjuje korelacijo med različnimi metodami merjenja naklonov Ahilove tetive. Ugotavlja, da je močna povezava pri različnih kotih na isti

(36)

- 28 -

nogi (levi oz. desni), pri primerjanju istih kotov na obeh nogah pa ne ugotavlja majhne povezave.

6.3. Povezava med ploskostjo stopala in naklonom Ahilove tetive

Preglednica 6. 8: Povezava med ploskostjo stopala in naklonom Ahilove tetive

L-CL D-CL L-ČIŽ D-ČIŽ

L-ALFA Pearsonov koeficient -,176 -,267 ,023 ,021

Značilnost ,336 ,140 ,902 ,909

D-ALFA Pearsonov koeficient -,036 -,171 -,046 -,052

Značilnost ,843 ,348 ,803 ,778

L-BETA Pearsonov koeficient -,157 -,306 ,301 ,315

Značilnost ,391 ,088 ,094 ,079

D-BETA Pearsonov koeficient ,021 -,120 ,129 ,156

Značilnost ,911 ,512 ,482 ,394

L-GAMA Pearsonov koeficient -,174 -,258 ,001 ,000

Značilnost ,341 ,154 ,996 ,998

D-GAMA Pearsonov koeficient -,176 -,262 ,014 ,012

Značilnost ,336 ,148 ,940 ,946

Iz preglednice je razvidno, da na našem vzorcu ne moremo ugotoviti povezanosti, saj ni niti pri enem rezultatu značilnost v vrednosti, ko bi lahko potrdili povezavo. Korelacija med ploskostjo stopala in zvrnjenostjo noge oz. naklonom Ahilove tetive ni dokazana in s tem tudi zavračamo našo prvo hipotezo.

Brodarič (2010) je v svoji raziskavi, kjer je pri osnovnošolskih učencih ravno tako ugotavljala povezavo med ploskostjo stopala in naklonom Ahilove tetive, prišla do enakih ugotovitev. Tudi pri njenem vzorcu merjencev ni bilo možno ugotoviti povezanosti.

(37)

- 29 -

7. SKLEP

V diplomskem delu smo ugotavljali, ali obstaja povezava med ploskim stopalom in nagnjenostjo Ahilove tetive. Hkrati smo želeli preveriti tudi povezavo med različnimi metodami ugotavljanja ploskosti stopala in različnimi pristopi ugotavljanja nagnjenosti Ahilove tetive. Glede na pridobljene podatke nas je zanimalo tudi, ali obstaja razlika v ploskosti levega in desnega stopala ter razlika v nagnjenosti Ahilove tetive leve in desne noge.

V vzorec merjencev je bilo vključenih 32 študentk Pedagoške fakultete v Ljubljani, smer Razredni pouk. S pomočjo plantograma smo pridobili levi in desni odtis stopala za vsako študentko posebej. Na podlagi dobljenih odtisov stopal smo z uporabo Clarkove in Čižinove metode izračunali stopnjo ploskosti.

Študentkam smo fotografirali zadnji strani goleni. Na pridobljenih slikah smo označili tri točke (K – koleno, A – Ahilova tetiva in P – peta) ter izračunali tri različne kote Ahilove tetive (α, β in γ).

Podatke, ki smo jih pridobili, smo vnesli v matriko v program Excel in jih obdelali s statističnim programom SPSS. Izračunali smo osnovno statistiko za numerične spremenljivke (MIN, MAX, povprečje, standardni odklon) in frekvence ter relativne frekvence za nominalne spremenljivke.

Povezanost med spremenljivkami smo ugotavljali s Pearsonovim koeficientom korelacije in s pomočjo hi-kvadrat testa. Hipoteze smo sprejemali s 5-odstotnim tveganjem.

Na našem vzorcu merjencev smo ugotovili, da se ploskost levega in desnega stopala razlikuje.

Ta podatek sta nam potrdila tako Clarkova kot tudi Čižinova metoda.

Pri ugotavljanju povezav med različnimi metodami določanja ploskosti stopala, smo ugotovili, da je med njima statistična značilnost. Za malenkost je ta povezanost močnejša pri Čižinovi metodi.

Hipotezo, ki trdi, da so metode merjenja kotov med seboj v korelaciji, lahko potrdimo. Na isti nogi obstaja statistična značilnost povezanosti le na levi nogi kotov α in γ, obstaja pa tudi povezava med kotoma α in β ter α in γ na desni nogi, čeprav je pri teh kotih Pearsonov koeficient nižji.

(38)

- 30 -

Razlike v nagnjenosti Ahilove tetive leve in desne noge lahko potrdimo pri kotu α in β, pri kotu γ pa lahko potrdimo hipotezo, da razlik ni.

Pri ugotavljanju povezave med ploskostjo stopala in nagnjenostjo Ahilove tetive, kar smo si zadali za primarni cilj raziskave, na našem vzorcu ne moremo ugotoviti povezanosti. Dobljene značilnosti namreč niti pri eni vrednosti niso dovolj visoke, da bi potrdile povezavo. S tem tudi zavračamo našo prvo hipotezo.

Med samim procesom obdelave podatkov se je pojavilo nekaj opažanj, ki bi jim bilo v bodoče dobro nameniti več pozornosti. Največ dilem se je pojavilo pri pridobivanju kotov Ahilove tetive. Dobro bi bilo, da bi točke na zadnji strani noge določili pred slikanjem, tako da bi točke narisali s flomastrom. Neposredno na nogi bi namreč lažje določili točko, na kateri se Ahilova tetiva prirašča na dvoglavo mečno mišico. Bolje bi bilo tudi, da bi bila stojna podlaga, na kateri so študentke stale med fotografiranjem, takšna, da se ne bi ugreznila, saj bi tako lažje določili črto podlage. Večjo pozornost bi bilo dobro nameniti tudi kotu, iz katerega se noge fotografira, in uporabi stojala za fotografski aparat.

Ob primerjanju stopenj ploskosti stopala in nagnjenosti Ahilove tetive ugotovimo, da smo za slednjo določili le dve možni stopnji. To sta supinacija in pronacija. Pri postavljenih stopnjah za ploskost stopala pa imamo trostopenjsko lestvico (normalno, mejno in plosko stopalo). Tudi pri Ahilovi tetivi bi bilo smiselno postaviti vmesno stopnjo, tako kot je pri ploskosti stopala med normalno in plosko stopnjo določena še stopnja mejnega stopala.

Na težavo smo naleteli pri iskanju primerne literature, ki bi nam bila v pomoč pri določanju nagnjenosti Ahilove tetive. V dobljeni literaturi namreč nismo našli točno definiranih podatkov, ki bi se nanašali na naš problem.

V prihodnje bi se bilo smiselno povezati z ortopedi v zdravstvu in pridobiti podatke o njihovih metodah ugotavljanja nagnjenosti Ahilove tetive oz. preveriti, ali takšne metode sploh obstajajo.

Menim, da bi bila raziskava lahko še kakovostnejša, če bi se v vzorec vključilo več študentov.

Številčnejši in reprezentativnejši vzorec bi namreč bolje prikazal dejansko stanje pri študentih v Sloveniji.

O povezavi med ploskim stopalom in nagnjenostjo Ahilove tetive do sedaj ni bilo narejenih veliko raziskav. Ravno iz tega razloga si želimo, da bi bili naši rezultati in tudi ostala opažanja v pomoč in tudi v spodbudo za bodoča raziskovanja.

(39)

- 31 -

8. LITERATURA IN VIRI

1. Bobič, R. (1957). Stopalo in njegove naloge. Pridobljeno 22. 8. 2016 s svetovnega spleta http://www.obzornikzdravstvenenege.si/Celoten_clanek.aspx?ID=9ef1f9ba-ab6f-4d0f-a10a- 9aa0dac98add.

2. Brodarič, M (2010). Povezanost med ploskostjo stopala in nagnjenostjo Ahilove tetive.

Diplomsko delo, Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta.

3. Bučar, M. (2009). Poškodbe Ahilove tetive (tendiopatija). Polet, 8

4. Bunta, S. in Popovič, J. (1984). Zdrave in obolele noge. Ljubljana: Kmečki glas.

5. Burnie, D. (1999). Leksikon človeškega telesa. Ljubljana: Mladinska knjiga.

6. Cvjetičanin, M. (1993). Priručnik o stopalu [Priročnik o stopalu]. Zagreb: Forma Novak.

7. Drenik, M. (2008). Ploska stopala pri otrocih in starših. Diplomsko delo, Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta.

8. Hauser, G., Ledl, T., Kozt, R., Pfeiffer, M., Mluga, M. (2006). Prevalence of Flat Foot in Preschool-Aged Children [elektronska verzija]. Pediatrics,118(2), 634–639.

9. Joseph, B., & Rao, U. B. (1992). The infleunce of footwear on the prevalence of flat foot

elektronska verzija. The journal of bone and joint surgery, 74(4), 525–527.

10. Kosinac, Z. (1995). Spušteno stopalo = Pes planovalgus: mjere i postupci u tretmanu spuštenog stopala. Split: cosmomedicus-Studio

11. Košir, R., Kristan, A. (1996). Rezultati rekonstrukcije stopala s prostim mišično-kožnim režnjem latissimus dorsi [elektronska verzija]. Medicinski razgledi 35(1), 7–34.

12. Koturović, L in Jeričević, D. (1983). Korektivna gimnastika. IV. Izdaja. Beograd: Sportska knjiga

13. Krpač, F., & Čermelj, A. (2008). Primerjava rezultatov izbranih metod za ocenjevanje ploskosti stopal. V V. Štemberger, R. Pišot, & K. Rupret (Ur.), Gibalna/športna vzgoja v luči kakovostnega izobraževanja: zbornik povzetkov/ priloga CD-zbornik prispevkov/5. mednarodni simpozij Otrok v gibanju (str. 264–270). Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta.

14. Krpač, F., & Štemberger, V. (2008). Relation between foot length and flat feet [Povezanost med dolžino stopala in ploskostjo stopala]. V G. Starc, M. Kovač, & K. Bizjak (Ur.), The heart of Europe: book of abstracts / 4th International Symposium Youth Sport 2008 (str. 14–16).

Ljubljana: Fakulteta za šport.

(40)

- 32 -

15. Kuhta, M., & Pehnec, A. (2006). Ploska stopala – diagnostika in terapija. V M. Vogrin (Ur.), II. mariborsko ortopedsko srečanje: Gleženj in stopalo v ortopediji (str. 91–105). Maribor:

Splošna bolnišnica Maribor.

16. Milanović, D. (1997). Priročnik za sportske trenere. Zagreb: Fakultet za fizičku kulturu.

17. Popovič, J. (2010). Plosko stopalo. Pridobljeno 22. 8. 2016 s svetovnega spleta http://www.viva.si/Kosti-in-sklepi-Ortopedija/427/Plosko-stopalo

18. Srakar, F. (1990a). Ortopedija. Ljubljana: Univerza Edvarda Kardelja v Ljubljani, Visoka šola za zdravstvene delavce.

19. Srakar, F. (1990a). Ortopedija. Ljubljana: Univerza Edvarda Kardelja v Ljubljani, Visoka šola za zdravstvene delavce.

20. Srakar, F. (1990b). Razvojne posebnosti otroških stopal. V J. Popovič (Ur.), Stopalo: zbornik predavanj za zdravnike splošne medicine (str. 45–59). Ljubljana: Univerzitetna ortopedska klinika Ljubljana.

21. Srakar, F. (1990b). Razvojne posebnosti otroških stopal. V J. Popovič (Ur.), Stopalo: zbornik predavanj za zdravnike splošne medicine (str. 45–59). Ljubljana: Univerzitetna ortopedska klinika Ljubljana.

22. Strel, J., Kovač, M., Jurak, G., Bednarik, J., Leskovšek, B., Starc, G., Majerič, M., & Filipčič, T. (2003). Nekateri morfološki, motorični, funkcionalni in zdravstveni parametri otrok in mladine v Sloveniji v letih 1990–2000. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport, Inštitut za kineziologijo.

23. Travnik, L. (1990). Anatomija stopala. V J. Popovič (Ur.), Stopalo: zbornik predavanj za zdravnike splošne medicine (str. 11–19). Ljubljana: Univerzitetna ortopedska klinika Ljubljana.

24. Živković, V. (1998). Teorija i metodika korektivne gimnastike. Niš: Grafika Galeb

VIRI SLIK

1. Ahilova tetiva. Pridobljeno 15. 8. 2016 s svetovnega spleta https://myhealth.alberta.ca/Health/pages/conditions.aspx?Hwid=tr1808.

4. Burnie, D. (1999). Leksikon človeškega telesa. Ljubljana: Mladinska knjiga

(41)

- 33 -

5. Juras in Stanić, 1979. Tjelesni odgoj učenika oštećena zdravlja: priručnik za nastavnike tjelesnog odgoja i razredne nastave. Zagreb: Školska knjiga

6. Kosti stopala. Pridobljeno 23. 8. 2016 s svetovnega spleta http://mojaxis.si/stopalo-poskodbe/

7. Koturović in Juričević, 1983, Korektivna gimnastika. IV. Izdaja. Beograd: Sportska knjiga 8. Lega kite zadnje golenične mišice. Pridobljeno 2. 8. 2016 s svetovnega spleta

https://www.hss.edu/conditions_posterior-tibial-tendon-insufficiency-overview.asp

9. Nevtralna/ normalna lega Ahilove tetive. Pridobljeno 20. 7. 2016 s svetovnega spleta http://www.footbalance.com/why-footbalance.

10. Postopek pridobivanja odtisa stopala. Pridobljeno 22. 8. 2016 s svetovnega spleta http://www.ortopedia.waw.pl/?12,plantograf.

11. Stopalna loka ter odtisa normalnega in ploskega stopala. Pridobljeno 16. 8. 2016 s svetovnega spleta http://www.word4word.dk/detaljer.asp?id=1684.

12. Zadnja golenična mišica ter dolga upogibalka prstov. Pridobljeno 22. 8. 2016 s svetovnega spleta http://joshuaamberger.blogspot.si/2011/04/that-feeling-you-get-when.html