Vpogled v NAČINI IN PREDNOSTI GEOREFERENCIRANJA KNJIŽNIČNEGA GRADIVA

(1)

Methods and Benefits of Georeferencing Library Collections

Renata Šolar

Oddano: 30. 5. 2013 – Sprejeto: 20. 6. 2013 1.02 Pregledni znanstveni članek

1.02 Review Article UDK 025.176

Izvleček

Namen: Z množično uporabo spletne kartografije in spletnih geolokacijskih storitev so se spre

menili modeli iskanja, uporabniki zahtevajo drugačno predstavitev, navigacijo in vidike odkri

vanja knjižničnih enot, pri čemer je prostorsko iskanje s koordinatami v ozadju vsekakor ena od možnosti.

Metodologija/pristop: Prispevek temelji na analizi in primerjavi elementov za formalno geore

ferenciranje v formatih MARC in metastandardih za prostorske podatke ISO 19115 in FGDC CSD

MG ter registrov zemljepisnih imen za neformalno georeferenciranje, kot so register in protokol Aleksandrijske digitalne knjižnice, Gettyjev register zemljepisnih imen in GeoNames.

Rezultati: Z današnjo tehnologijo bi povezovanje online knjižničnih katalogov z online registri za geografska imena in geografske pojavne oblike, splošnimi geslovniki, wikipedijami in dru

gimi viri podatkov lahko dramatično spremenilo ne samo geografsko informacijsko iskanje in dostop do kartografskih virov v knjižnicah, temveč tudi do knjižničnih virov nasploh.

Omejitve raziskave: Omejeno število primerov, na kakšen način knjižnice izkoriščajo prednosti geografskih imen in geografskih kod v bibliografskih zapisih.

Izvirnost/uporabnost raziskave: Rezultati študije so uporabni pri razvoju knjižničarskih storitev, ki slonijo na georeferenciranju bibliografskih zapisov.

Ključne besede: georeferenciranje, formalno georeferenciranje, neformalno georeferenciranje, kartografske zbirke, knjižnične zbirke

(2)

Abstract

Purpose: Wide use of web mapping and online geolocation services have changed search mod

els and users’ requirements for presentation, navigation and access to library collections, where

in the spatial retrieval with coordinates in the background is certainly one of the options.

Methodology/approach: The contribution is based on the analysis and comparison of elements for formal georeferencing in MARC formats and metastandards for spatial data ISO 19115 and FGDC CSDMG as well as gazetteers for geographical names such as ADL Gazetteer Protocol, ADL Gazetteer Content Standard, Getty Thesaurus of Geographic Names and GeoNames for informal georeferencing.

Results: Today‘s technology allowing connection of online library catalogs with online registers for geographical names and geographical forms, the general subject headings, Wikipedia and other sources of information can dramatically change not only the geographical information search and access to cartographic materilas in libraries, but also to library resources in general.

Research limitation: Insufficient number of examples of how libraries take advantage of geo

graphic names and geographic codes in bibliographic records.

Originality/practical implications: Results of the study are useful for the development of library services based on georeferencing of bibliographic records.

Keywords: georeferencing, geospatial referencing, informal georeferencing, map collections, library collections

1 Uvod

Razvoj svetovnega spleta od knjižničarjev že vrsto let zahteva kritične analize biblio

grafskih sistemov in online knjižničnih katalogov (Markey, 2007; Mi in Weng, 2008;

Merkley, 2012). Veliko bogastvo bibliografskih podatkov in potencial bibliografskih sis

temov sta bila do sedaj premalo izkoriščena. O mogočih izboljšavah iskanja, dostopa in prikazovanja rezultatov se lahko govori v okviru različnih funkcij, vendar se članek osredotočili na prednosti, ki jih ponuja georeferenciranje.

Georeferenciranje je povezovanje digitalne enote (npr. bibliografski zapis, slika, ze

mljevid, fotografija …) z geografsko lokacijo. Lahko je neformalno ali formalno oziro

ma geoprostorsko. Neformalno se georeferencira s pomočjo zemljepisnih imen (to

ponimi), krajevnih oznak (npr. poštne številke, črkovne oznake, kot so LJ, LAX), hišnih številk, topoloških referenc (v, zunaj, znotraj, levo, desno) in kardinalnih oznak (S, J, V, Z). Formalno ali prostorsko se položaj georeferencira s koordinatami v koordinatnem sistemu.

(3)

O pomenu georazčlenjevanja metapodatkovnega opisa kulturne dediščine je pisala že Vlasta Vodeb v tematski številki Knjižnice, Ljubljana v BiTiH – BiTi v Ljubljani (Vodeb, 2012). Že v uvodu je opozorila na ekspanzijo razpoložljivosti prostorskih koordinat kot formalizirane oblike atributa lokacije za širšo strokovno in laično javnost v zadnjih letih, ki uporabniku omogočajo brskanje po kulturnih portalih po času in prostoru, iskanje vsebin po prostorskem kriteriju in na zemljevidu ter odkrivanje prostorskih po

vezav med enotami dediščine (Vodeb, 2012).

Število uporabnikov, ki iščejo zemljevide ali druga knjižnična gradiva glede na koor

dinate oziroma po prostorskem kriteriju, je bilo do pred kratkim zanemarljivo. To se je spremenilo z razvojem in množično uporabo digitalne in spletne kartografije, pred

vsem pa z razvojem takšnih iskalnikov in pregledovalnikov spletnih storitev. Mobilni telefoni z GPSi, aplikacije tipa Digitalne Zemlje (npr. Google Earth), tudi Wikipedija ponujajo vsakemu uporabniku koordinate določene točke ali območja – ti podatki so postali lahko dostopni in obvezni za vsako sodobno kartografsko digitalno storitev. Z množično uporabo spletne kartografije in spletnih geolokacijskih storitev so se spre

menili modeli iskanja, uporabniki zahtevajo drugačno predstavitev, navigacijo in vidi

ke odkrivanja knjižničnih enot, pri čemer je prostorsko iskanje s koordinatami v ozadju vsekakor ena od možnosti. Vnos koordinat v bibliografski opis je med drugim tudi prvi pogoj za razvoj OPACa in omogoča rabo bibliografskih opisov na povsem nov način (Bidney, 2010), kot je možnost njihovega izvoza v lokacijske storitve zunaj knjižničnih katalogov ali v geografske vmesnike.

Evropski katalogizatorji za zemljepisno predmetno označevanje kartografskega in pre

ostalega knjižničnega gradiva v bibliografskih zapisih večinoma uporabljajo samo po

krajinska, vodna, reliefna, ledinska, upravna in krajevna zemljepisna imena, ne vnašajo pa prostorskih koordinat. Razlog je v tem, da je vnašanje koordinat časovno zamudno in zahteva poznavanje geografske širine in dolžine ali drugih koordinat, npr. držav

nih pravokotnih (kartiranje se nikoli ne izvaja v geografskih koordinatah, čeprav so na karti prikazani meridiani in paralele), kar za večino katalogizatorjev ne velja (Bidney, 2010). Vodeb (2012) ugotavlja, da zgolj zemljepisna imena niso neposredno uporabna za prostorsko vizualizacijo in jih je treba povezati s koordinatami – jih georeferencira

ti. Olha Buchel (2005) za ilustracijo navaja primer vsebinske obdelave knjige Zgodnja zgodovina Slovanov levega brega Dnjepra z geografsko predmetno oznako Ozemlje Dnjepra – Zgodovina. Ta ne opredeli ozemlja določenega brega, ki je pomembno za razumevanje zgodovinskega razvoja dela Ukrajine; natančneje bi se ga lahko oprede

lilo samo z vnosom koordinat območja.

(4)

2 Formalno ali prostorsko georeferenciranje

Pri formalnem ali prostorskem georeferenciranju se uporabljajo koordinate. Koordi

natni sistemi so osnova za določanje položaja objektov na zemeljski obli. Najpogoste

je so v uporabi državni koordinatni sistemi (2D koordinate v kartografski projekciji, v Sloveniji GaussKruegerjeva), prav tako koordinate zemljepisne dolžine (λ) in zemlje

pisne širine (Φ), ki pa so sferne oz. elipsoidne ter zato težje uporabne v kartografiji in spletnih/GIS/geolokacijskih aplikacijah (prej jih je treba transformirati v projekcijo).

Ljubljana leži na 14°30‘30‘‘ vzhodne zemljepisne dolžine in 46°03‘03‘‘ severne zemlje

pisne širine v sistemu ddmmss (stopinje, minute, sekunde) oziroma 14,511, 46,052 v decimalnem sistemu. Ko se sferični geografski koordinatni sistem projicira na ravno ploskev, je razviden ravninski koordinatni sistem x, y v izbrani projekciji. Državni koor

dinatni sistem ima smeri x in y zamenjani. Projekcija karte določa način predstavitve zemljine površine v ravnini. Koordinate Ljubljane v državnem koordinatnem sistemu (GaussKruegerjevi projekciji) so x 461319, y 5099724.

Ena najbolj razširjenih projekcij je mednarodno uveljavljena, prečna Mercatorjeva (TM, Transverse Mercator) projekcija, v kateri je zadnje čase večina zemljevidov. Ta projek

cija omogoča majhne linijske deformacije, doseže pa jih z delitvijo zemeljske površine na 60 con širine 3 stopinje.

2.1 Elementi georeferenciranja v formatih MARC

Različni metapodatkovni standardi za opis podatkov opredeljujejo vsebinska in for

malna pravila za opis prostorskih podatkov. Namen standardov je poenotenje me

tapodatkovnih opisov, s čimer uporabnike informirajo pri izbiri, uporabi in obdelavi prostorskih podatkov (Kvamme [et al.], 1997). Najbolj znana metastandarda za pro

storske podatke sta ISO 19115 z naslovom Geografski informacijski matapodatki, ki ga razvija ISO TC 211, Geografski informacijski tehnični komite pri ISO, in CSDMG (Content Standard for Digital Geospatial Metadata), ki je pod okriljem ameriškega FGDC (Fe

deral Geographic Data Committee). Oba standarda sta namenjena dokumentalizaciji geoprostorskih podatkovnih baz in enako kot formati MARC vsebujeta elemente za geoprostorsko referenciranje.

2.1.1 Format MARC 21

Leta 1981 so angloameriška katalogizacijska pravila vključila elemente (polje 034 – kodirani kartografski podatki za vnos geografske širine in dolžine, in polje 255 – kar

tografski matematični podatki: merilo, projekcija in koordinate) za vnos koordinat v bibliografski zapis (Slika 1). Od leta 2008 je v ZDA na nacionalni ravni katalogizacije

(5)

kartografskega gradiva obvezno vnašanje geografskih koordinat v bibliografski opis (Bidney, 2010). V dokumentu Kongresne knjižnice je o popolnem bibliografskem za

pisu na nacionalni ravni in minimalnih zahtevah zapisano: »Zapisi na nacionalnem ni

voju morajo imeti zadosti relevantnih podatkov, da so uporabni za različne inštitucije, nacionalne in svetovne.« (Library of Congres, 2008)

Do takrat je veljalo pravilo o neobveznem vnosu koordinat za oznako obsega prikaza

nega območja, ki je še danes v veljavi v večini držav, vključno s Slovenijo. Z odločbo o obveznem vnosu koordinat se je Kongresna knjižnica strokovno odzvala na razcvet dostopnosti in uporabnosti prostorskih koordinat v sodobni digitalni komunikaciji.

Treba je poudariti, da so se do sedaj koordinate vnašale izključno v opise kartografske

ga gradiva, čeprav elementi niso namenjeni izključno kartografskem gradivu, temveč se lahko uporabljajo tudi za umeščanje kateregakoli knjižničnega gradiva v prostor (Hill, 2006).

034 – kodirani kartografski

podatki

043 – koda geografskega

območja

052 – geografska klasifikacija

255 – kartografski matematični podatki

651 – geografsko

ime kot predmetna

oznaka

662 – hierarhija geografskega

imena kot predmetne

oznake

$d – najzahodnejša

dolžina

$a – država

$a –

merilo $a –

geografsko ime

$a – koda glavnega

geografskega območja

$e – najvzhodnejša

dolžina

$b – politična pristojnost 1.

reda

$b – projekcija

$b – koda subobmočja

$f – najsevernejša

širina

$c – politična pristojnost 2.

reda

$c – koordinate

$d – ime naseljenega

območja

$g – najjužnejša

širina

$d – mesto

Slika 1: Elementi za georeferenciranje v formatu MARC 21 (Opomba: v polju 662 niso navedeni vsi elementi hierarhije.)

V polju 034 koordinate (Slika 2) označujejo obseg prikazanega območja. Geografska širina in geografska dolžina sta izraženi v sistemu ddmmss (stopinje, minute, sekunde).

Vrednosti morajo biti enake tistim v podpolju 255 $c. V poljih 043 in 052 se vnašajo geografske kode po klasifikacijah Kongresne knjižnice. Geografsko ime kot predmetna oznaka v polju 651 je na voljo iz normativne baze Kongresne knjižnice.

V polju 662 je razčlenjena hierarhija geografskega imena.

(6)

034 1 $d W0790800 $e W0782800 $f N0430900 $g N0422600 043 $a n-us-ny

052 $a 3803 $b E6 052 $a 3804 $b B9 $b N7

245 10 $a Map of Erie County, Buffalo / Niagara region / $c Map Works, Inc.

255 $a Scale 1:37,850. 1 in. to .60 miles. 1 cm. to .36 km.

$c (W 79°8››-W 78°28›/N 43°09›-N 42°26››) 651 0 $a Erie County (N.Y.) $v Maps

662 $a United States $b New York (State) $c Erie County

Slika 2: Primer uporabe elementov za georeferenciranje v bibliografskem opisu okrožja Erie v zvezni državi New York v formatu MARC 21

2.1.2 Formata UNIMARC in COMARC

Sliki 3 in 4 prikazujeta elemente za geoprostorsko referenciranje v formatih UNIMARC in COMARC. Razvidno je, da so v formatu COMARC potrebne dopolnitve za natančnej

še določanje geografskega območja.

podatki – merilo in koordinate

206 – kartografski matematični podatki

607 – geografsko

ime kot predmetna

oznaka

617 – hierarhija geografskega

imena kot predmetne

oznake

660 – koda geografskega

območja

dolžina

$a – država

$b – merilo

$d – mesto

$a –

$a – koda geografsko ime

dolžina

$b – dežela/ provin

ca/regija

$c – projekcija

$e – kraj

širina

$c – vmesna politič

na pristojnost (grofija, občina)

$d – koordinate

$k – krajevne skup

nosti

$m – druga geograf

ska območja

širina

Slika 3: Elementi za georefernciranje v formatu UNIMARC

(7)

podatki – merilo in koordinate

206 – kartografski matematični

podatki

607 – geografsko

ime kot predmetna

oznaka

dolžina

$a – merilo, projekci

ja in koordinate

$a – geografsko ime

dolžina

širina

Slika 4: Elementi za georeferenciranje v formatu COMARC

123 1 $a - linearno merilo $b 50000

200 1 $a Državna topografska karta Republike Slovenije 1:50.000 $h 56 $i Osilnica $b Kartografsko gradivo $f izdelava Geodetski inštitut Slovenije, Geodetski zavod Slovenije in DFG Consulting $g zasnova Geodetski inštitut Slovenije

206 $a 1:50.000 ; UTM proj.

607 1 $a Osilnica $w Topografski zemljevidi

Slika 5: Primer uporabe polj za georeferenciranje v bibliografskem opisu Državne topografske karte Republike Slovenije 1 : 50.000, list Osilnica v formatu COMARC

V Sloveniji se v bibliografske opise kartografskega gradiva vse do danes niso vnašale koordinate (Slika 5), zato je mogoče samo neformalno georeferenciranje na osnovi geo grafskih predmetnih oznak oziroma geografskih določil.

2.2 Format Dublin Core

V formatu Dublin Core je element Coverage definiran kot območje ali prostor vira ozi

roma element, ki vključuje prostorsko lokacijo, časovno obdobje ali jurisdikcijo. Pripo

ročljivo je, da se za geografsko ime kot določilo prostorske lokacije uporabijo gesla iz kontroliranih geslovnikov (Thesaurus of Geographic Names, TNG).

V letih 2000 in 2005 so bile elementu Coverage za določanje prostorske lokacije do

dane možnosti vnosa koordinat območja, koordinat geografske točke in kartografske projekcije (Slika 6).

(8)

naslov DRŽAVNA TOPOGRAFSKA KARTA merila 50 000 – DTK 50

povzetek Na voljo so rastrske slike vseh izdelanih listov DTK 50, in sicer je za vsak list poleg združenega barvnega sloja še 8 rastrskih slojev, ki so geolocirani v državnem koordinatnem sistemu.

namen Informacijski sloji, geolocirani v prostoru.

uporaba DTK 50 je namenjena prostorskemu planiranju, orientaciji na terenu, osnovam za druge tematike, kot vir za izdelavo drugih kart ...

grafični pregled

min x 30000

min y 370000

max x 208000

max y 627000

ravninski obseg

ime področne

enote Slovenija pokritje 100 % države

Slika 6: Primer opisa Državne topografske karte merila 1 : 50.000 – DTK 50 v formatu Dublin Core v Centralni evidenci prostorskih podatkov

2.3 Standard FGDC CSDGM

Federal Geographic Data Commitee Content Standard for Digital Geospatial Metada

ta, FGDC CSDGM, je predpisani standard za dokumentacijo digitalnih geoprostorskih podatkov, ki so jih izdale državne ustanove v ZDA. To je zelo obsežen in zahteven stan

dard, ki je v uporabi od leta 1994. Njegov namen je določiti skupno terminologijo in definicije za dokumentacijo digitalnih geoprostorskih podatkov vseh virov, ne samo državnih ustanov ZDA; tako bi se zagotovila interoperabilna izmenjava podatkov, pri tem pa ne bi bilo podvajanja pri njihovem zbiranju in oblikovanju (Hill, 2006).

(9)

Prostorski elementi

koordinate območja koordinate

zahodne meje zunanji gpoligon koordinate

vzhodne meje izključenost gobroča koordinate

severne meje koordinate južne meje

register zemljepisnih

podatki za gpoligon imen zemljepisno ime kot ključna beseda Zemljepisno ime kot

ključna beseda

Slika 7: Elementi za georeferenciranje v standardu FGDC CSDGM

Osnovni elementi za georeferenciranje v standardu FGDC CSDGM so:

• koordinate območja (obvezen podatek);

• podatki za poligon (neobvezen podatek);

• zemljepisno ime kot ključna beseda (neobvezen podatek); vsako zemljepisno ime mora biti povezano s tezavrom zemljepisnih imen.

Spatial_Domain:

Bounding_Coordinates:

West_Bounding_Coordinate: 14.33333 East_Bounding_Coordinate: 14.83333 North_Bounding_Coordinate: 51.25 South_Bounding_Coordinate: 51 Keywords:

Theme:

Theme_Keyword_Thesaurus: LCSH Theme_Keyword: Maps topographic Place:

Place_Keyword_Thesaurus: LCSH Place_Keyword: Saxony (Germany)

Place_Keyword: Böhmen (Czech Republic) Place_Keyword: Prussia (Germany)

Slika 8: Primer osnovnih elementov za georeferenciranje za list 3553 Schluckenau serije topografskih zemljevidov Avstro-Ogrske monarhije v merilu 1 : 75.000, Vojaško-geografskega inštituta na Dunaju, ki so izhajali od konca 19. stoletja do druge svetovne vojne v standardu FGDC CSDGM .

(10)

2.4 Standard ISO 19115

Standardizacija geografskih podatkov se lahko najbolje uveljavi prek niza usklajenih standardov ISO, ki pojme geografskih informacij povezujejo s koncepti informacijske tehnologije. ISO 19115 podaja osnovna načela in standardno vsebino tehničnih in ad

ministrativnih podatkov o geoprostorskih podatkih.

Slika 9 prikazuje osnovne elemente za georeferenciranje v formatu ISO 19115.

V prihodnosti bodo formati FGDC CSDGM in ISO 19115 harmonizirani in kompatibilni.

Zemljepisna

lokacija prostorska

resolucija geometrična

podshema meje

območja zemljepisni merilo

opis razdalja

koordinate zahodne meje

zemljepisna spoznavnost (zemljepisno ime, naslov) koordinate

vzhodne meje koordinate severne meje

koordinate južne meje

Slika 9: Elementi za georeferenciranje v standardu ISO 19115

naslov DRŽAVNA PREGLEDNA KARTA merila 750 000 – DPK 750 povzetek Državna pregledna karta, cela Slovenija na eni strani formata

A3. Podatkovni niz sestavljajo sloji kartne vsebine, ki pokrivajo 8 objektnih skupin: matematični elementi, naselja in objekti, komunikacije, relief, hidrografija, pokritost tal, meje in ločnice, zemljepisna imena. Podatki so na voljo v rastrski in vektorski obliki. Karta je na voljo tudi v natisnjeni obliki.

namen Pregledna karta

uporaba Za »grobo« orientacijo v prostoru, za potrebe preglednih in tematskih prikazov

geometrična podshema Rastrska slika, vektorski sloji

(11)

prostorski referenčni sistem Državni koordinatni sistem D48, GaußKrügerjeva projekcija jezik podatkovnega niza Slovenski, ISO 88592(Latin2)

referenčna literatura Projekt prenove Državnih preglednih kart (DPK), Redakcijski načrt, dopolnitve 2008

Za dodatno literaturo si poglejte naše spletne strani.

grafični pregled

vir Državna pregledna karta merila 1 : 500 000 (DPK 500) celotna pozicijska

natančnost

Enakovredna je pozicijski natančnosti državne pregledne karte v merilu 1 : 500 000, zmanjšane zaradi generalizacije = 420 m.

celotna tematska natančnost

100 %

celotna časovna usklajenost

Permanentno vzdrževanje ob reambulaciji

celotna logična usklajenost 100 %

celotna popolnost Pokrito je celotno območje Slovenije in del sosednjih držav.

min x 13016

min y 349324

max x 209080

max y 631410

Slika 10: Primer dela osnovnega pregleda opisa Državne pregledne karte merila 1 : 750.000.

(12)

V opisu Državne pregledne karte merila 1 : 750.000 (Slika 10) iz Centralne evidence prostorskih podatkov so zajeti vsi ključni elementi vsebine, ki jih pozna ISO TC211, spe

cifikacija za metapodatke pa je ISO 19115.

3 Neformalno georeferenciranje

Za neformalno georeferenciranje s pomočjo zemljepisnih imen (toponimov) so izre

dnega pomena imeniki zemljepisnih imen (organizirane in strukturirane informacije o zemljepisnih imenih), ki zemljepisnim imenom določajo koordinate. V današnjem pomenu so jih prvič začeli uporabljati na začetku 18. stoletja, čeprav njihova zgodovi

na – kot seznamov zemljepisnih imen z opisi – sega v 6. stoletje, na območje Bizanca.

Najbolj znani imenikiso: Johnstonov (Škotska, 1850), Bouilletov (Francija, 1857), Ritter

jev (Nemčija, 1874), Garollov (Italija, 1898), Lippincottov register (ZDA, 1865) in The Columbia Gazetteer of the World (1998) (Hill, 2006).

Današnji registri večinoma vsebujejo zemljepisno ime, tip objekta in položaj. To so t. i.

osnovni elementi registrov.

Primer:

Ime: Slovenija Oblika: Država

Lokacija: Dolžina: 13,22 Širina: 45,25 Dolžina: 16,35 Širina: 46,52

Za standardizacijo zemljepisnih imen v Sloveniji skrbi Komisija za standardizacijo ze

mljepisnih imen (KSZI), ki je od leta 2001 stalno delovno telo vlade. Glavna naloga komisije je usmerjanje, usklajevanje ter reševanje problematike na področju standar

dizacije zemljepisnih imen v Republiki Sloveniji. Namen standardizacije zemljepisnih imen je določitev pisne oblike in poenotenje uporabe domačih in tujih zemljepisnih imen. Komisija deluje skladno s sprejetimi resolucijami in priporočili izvedenske skupi

ne za standardizacijo zemljepisnih imen pri Združenih narodih, osrednji organizaciji za standardizacijo zemljepisnih imen.

Standardizirana slovenska zemljepisna imena z zemljevida Republike Slovenije v meri

lu 1 : 1.000.000 in 1 : 250.000 so zbrana v Registru zemljepisnih imen (REZI). Za njegovo vzdrževanje skrbi Geodetska uprava, skupno pa REZI vsebuje okrog 200.000 večinoma nestandardiziranih imen.

Kljub pogostemu mnenju, da sta osnovna in zadostna elementa vsakega registra samo zemljepisno ime in lokacija, je podatek o zemljepisnem oblikovalnem pojavu izredno

(13)

pomemben pri natančni opredelitvi iskanega pojma. Za potrebe njihove opredelitve so izdelani tezavri, hierarhične strukture oziroma klasifikacijski sistemi. Najbolj znan je tezaver zemljepisnih oblikovalnih pojavov Aleksandrijske digitalne knjižnice (ADL Feature Type Thesaurus).

Pomembni elementi registrov so lahko tudi podatki o odnosih med imeni (npr. del nečesa, administrativna hierarhija), časovni razpon (npr. 1980–1985, antika, 20. st.) in različna dokumentacija o viru podatkov (npr. zemljepisno ime je vzeto iz Registra ze

mljepisnih imen, ali pa: koordinate geografskega objekta so določene z meritvami z GPSom).

Do danes je bilo razvitih nekaj modelov (formatov) digitalnih registrov zemljepisnih imen:

• abstraktni model registra, ki je osnova za registrski protokol Aleksandrijske digi

talne knjižnice (ADL Gazetteer Protocol);

• splošni register Aleksandrijske digitalne knjižnice (ADL Gazetteer Content Standard – GCS);

• ISO TC 211 register prostorskega referenciranja z geografskimi identifikatorji (Spatial Referencing by Geographic Identifiers ISO 19112:2003);

• Gettyjev register zemljepisnih imen (Getty Thesaurus of Geographic Names) (Hill, 2006);

• prostorska podatkovna baza Europeane (Europeana Gazetteer), ki vsebuje imenik zemljepisnih imen GeoNames (Vodeb, 2012).

3.1 Register in protokol Aleksandrijske digitalne knjižnice

Register in protokol Aleksandrijske digitalne knjižnice sta v širši rabi, med drugimi je registrski protokol ADL vključen tudi v register Europeane, o katerem je več pisala Vo

debova (2012).

Protokol Aleksandrijske digitalne knjižnice je enostaven protokol, namenjen iskanju med registri z različnimi podatkovnimi strukturami. Podpira poizvedovanje po zemlje

pisnih imenih (po krajevnih imenih, zemljepisnih območjih, zemljepisnih oblikah, raz

merjih znotraj zemljepisnih imen) in pridobivanje standardnih odgovorov (Janée in Hill, 2009).

Splošni register Aleksandrijske digitalne knjižnice ADL GCS je zasnovan kot okvir za opise krajevnih imen, zlasti naselij, vključno s ključnimi elementi toponimov (in njihovo

(14)

do drugih virov opisov. Ima obliko sheme XML in podpira mednarodne in večjezične aplikacije (Slika 11).

Elementi ADL GCS so:

• zemljepisno ime in podrobnosti o njegovem izvoru, jeziku in uporabi;

• klasifikacija pojavne oblike;

• kodirani podatki za lokacijo (npr. koda FIPS);

• prostorska lokacija (geometrični atributi);

• naslov (ulica);

• razmerja do drugih navedenih krajev;

• podatki (npr. št. prebivalcev, nadmorska višina);

• opis;

• povezave do zunanjih virov o pojavni obliki;

• drugo: dodatna pojasnila, datum vnosa podatkov.

feature ID: 12123434 feature status: current name: Tucson (county seat) primary display: true name status: current

feature class: populated places primary display: true

classification scheme:

name: ADL Feature Type Thesaurus version: July 3, 2002

class status: current spatial location planet: Earth bounding box:

geodetic basis: WGS-84 west coordinate: -111.00278 east coordinate: -110,86778 south coordinate: 32.12278 north coordinate: 32.26883

how generated: calculated maximum and minimum extent of detailed geometry source geometry(ies): primary geometry

geometry(ies):

primary geometry: true geometry status: current

reference link to external geometry: false geometry coding scheme:

name: DLESE geospatial.xsd version: 1

encoded geometry (example only):

<body>

<planet>Earth</planet>

(15)

</body>

<geodeticDatumGlobalOrHorz>DLESE:WGS84</geodeticDatumGlobalOrHorz>

<projection type=”DLESE:Mercator”>Information about the projection goes here.</projection>

Information about the coordinate system goes here</coordinateSystem>

<typeDetGeo>Polygon</typeDetGeo>

<geoPtOrder>Clockwise</geoPtOrder>

</longLats>

<detSrcIDandURL URL=”some URL”>some source</detSrcIDandURL>

<detSrcDesc>Generalized polygon derived from shapefile</detSrcDesc>

<detAccEst>+/- 5 mile perimeter</detAccEst>

<description>Extra information goes here about the detailed geometry </description>

<geodeticDatumGlobalOrVert>DLESE:CGD28-CDN</geodeticDatumGlobalOr Vert>

<vertBase>Average sea level</vertBase>

<vertAcc>Generalized point elevation for Tucson</vertAcc>

</detVert>

</detGeo>

</detGeos>

</geospatialCoverage>

</geospatialCoverages>

entry date: 2000-07-01 modification date: 2001-05-15

Slika 11: Primer zapisa za Tuscon, Arizona, ZDA, v ADL GCS

3.2 Register ISO TC 211

Tehnični komite 211 Mednarodne organizacije za standarde (ISO TC 211) je razvil regi

ster prostorskega referenciranja z geografskimi identifikatorji (Spatial Referencing by Geographic Identifiers ISO 19112:2003) z namenom, da se vzpostavita splošni model za strukturo registrov in mreža servisov znotraj standardov za upravljanje s podatki GIS. Model se je razvijal znotraj skupnosti GIS, z administrativno konotacijo, kjer so geodetske uprave odgovorne za geografske entitete, kot so države, naselja, naslovi itn.

(16)

3.3 Gettyjev register zemljepisnih imen

Gettyjev register zemljepisnih imen je delo raziskovalnega inštituta fundacije J. Paul Getty in primer registra tezavra. Strukturiran je na osnovi hierarhičnih odnosov: rod–

razred, od širšega k ožjemu (Slika 12).

ID: 7012986

Record Type: administrative Ljubljana (inhabited place) Coordinates:

Lat: 46 04 00 N degrees minutes Lat: 46.0667 decimal degrees Long: 014 30 00 E degrees minutes Long: 14.5000 decimal degrees

Note: Was strategic Roman city on road to Pannonia; ruined by Huns (451) &

Magyars (900s); ruled by dukes of Carniola 12th cen.; under Otakar II of Bo- hemia 1270; went to Hapsburgs 1277; captured by French 1809, seat of Illyrian Provinces until 1813.

Names:

Ljubljana (preferred,C,V) Lyublyana (C,V)

Lubiana (C,V) Laibach (C,O)

Luvigana (H,V) ... rebuilt by Slavs after destruction by barbari- ans in 5th cen.

Emona (H,V) ... ancient Roman Aemona (H,V)

Hierarchical Position:

World (facet)

.... Europe (continent) (P) ... Slovenia (nation) (P)

... miscellaneous/Slovenia (miscellaneous) (P) ... Ljubljana (inhabited place) (P) Place Types:

inhabited place (preferred, C) ... founded by Augustus in 34 BC city (C)

national capital (C) ... capital of Yugoslavian Slovenia from 1946, of independent nation of Slovenia from 1991

transportation center (C) industrial center (C) educational center (C) Sources and Contributors:

Aemona... [VP]

... GRI Photo Archive, Authority File (1998) 9525 Emona... [GRLPSC, VP]

... Encyclopaedia Britannica (1988) VII, 420-421 ... GRI Photo Archive, Authority File (1998) 9525 Laibach... [GRLPSC, VP]

Slika 12: Del polnega zapisa za Ljubljano v Gettyjevem registru zemljepisnih imen

(17)

3.4 Podatkovna baza GeoNames

Brezplačna podatkovna baza GeoNames, s katero je povezana prostorska podatkov

na baza Europeane (Europeana Gazetteer) (Freire in Soares, 2011), vsebuje več kot 10 milijonov zemljepisnih imen in več kot 8 milijonov zemljepisnih pojavnih oblik. Vse zemljepisne oblike so kategorizirane v eno od devetih kategorij (npr. A – država, deže

la, regija, H – vodotok, jezero, L – parki, območja …) in nato podkategorizirane v eno od 645 kod (npr. znotraj kategorije H – vodotok, jezero, koda BAY za jezero, koda CNL za kanal). GeoNames združuje podatke, kot so zemljepisna imena v različnih oblikah, nadmorska višina, število prebivalcev, povezava na različne vire itd. (Slika 13). Vse ko

ordinate zemljepisne dolžine in širine so v WGS84 (World Geodetic System, Svetovni geodetski sistem iz leta 1984). Uporabniki lahko sami dodajajo podatke in jih urejajo.

Slika 13: Rezultat iskanja Ljubljane v podatkovni bazi GeoNames

3.5 Normativni zapisi za zemljepisna imena v Splošnem geslovniku COBISS.SI in v normativni bazi hrvaške nacionalne in univerzitetne knjižnice NSK

(18)

COBISS.SI ter priprava ustrezne normativne baze podatkov za predmetne oznake, po

sebno poglavje predstavljajo zemljepisna imena. Še zlasti popoln naj bi bil nabor ze

mljepisnih imen, ki se nanašajo na slovenski prostor (Zalokar, 2006). SCG loči naslednje vrste zemljepisnih imen:

• imena geografskih pojavov (morja, jezera, puščave, pokrajine itd.);

• imena iz družbene geografije, ki niso političnoteritorialne enote;

• naselbinska imena, ledinska imena, skupine držav itd.;

• imena entitet, ki so delo človeka (prometne poti, jezovi, ruševine gradov itd.);

• političnoteritorialne enote (države, občine, kantoni itd.);

• imena mitoloških in drugih izmišljenih krajev (Izum, 2012).

Vsi zapisi za zemljepisna imena imajo kodo, narejeno na osnovi MARC Code List for Geographic Areas. Če to ustreza, lahko vsebujejo več kod za geografska območja (npr. koda za pomursko regijo je exvpo).

Slika 14: Primer uporabniškega izpisa za Ljubljano v Splošnem geslovniku COBISS.SI

(19)

V online normativni bazi hrvaške nacionalne in univerzitetne knjižnice NSK je mogoče tudi iskanje normativnih zapisov za zemljepisna imena (Slika 15). Iz primera normativ

nega zapisa za Ljubljano v formatu MARC (Slika 16) je razvidno, da polje 034 vsebu

je koordinate po sistemu GeoNames, polje 043 pa geografsko kodo na osnovi MARC Code List for Geographic Areas.

Sistemski broj 000419779 Odrednica Ljubljana Neusvojeni oblik Emona Aemona

Laibach Lubiana Luvigana

Pristup Ljubljana

UDK (497.4Ljubljana)

(497.4)

Odrednica (engl.) Ljubljana Slika 15: Zapis za Ljubljano v normativni bazi NSK FMT AU

LDR 00000cz a2200157n 4500 001 000419779

003 HR-ZaNSK 005 20120925144547.0

008 060329nd anznnbabn |a ana 035 |9 (HR-ZaNSK)429536

035 |9 (HR-ZaNSK)260329241 035 |a (HR-ZaNSK)000419779

034 |d E0143018 |e E0143018 |f N0460303 |g N0460303 |2 geonames 040 |a HR-ZaNSK |b hrv |c HR-ZaNSK |f nskps

043 |a e-xv---

080 |a (497.4Ljubljana) |2 MRF 1998.

080 |a (497.4) |2 MRF 1998.

670 |a Atlas Europe / glavni urednik Mladen Klemenčić. Zagreb, 1997. |b Ljubljana

670 |a Internet - Getty: |b Emona |u http://www.getty.edu/research/to ols/vocabularies/index.html

670 |a Internet - Getty: |b Aemona |u http://www.getty.edu/research/

tools/vocabularies/index.html

670 |a Internet - Getty: |b Laibach |u http://www.getty.edu/research/

(20)

670 |a Internet - Getty: |b Luvigana |u http://www.getty.edu/research/

tools/vocabularies/index.html 751 7 |a Ljubljana |2 enskps 8564 |u

http://maps.google.hr/maps?q=Ljubljana,+Slovenija&hl=hr&sll=44.47, 16.52&sspn=7.307326,14.128418&vpsrc=0&t=m&z=10 |y Ljubljana 998 |c dmgo060329 |k mivp1109

Slika 16: Normativni zapis za Ljubljano v formatu MARC v normativni bazi NSK

4 Zaključek

Leta 2004 je v statistični analizi petih milijonov zapisov MARC iz obdobja od leta 1968 do leta 2000 V. Petras ugotovil, da skoraj polovica zapisov (53 %) vsebuje bodisi ze

mljepisno predmetno oznako ali zemljepisno določilo v predmetnih oznakah, kodo geografskega območja vsebuje 46,22 % zapisov in 0,23 % zapisov ima podatke o ko

ordinatah, merilu in projekciji v poljih 035 in 255 (Petras, 2004). V 54.829.227 zapisih iz baze OCLC WorldCat je D. VizineGoetz leta 2005 izločil 40,8 % zapisov, ki imajo ze

mljepisno predmetno oznako oziroma zemljepisno določilo, in 32,47 % zapisov s kodo geografskega območja (Hill, 2006).

Analizi kažeta, da je delež zapisov, ki so vsebovali koordinate, izredno majhen, vključe

nost geografskih imen v bibliografske zapise pa je relativno visoka, kar kaže na slabo izkoriščenost podatka, ki je lahko osnova za razvoj novih možnosti iskanja, prikaza in dostopa ne le do kartografskih, temveč tudi do knjižničnih zbirk nasploh.

Z vidika formalnega georeferenciranja z vnosom koordinat gre razvoj knjižničnih stori

tev v dve smeri: prvič, v razvoj novih generacij OPACov, in drugič, v razvoj geografskih vmesnikov (Bidney, 2010).

Nove generacije OPACov med drugim omogočajo iskanje po vseh poljih (Nacionalna knjižnica Avstralije) in tudi po koordinatah, če so sestavni del bibliografskega zapisa, vendar je potem nujna dodatna storitev, ki bi ovrednotila lokacijo. Večje število dosto

pnih točk v bibliografskih zapisih omogoča boljše rezultate iskanja.

Eden od najuporabnejših rezultatov vnašanja koordinat v bibliografske zapise je mož

nost njihovega izvoza v geografske vmesnike in lokacijske storitve zunaj knjižničnih katalogov. Geografski vmesniki omogočajo iskanje glede na lokacijo na karti in druga vrednotenja položaja, ne pa tekstualnega iskanja. Do sedaj so bili večinoma omejeni na iskanje kartografskega gradiva, ni pa razloga, da ne bi na takšen način iskali tudi drugega knjižničnega gradiva in vsebine znotraj gradiva, če bi bile vse vsebine digital

ne (geoparsing).

(21)

Prvi pogoj za prikazovanje podatkov v geografskih vmesnikih je, da je gradivo digitali

zirano in formalno ali neformalno georeferencirano.

Primerov geografskih vmesnikov za iskanje kartografskega gradiva je kar nekaj: Uni

versity of Minnesota – MapHappy, uporabnik išče zemljevide glede na geografsko lo

kacijo s pomočjo aplikacije Google Maps; tudi Nacionalna knjižnica Avstralije je obli

kovala vmesnik Maps of Australia, ki uporabniku omogoča iskanje po kartografskih zbirkah avstralskih knjižnic s pomočjo navigacije po karti. V NUKu se razvija digitalno geoknjižnico s karto kot vhodno točko do različnega georeferenciranega gradiva že od leta 2004 (Šolar in Radovan, 2007, 2008; Radovan in Šolar, 2011).

MapRank je geografski spletni pregledovalnik, ki uporablja koordinate v polju 034 (format MARC21). Razvilo ga podjetje Klokan Technologies za švicarski portal karto

grafskega gradiva Kartenportal. Omogoča iskanje po velikih podatkovnih bazah, hitro in neodvisno od sistemov predmetnega označevanja in geslovnikov (Oehrli [et al.], 2011). Iskanju po geografskem imenu je dodano še iskanje po času in merilu.

Tudi kartografsko gradivo Nacionalne knjižnice Škotske in David Rumsey Historical Map Collection je mogoče iskati s pomočjo spletnega pregledovalnika MapRank.

Geografski informacijski sistemi prav tako omogočajo, da se lahko podatki z geograf

skimi koordinatami po opravljeni konverziji iz drugih formatov vizualizirajo. Z orodjem ArcGISa se lahko oblikujejo geografski vmesniki do bibliografskih citatov ali biblio

grafskih zapisov, kot grafične alternative za iskanje besedilnih nizov krajevnih imen.

ArcView hotlink omogoča povezovanje bibliografskih zapisov z zunanjimi podatki, ki uporabljajo točko za vsako od krajevnih imen, ustvarjeno s povezovanjem polj za geografsko širino in dolžino (Gonzales, 2007). Izreden prikaz kartografske zbirke s po

močjo geografskih informacijskih sistemov je Harvard AfricaMap. Tudi že omenjena David Rumsey Historical Map Collection omogoča dostop do zbirke s pomočjo dvo in trodimenzionalnih pregledovalnikov GIS.

Z današnjo tehnologijo bi povezovanje online knjižničnih katalogov z online registri za geografska imena in geografske pojavne oblike, s splošnimi geslovniki, z wikipedijami in drugimi viri podatkov lahko dramatično spremenilo ne samo geografsko informa

cijsko iskanje in dostop do kartografskih virov v knjižnicah, temveč tudi do knjižničnih zakladov nasploh. Tudi v Sloveniji so bo gotovo izkoristilo vse prednosti georeferenci

ranja, s sodelovanjem na različnih ravneh pa bo storjen potreben korak k novim nači

nom dostopa.

(22)

Literatura in viri

ADL Gazetteer Protocol. Pridobljeno 20. aprila 2013 s spletne strani: http://www.alexandria.

ucsb.edu/gazetteer/protocol/

ADL Gazetteer Content Standard. Pridobljeno 20. aprila 2013 s spletne strani: http://www.

alexandria.ucsb.edu/gazetteer/ContentStandard/version3.2/GCS3.2guide.htm

AfricaMap. Pridobljeno 18. aprila 2013 s spletne strani: http://worldmap.harvard.edu/africamap/

Bidney, M., (2010). Can geographic coordinates in the catalog record be useful? Journal of Map and geographic Libraries, 6 (2), 140–150.

Buchel, O. (2005). Geographic information retrieval of noncartographic materials from library catalogs. Indipendent Reading Final. London: Faculty of Information and Media Studies, University of Western Ontario.

Centralna evidenca prostorskih podatkov – CEPP. Pridobljeno 13. aprila 2013 s spletne strani:

http://prostor.gov.si/cepp/

COMARC Format. Pridobljeno 11. aprila 2013 s spletne strani: http://home.izum.si/COBISS/

OZ/2004_3/html/clanek_04.html

David Rumsey Historical Map Collection. Pridobljeno 9. maja 2013 s spletne strani: http://www.

davidrumsey.com/home

Dublin Core Metadata Initiative. Pridobljeno 15. aprila 2013 s spletne strani: http://dublincore.

org/

Europeana. Pridobljeno 22. aprila 2013 s spletne strani: http://www.europeana.eu/

FGDC CSDMG. Pridobljeno 21. aprila 2013 s spletne strani: http://www.fgdc.gov/metadata/

geospatialmetadatastandards

Freire, N., Soares, A. (2011). EuropeanaConnect; D5.5.1 – The Europeana Geoparser and Gazetteer. Pridobljeno 23. aprila 2013 s spletne strani: http://www.europeanaconnect.eu/

documents/D5.5.1_Geoparser_Gazetteer_v1.0.pdf

GeoNames. Pridobljeno 23. aprila 2013 s spletne strani: http://www.geonames.org/

Getty Thesaurus of Geograpfic Names. Pridobljeno 21. aprila 2013 s spletne strani: http://www.

getty.edu/vow/TGNSearchPage.jsp

Gonzalez, A. J. (2007). Analysis of spatial information to improve retreival of cartographic materials by providing geographic coordinate information. Magistrsko delo. Florida:

University of Florida. Pridobljeno 7. maja 2013 s spletne strani: http://ufdcimages.uflib.ufl.

edu/UF/E0/02/15/61/00001/gonzalez_j.pdf

Gonzalez, J. A. (2007). Problems That Arise When Providing Geographic Coordinate Information for Cataloged Maps. ALA Map and Geography Round Table. Pridobljeno 7. maja 2013 s spletne strani: http://repository.tamu.edu/handle/1969.1/129198?show=full

Guide to the ADL Gazetteer Content Standard, version 3.2, 2004. Pridobljeno 7. maja 2013 s spletne strani: http://www.alexandria.ucsb.edu/gazetteer/ContentStandard/version3.2/

GCS3.2guide.htm

(23)

Hill, L. (2006). Georeferencing: The Geographic Associations of Information. Cambridge, London:

MIT.

ISO 19115. Pridobljeno 6. maja 2013 s spletne strani: http://www.iso.org/iso/catalogue_detail.

htm?csnumber=26020

ISO TC 211. Pridobljeno 6. maja 2013 s spletne strani: http://www.isotc211.org/

Janée, G., Hill, L.L. (2009). The ADL Gazetteer Protocol. Pridobljeno 13. maja 2013 s spletne strani: http://www.alexandria.ucsb.edu/gazetteer/protocol/specification.html

Kartenportal. Pridobljeno 24. aprila 2013 s spletne strani: http://kartenportal.mapranksearch.

com/en/

Komisija za standardizacijo zemljepisnih imen. Pridobljeno 24. aprila 2013 s spletne strani:

http://www.gu.gov.si/si/delovnapodrocja_gu/projekti_gu/registri/kszi/komisija/

Kvamme, K., OštirSedej, K., Stančič, Z., Šumrada, R. (1997). Geografski informacijski sistemi.

Ljubljana: Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti.

Library of Congres. MARC21 Format for Bibliographic Data, National Level Full and Minimal Requirements. Pridobljeno 11. aprila 2013 s spletne strani: http://www.loc.gov/MARC21/

bibliographic/nlr/

MapHappy. Pridobljeno 24. aprila 2013 s spletne strani: https://www.lib.umn.edu/apps/

maphappy/

MapRank. Pridobljeno 8. maja 2013 s spletne strani: http://www.klokantech.com/

mapranksearch/

Maps of Australia. Pridobljeno 7. maja 2013 s spletne strani: http://mapsearch.nla.gov.au/

Markey, K. (2007). The Online Library Catalog: Paradise Lost and Paradise Regained? D-Lib Magazine, 13 (1/2). Pridobljeno 10. aprila 2013 s spletne strani: http://www.dlib.org/dlib/

january07/markey/01markey.html.

Merkley, C. (2012). Enhanced Catalogue Records Positively Impact Circulation but Are Not Used to Their Potential in Patron Searching. Evidence Based Library and Information Practice, 7 (3), str. 73–76. Pridobljeno 15. aprila 2013 s spletne strani: http://ejournals.library.ualberta.ca/

index.php/EBLIP/article/view/16578.

Mi, J., Weng, C. (2008). Revitalizing the Library OPAC: Interface, Searching, and Display Challenges.

Information technology and libraries, 27 (1), 5–22. Pridobljeno 10. aprila 2013 s spleten strani:

http://www.ala.org/lita/ital/sites/ala.org.lita.ital/files/content/27/1/mi.pdf.

Nacionalna i univerzitetna knjižnica u Zagrebu. NSK normativna baza. Pridobljeno 13.

maja 2013 s spletne strani: http://katalog.nsk.hr/F/F2PX43DMQF65YMU6SU28U4XVC C1K8QV8TEGKT33EB4L4CBR5N330291?func=fullsetset&set_number=039113&set_

entry=000001&format=001

National Library of Australia. Pridobljeno 7. maja 2013 s spletne strani: http://catalogue.nla.gov.au/

National Library of Scotland, Map images. Pridobljeno 16. aprila 2013 s spletne strani: http://

(24)

OCLC WorldCat. Pridobljeno 9. aprila 2013 s spletne strani: http://www.oclc.org/worldcat.

en.html

Oehrli, M., Přidal, P., Zollinger, S., Siber, R. (2011). MapRank: Geographical Search for Cartographic Materials in Libraries. D-lib Magazine, 17 (9/10). Pridobljeno 20. aprila 2013 s spletne strani:

http://www.dlib.org/dlib/september11/oehrli/09oehrli.html

Petras, V. (2004). Statistical Analysis of Geographic and Language Clues in the MARC Record.

Technical report for the »Going Places in the Catalog: Improved Geographic Access« project.

Pridobljeno 20. aprila 2013 s spletne strani: http://metadata.sims.berkeley.edu/papers/

Marcplaces.pdf

Radovan, D., Šolar, R. (2011). Geospatialization and Socialization of Cartographic Heritage. V Preservation in digital cartography (str. 161–178). Heidelberg; New York: Springer.

Razvoj splošnega geslovnika COBISS.SI: načela SGC ter navodila za redakcijo baze podatkov SGC (delovno gradivo): Elektronske prosojnice, V1.0. (2012). Maribor: IZUM.

Register zemljepisnih imen – REZI. Pridobljeno 24. aprila 2013 s spletne strani: http://prostor.

gov.si/cepp/.

SGC – splošni geslovnik COBISS.SI. Pridobljeno 8. maja 2013 s spletne strani: http://cobiss4.

izum.si/scripts/cobiss?ukaz=BASP&bno=506&id=1556448999518873

Šolar, R., Radovan, D. (2007). Dostop do knjižničnega gradiva na osnovi geografskega položaja – pilotni projekt Evropske digitalne knjižnice. Knjižnica, 51 (3–4), 165–176.

Šolar, R., Radovan, D. (2008). The change of paradigms in digital map libraries. E-perimetron, 3 (2), 53–62.

UNIMARC. Pridobljeno 12. aprila s spletne strani: http://archive.ifla.org/VI/3/p19961/secuni.

htm

Vodeb, V. (2012). Georazčlenjevanje metapodatkovnega opisa kulturne dediščine. Knjižnica, 56 (3), 191–203.

Zalokar, M. (2006), Razvoj splošnega geslovnika COBISS.SI. Organizacija znanja, 11 (4), 224–229.

Pridobljeno 14. maja 2013 s spletne strani: http://home.izum.si/COBISS/OZ/2006_4/html/

clanek_20.html

dr. Renata Šolar

Narodna in univerzitetna knjižnica, Turjaška 1, 1000 Ljubljana epošta: renata.solar@nuk.unilj.si