prĺ Biotehniški fakulteti v Ljubljani

i

lNšTlTUT zA GoZDNo

lN

LEsNo G0SPoDARSTVo

prĺ Biotehniški fakulteti v ^Ljubljani

P0R0crL00DELu r982

URP

:

Optimalna proizvodnja

prĺdobivanja in

predelave lesa

šlfra: ^{URP 05-lł522}

Ljubljana,1982

ĄuívT

l.

Optlmalna prolzvodnJa

prldoblvanJa ln

predelave lesa

šĺfra

o5-4522

2,

IzbolJšanJe

kakovostl

gozdnega semgna

in

sadlk

šifra

⁴⁰⁴

3, ^{lnštltut za}

^gozdno

^ln

^lesno gospodarstvo

v

LJublJanl

ł. dr.

Janez

Božlč' dlpl.lnž.

5. ^a)

Razlskave prldelovanJa kakovostnih

sadlk

,

Lado

Eleršek,

d

lpl

..lnž.

,

^Dušan

^Jurc'

^{dl pl}

^.blolo9,

Vld l,llkullě, dlpl.lnž., dr. Mllan

Hočevarl

dlPl.lnž.

b)

Hornpnalna

kontrola kalltve

_Jelovega ^semena

Dušan

Jurc,

dipl

.biolog1 dr.

l'ĺlran VardJan, unlv,prof ^.

c)

ProučevanJe

ln

bloekološko''ĺvrednotenJe ^semensklh obJektov MarJana

Pavle, dlPl. lnž.;

LoJze čampa'

dipl. lnž.

ě) Topolovl hlbridl ' ^l].

^del

dr.

Janez Božlě1

dlpl. tnž,,

MarJan

Hladnlk' dlpl. lnž'

6.

Gcslbt

kalltev

^{sernena, goedna}

sadlkal

semenskl

sestoJl,

topol

ovl

^{kr lžanc l}

FlnancerJ l

l ^Rss, Drugl:

^t

,9\2,0ł7r00

dln

Poroěllo se

nanaša na cel.otna

gredstva,

_RsS.

LJublJana,

15,12,1982

Koordlnator sklopa: ^{D I} rektor ^r

ł''larko Kmecl;

dlpl .lnž.

dr,

Janez Božlč _2tffo'ĺi]i'i]j:jl^{j';$ľ?ľil r}

/' t

60.l;rĺ}ii'iiljÝ(J

KAZALO

1.

Raziskave

pridelovanja

gozdnih

sadik in

izdelava

kriterijev za

določanje kakovosti

2.

Hormonalna

kontrola kalitve

_Jelovega ^semena

3.

Prouěevanje

in

bioekološko vrednotenje ^{semenskih objektov}

Ą.

Topolovi

hibridi - ll.

del

IzvLEčEK

poročíla ^o pro9ramskem sklopu' kí je v ^projektu

,,optÍ-malna

proízvođnja, prÍđobívanje ĺn ^{pređelava lesa''}

ProgramskÍ.sklopzajemarazískave,kisopovezanesspozna-

vanjem nasIeđstvenega bogatśtva. Gospođarsko

^pomembnĺh

gozđnĺh đrevesnih vrst ĺn ugotavljanjem kakovostí ^{gozđnega semena} ĺn sađĺk.

Pŕí ^tem so bĺIe razískave ^{usmerjene na:}

- Vrednot'enje semenskíh sesŁojev po bíoekotoških znaěi]-nostíh za príđeIovanje ^gozđnega

^semena'

- Ugotavtjanje nekaŁeríh lasŁnostÍ gozđnega semena, zlastí

^na

spoznavanje ín spremljavo aktívností rastlÍnskih

^borntonov

in njíhove vloge ^{na potek} kalitve jelovega

^semena'

Determínj_ranje bj-otoškíh Ĺn prírastnih ]'astnosti ^topolov sekcíje

Tacamahaca.

_ oblikovanje naěĺnov za racíonalno zboljšanje kakovostí ^gozđnĺh

sađík.

SYNOPSTS

of ^{the ReporŁ on the Program complex wĺthín the Research}

projecŁ ''optJ.ma} prođuctíon, uťĺ].ízaŁĺon ^anđ processĺng of

\^roođll

ľhe program complex encompasses research V'orks connecteđ v'íŁh the recognĺtíon of Łhe amptíŁuđe of the heređĺtary ^va-

ríance ĺn economÍcaIIy ĺmport,anŁ forest tree species, _{anđ 'r'Íth} the assessment of the qualíty of forest seeđ, anđ planŁs.

ľhe research tasks ĺnvolveđ v'eré đírecteđ

t'o:

- Evaluatíon of seeđ stanđs accorđĺng to the bíoecologĺcal characterj.stĺcs for the ^purpose of prođuction forest ^seeđ.

- Establíshment of

^some

properŁíes of forest seeđ, baseđ es- pecĺal1y on recognítíon anđ furŁher sŁuđj.es concerníng

^Łhe

actĺvĺty of ^{plant hormones anđ} their role in ^{the course of}

germínat1on of ^!ýbíte ľLľ

^seeđ

_'

- Deterĺninatj-on of bíolog1caI anđ grovĺŁh features of ^Poplars

from the section

Tacamah'äCô.

- F'orĺoatíon of measures for a ratíonaI ĺmprovemenŁ of ^the

qualĺty of forest plants.

)

Bib'liografĺja:

Eleršek,

L. ^!

t) Racionalizacija

drevesni.ěarstva

z vidika

izbol

jšanja kakovosti

_sadik,

or9anizacije,

načrtovanja

in

real

izacije pridelave sadik, l1 stranĺ,

Gozdarski

vestnik,

1/1982

2) lzboljšanje kakovosti

smrekovih

sadik s

^{poznim gnojenjem}

v

drevesnici', soavtor

dr.

Zupančič,M.,

7 stranĺ,

Gozdarski

vestnik,

_3/1982

3)

Razvoj ^gozdnega

drevesničarstva, 3 tip.strani, kmetijski nasVeti

^RTV

Ljubljana, april

¹⁹⁸²

ł)

Strokoyni

ogled raziskav

vzgoje gozdnih

sadĺk v

ZR

Neměĺji in švĺci, 3 tip.stranl,

oddano oktobra 1982

za

Gozdarski vestnik

5)

}łožnosti

za

vzgojo

boljših sadik in

uporaba kontejnerskih sadik,

predstayitev za operativo v okviru

predavanj,'Aktualne raziskave,r, 17

tip.stranĺ, oktober

1982

6) rrĺterij za

kakovost

sadik za

pogozdovanje,

ł tip.strani.,

kmetijski

nasyeti

RTV

Ljubljana,

oddano oktobra 1982.

RAzlSKAVE PRlDELoVANJA GozDNlH sADlK

lN

^lZDELÄVA

KRlTER!JEV zA DoLočANJE KAKoVosTl

lNšT.lTUT zA GozDN0

lN

LEsN0 G0sP0DARSTVo Ĺ.lugu.Jnľ'ln, Večna

pot

2

PoROE ILO O OPRAVLJENEM MZ ISKOVALNEM DEtU

URp

:

0ptlmalna

prolzvodnja pridobivanja in

predelave lesa

(š

iĺra

2 o5'lł5z2_ł0Ą) Tematski skloP:

Raziskave

pridelovanja

kakovostnih

sadik ter ^{izdelava kriterijev}

za

določanje kakovosti Nosi

lec

^skloPa:

Lado ^ELEšREK,

dipl. ing., višji raziskov.sodelavec

^lGLG Sodelavci: ^'

Dušan

Jurc, dipl.biolog, ^asistent

Janko

Kalan, dipl. ing., višj i

raziskov.sod.

Vid Mikulič, dipl.ing., višji

raziskov.sod' Dr.Mi lan Hoěevar,

dipl. ing.,

docent ^BF

Trajanje:

^ĺ981

-

^19B5

Nosilca

naloge

financira

Posebna

raziskovalna

skupnost, sodelavce Pa

finan-

cira

združeno

delo.

Skupno

delo je

združeno

v eni nalogi, ki ^jo

^obravnava

letno

poroěi lo.

1. Uvodn

i del

ⁱ n' ⁱ zhod i

šča:

^:

V slovenĺjl

pridelujemo gozdne sadike

v večJih

^pa

tudi

manjših gozdnih ^dre_

vesnlcah, kl.meriJo skupal cca

150

ha. VečJl del drevesnic

pripada posanleznim gozdnim gospodarstvom' dobra 1/3 omenJene površine pa pripada D0 Semesadike.

Slednj

ĺ prldeluJejo sadlke tudi za

potrebe

drugih

republ

ik. ^V

Slovenij

i

^sfno

porabili _leta lgBlrskupaj

6,89

miljona

gozdnlh

sadik, od

tega 8ZB smreko,

dlk tudi v

tem

letu posvetili

smreki.

2

V

tekočem

letu

smo naĺlaljeval

i z

ugotav'ljanjem do]očenih kazalcev

kvalitete sadik, ki

smo

jĺh dobiii z

morfološko

analizo štiriletnih

smrekovĺh sadik

raz|ičnih

provenienc. Nadaljeval

i

smo

z

raziskavami na področju pridelave kontejnerskih

sadik in pri

vrednotenju

sadik, ki

so

bile v drevesnici

pozno

gnojene. V drevesn

icĺ

"Semesad

ike" -

}'lengeš smo zastavi l

i

dva nova ^poskusa

z

vzgojo sadik evropskega macesna

in

smreke,

ki' so bile

razvrščene po

velĺ- kostĺ in

presajene

v drevesnici z raz]ično gostoto.

N.amen tega poskusa

je

ovrednotenje

obstoječih

načinov vzgoje

pri

nas

2, _opis del in rezultati:

Morfološke

raziskave štiriletnih

srnrekovih

sadik, ki so bile

namenjene

za

sa-

jenje v

^gozdu

v

spomladanskem

času,

smo

opravili

na

6 Vzorcih

po 50

sadik

v

drevesnici

Mengeš.

Merĺtve

smo opravil

ĺ

spomladi pred

strojnim

izkopom sadik.

Merili

smo

višĺno

nadzemnega

dela sadik,

premer koreninskega

Vratu, težo

nad- zemnega

dela sadike, težo korenin in

ugotavljal

i števĺlo sadik

na m2 gredice.

Posebno

skrb

smo

namenili

koreninskim deformacĺjam.

Določilĺ

smo

Vrste

teh

deformacĺj, ki

nastanejo

zaradi

slabega presajanja

v drevesnici

^(piki ranja)

ali

^pa

zaradi utesnjenosti korenin.

Deformacije smo

tudi kvantificiral i,

do-

ločalĺ

smo stopnje

deformiranosti

_za posamezne

sadike in

za

celotne

Vzorce.

Vse meritve

sadĺk

smo računalniško obdelal

í ĺn jĺh analizirali

skupaj

z

re-

zu]tati ĺz prejšnjih let. Ugotovili

srno' da

obstajajo precejšnje razlike

prí

gostoti

_{vzgoje smrekovih} sadik łled posameznimi

vzgojními

sredinami _{(od 33} do 129 sadiu/mz),

s

tem

v zvezi

pa

tudi precejšnje raziike

med

tršatostjo

po- prečnih

sadik

posameznih

vzorcev.

lzmerjena

tršatost,

oziroma razĺnerje h/0 znaša

za

vzorce med

Ą0,1 in

69,1.

Neenotnosti

sadik znotraj

posameznih vzorcev

so bile

po prĺěakovanju večje

kot

neenotnosti med posameznimi vzorci.Tako

znašajo teže

poprečnih sadik 25 vzorcev od

2J,1

_{do 78,2}

9, teže sadik v

prvem Vzorcu

(velĺkosti

_{50 sadĺk)}

pa

se gibljejo _od

_{1Ą g do 2lł5 g.}

Testiranje _sadik

smreke,črnega

bora,

japonskega _macesna

in

vel

ike jelke,

Vzgo_

jenih v srednjevelikih kontejnerjih,

smo

nadaljevali v

nasadu |'Brdo",

"l]ĺr-

ska

Bistrica'' in ''šimnĺk'l.

^{Sadike smo}

sadilĺ

V

Vegetacijski

dobi

.

Presadĺtve- nega šoka

ni bĺlo, prav

_tako smo

zabeležiiĺ le

manjše izpade

3

V

drevesnĺci

Mengeš smo

zastavil ĺ obširnejši

poizkus ugotav'ljanja

vpliva

sor_

tiranja

^{saclik po vel}

ĺkostnĺh razredĺli

pred presajevanjem

v drevesnici in vpliv različno

^gostega presajevanja

v c]revesiricĺ.

Saclike evropskega macesna dveh

provenĺenc,

ki

so

bi]e čez

zimo vb'k]adiščene

v hladilnici,

^smo

sortiral i

sredi maja

v tri velikostne razrede in jih posadĺii v

dveh

razlĺčnih razmikih.

Pri tem ^smo osnoval

í

ĄB

polj v 6 b]okih

za vsako provenienco

ter posadili

skupaj 3840 ^{sad i k.}

V avgustu ^smo

osnovali v drevesnici

^{podoben poskus}

z dvoletnimi

smrekovimi sadikami. ^{Sadike smo} pred sajenjem

raZVrstili v tri višinske

razrede ter

jĺh posadilĺ z

ozkim, normalnĺm

in širokim

razmikom. Prve

rezultate

tega nači_

na vzgoje ^bomo

zabeleźili ob

izkopu

sadik v drevesnici, več

podatkov

o kvali- teti

tako vzgojenih

sadik

pa bomo

dobi1i šele iz

poskusnih nasadov

v

^gozdu.

3. ^{Ugotovi tve:}

Analiza

smrekovĺh

sadik, ki jih pri

nas uporabljamo

za sajenje v

gozdu kaže na

dokajšnjo

neenakost

teh sadik, ki

moti

pri sajenju v

gozdu

in pri ^nadalj- ni rasti

nasac/á. Da ./ borno

dosegli boljšo

izenačenosĽ

sadik,

bo potrebno

izlo_

čiti že pred(utrĺjo veěji deiež

manjšega semenja

ter večji del

manjših ĺn

slabo

raščenl'h .",n"nic

pri

presajevanju

v drevesnici.

Tršatost sadĺk,

ugotavljana

z

razrĺlerjen h/fi

je pri

poprečnih sadikah nekate-

rih

vzorcev

nezadovoljiva, kar je posledica

pregoste vzgoje

sadik v

drevesni-

ci. V

teh drevesnicah

je

mogoče

izbo]jšati

^kva1

iteto pridelanĺh sadik

^na

račun zn ĺ

žanja

nj ĺ hove kvant i tete.

Pri

vzgoj

i

enoletnĺ

h in dvoletnih

kontejnerskih

sadik

smo dosegl

i

bistveno

boljše rezu]tate kot

pred

leti. Večje

izpade smo

imelĺ pri vzgoji mladic

ve- l

ike jelke, za kar krivimo

neprimeren

rastl injak.

Dvol,etne sadike smreke,

čr-

nega

bora,

japonskega macesna

in velike jelke

so dosegle

zadovoljivo višino

in izgled.

_Dvoletne kontejnerske sadĺke so

V

prvem

letu rasti

na terenu dose-

gale boljše vĺšinske prĺrastke, kot starejše kiasične sadike.

Vendar

so

za-

radi

_zaěetne

nižje višine izpostavljene kar

dve

leti dlje

konkurenčni zel

iš- čnĺ vegetaciji,

_pa

tudi

^poškodbam _Po

divjadi.

Kontejnerske sadike

zelene

du-

glazije,

_katere

priporočajo

Nemci,

so

imele

v

prvem

]etu pri

nas

re

samo ^2%

Ą

izpada, ^{toda po}

treh letih kar

Ą77". Verjetno pä

je

temu

vzrok tudi

ponesre- čeno izbrana provellĺenca. ^Dobro r"..;'" obnesel

rdeči bor, Pri

^{katerenl smo ime_}

1i

^po

^treh letih le

5-12% izpada obenem pa

je ta tudi

dobro

prĺraščal v vĺ- šino.

Prav dobro

so

se obnesle kontejnerske

sadike

japonskega macesna, Vendar

so

bile ^najbolj rastljive

pogrizene od srnjaka.

poskusi

s

poznim gnojenjem smrekovih

sadik v drevesnici

Podturen

in

njihova

rast

V nasadu Meniški stel

jniki so bil i v

t,el<očem

letu še

^nadal

je

ovrednote-

ni. Ugotovljeni

so bi l

i

prav

dobri višinski

pri

rastki pognojenih

smrek v

primerjavi z

nepognojenimi

. Prirastki

pognojenilr smrek

so

znašaj

i

glede ^na

gnoji]no varianto od

126

do

1ĄĄ% od

prirastkov prĺ

negnojenih smrekah. ^Sa_

dike ^so bile tudĺ boije

prehranjene

ter so

imele

težje

stranske ^poganjke zgornjega Vretena.

Pri

poznem gnojenju pa

je

_odprto

še

vprašanje, kako reagi-

rajo

na

obilno

jesensko gnojenje drevesnična

tla v naslednjih 1etih.

Poskus,

ki je bil zastavljen v ta

^namen.

letos jeseni v drevesnici

^{Mahovnik, bo}

to

v ve]

iki

meri pojasni

l že naslednje

leto.

ł. łrnivi ranje

dokumentacije:

Meritveni

poclatkĺ

in računalniški izpisi se hranĺjo na lnštĺtutu pri nosilcu

naloge

in

deloma'lpri

sodelavcih.

Gradivo

je

dostopno po pogojĺh našega pra- vi ]n i ka

o

ěuvanju dokumentac

ije.

5,

_{Seznarn objav:}

r) Raciona1izacija drevesničarstva z vidika izboljšanja kakovosti

sadik,

organizacije,

načrtovanja

in realizacije ^{pridelave sadik,}

¹¹

^strani'

Gozdarski

vestnik,

1/1982

2) lzbo]jšanje kakovosti

smrekovih

sadik s

poznim gnojenjern v

drevesnicĺ,

soavtor dr.Zupančĺč M.

, 7 ^strani,

^Gozdarskĺ

^Vestnik,

^3/1982

3)

Razvoj gozdnega

drevesniěarstva, 3 tĺp.stnani, kmetijskĺ nasVeti

^RTV

Ljubljana,

apri

I

^1982.

ł)

Strokovni

ogled raziskav

vzgoje gozdnih

sadik v

ZR

Nemčiji in švici,

3 tip.strani,

oddano

oktobra

19BZ

za

Gozdarski vestnik

5

5)

^Možnostĺ

^za

^vzgojo

boljših sadik in

uporaba

kontejnerskih

sadik'

predstavitev

za

operativo

Ý

okviru

predavanj "Aktualne raziskave|',

17

tip. stran ⁱ

,

^oktobe

r

^1982,

6) Krĺterij ^za

^kakovost

^{sadik za}

pogozdovanje,

4 tip.strbni,

kmetijski

nasveti

RTV

Ljubljana,

oddano oktobra 1982.

lNšTlTUT ZA ^GozDNo

lN

LESNo G0SPoDARSTV0

LJUBLJANA, Večna pot ²

PoRoč l Lo ^o' oPRAVLJENEM ^{RAz l} SKoVALNEM ^DELU

URP

:

0ptimalna proizvodnja

prĺdobivanja in

predelave lesa

(šifraz

05-\522-\0Ą) Tematski skloP:

Hormonalna

kontrola

kal

itve ^jelovega

^semena

Nosi

lec

^skloPa:

Dušan

Jurc, dipl.bioio9, asistent

^lGLG

Sodel avci ^:

Prof.dr.Miran Vardjan, lnštitut ^{za bĺologijo}

Univerze E.Kardelja Vanda Golobinek,

kemijski

tehni

Nada ^{Hojn i}

k,

^gozdarsk

i

^{tehn i k}

Trajanje:

^19BO

-

¹⁹⁸²

1. lzhodišča in cilji:

Semen

a nekaterih raštl in so

dorman_tna,

to je, ri tvi

ne kal _t-ig,'

kljub

ugodnim zunanj im temperaturam

in vlagi.

^Ka

li o le,

^{ěe s-9-} prgd ^t_e_1

{alj ^ěasa

izpost9.v!j_9-n.9-.1|*_in'.t"ľPęla.tiJJam. ^Spreml

janje aktivnosti

rast] in_

skih

hormonov med

kalitvijo je

^pokazalo,

^da

^imajo

^prav ti

odloě!|ryo

vlg-

go

*ł' pri prekinĺtvi

dormance

in kasnejšĺ kaiitvi

semen.

Z

dodajanjem

akti- vacijskih

hormonov lahko nekatei'im dormantnim semenom prekinemo poěĺtek'

kar je že našlo

pot

v

prakso.

Jelova

semena so sl abo

. Ľ:lľtĺf ikaciji kalijo ^{hitro in}

^z

dobro koněno kapa

citeto.

Kal

ijo

pa

tudi brez stratifĺkacije' ^{a z}

^manjšo

energijo

in.K9_!šr"Łl.<-a'p'g9ll9-.ig. Poznavanje hormonov,

ki

nastopajo

v jelovih

semenĺh

in

^{spremembe nj ihove}

aktivnosti

med kal i

tVijo,'.bi

omogoěalo razu_

mevanje osnovnih

regulacijskih

mehanizmov,

ki

povzroěajo dormanco

in

njeno

prekinitev.

Več

laboratorijev je

prouěevalo

fiziologijo jelovih

semen. Raziskoval ⁱ so biokemiěno

sestavo' morfologijo, aktivnost važnejših

encimov, dihanje

itd. 0pravljene

so bi

le tudi

^{prel imina} rne raziskave ^hormonov

v jelovih

semen i

h,

vendar

ostajajo

prav

na

tem podroěj

u

števĺ ^{l n}

i

odprt

ĺ

probl emi .

Namen_Ś.'. razi skave

je

ugotovi

ti

hormonalne spremembe .v. s'trą.t!

fięi

_{rą_niłl}

^jn..

mss _7s

2

nestratificírani

Ę__j:ę]_o-v'ih semenih

v

obdob

ju

kal

itve, s

_,<-, ci ^I iem._! doseě i

boljšo

_kal

itev

in ag _l j šo ^{ž L_v_ l} j'ęĺj.sko.

" dobo ysk _{l ąQ i š ěęn !} h .semen .

2.0pis _{dela ĺn rezultati}

čišěenje in kvantitativno detekcijo rastl inskih

hormonov

v

razl iěnih

obdobjih

ka]ĺtve jelovih

_{semen smo} nameravali

ĺzvesti

po metodi,

ki vklju- čuje čĺščenje ekstrakta s

kolonsko

kromatografijo in detekcijo

hormo-

nov

s plĺnsko kromatografijo (El-Rntably

₁₉₇₆

- obširnejši opis te

meto_

de

je v

poroči]o

za leto

1981).

Rezultati dela

ob koncu

ĺ9Bl. leta

so

pokazali,

_da

_dela

_{ne moremo}

ĺzvesti, kot

smo

sĺ zamislĺli

(obrazložitev bo podana

v

končnem poroěi

lu). Aktivnost aktivacijskih

hormonov (giberel i_

nov in citokinĺnov)

smo

zato

ugotavljal

ĺ z biotesti,

merjenja

aktivnosti ĺnhibĺtorjev

_{pa nismo}

izvedli, ker je _njihova Ĺvantĺtativna

_anal

iza

z

biotesti

že

opravljena (Vardjan,

_197B).

V ]etu

1982 so

bilĺ opravljeni vsi biotestĺ aktivnosti gibérelinov in del biotestov aktivnostĺ citokininov.

Podajamo rezul

tate aktivnosti

giberel

inov, kar je del

končnega poročĺ la.

Ekstrakcija in čiščenje

giberel inov

Ekstrakcijo in čiščenje giberelĺnov

_smo

izvedli

po močno spremenjeni nrc-

todi, ki ^jo opisujeta

Oegama

in Flercher,

1972. Spremembe

temeljijo

na

izsledkih, ki

so

jih objavili

Coombe

in sodelavci

1967/b

ĺn

Glenn

in

so-

delavci,

1972,

0lupljena

_{semena smo}

strl i v terilnici v

80% metanolu

. tkstrahiral i

^smo

3

x

2Lł

ur pri *

_3oc

, ^vsakiě s

¹⁰⁰

^ml topila za

150 semen

(a1i

₆₅

ml topila za

¹⁰⁰ semen). Po

filtriranju

smo

ekstrakt uparili

do vodne faze

z

rota- vaporjem

pri

+ 3ooc

.

Vodni

ekstrakt

smo

shranili pri - l5oc .

Fenole smo

iz

^vodnega

_ekstrakta

_{odstrani l}

i z

netopnim pol

ivini

l pĺ rol idonom (PVP ^_ ime pripravka

je

Polyc1ar AT

insoluble :

^Glenn

in sod.,1972).približno

50 ^{mg PVP} /ml

ekstrakta

smo

stresali

15 minut

in

PVP

odstranili z

^vakÜm_

sko

^f

iltracijo.

_{PVP smo spral}

i

2

x, vsakiě z

^'l0 ml

dĺstil irane

vode ĺn

fĺltrate zdruŽiIi.

_Tako

_dobljen filtrat

^(pH

7 - 7,Ż)

^smo

umerili na

pH 8,5

3

z

o,'Ż5 ^M KoH

ĺn stresali ² x

20 minut

z

enakim volumnom

petrol

etra Ą0

- 70oc. ^Petrol etrovo fazo

smo od vodne

ločili s

centrifugiranjem

10 minut

pri

30o0

obratĺh

na minuto. Vodno

fazo

smo

iz centrifugirk odpĺpetirali ⁱⁿ jo

umeril

i

na

pH 2,5 z

0,1 N

Hcl . Petrol eter

smo za-

vrglĺ,

^vodni

^ekstrakt

^{pa smo}

stresali 5 x

15 minut

z

enakim ^volumnom

etil ^acetata.

^Vodo

ⁱⁿ etil acetat

smo

loěili v liju loěniku

^(obe

fazi

se dobro

ločita

po

približno

15 minutah). Vodo smo

zavrgli, etil

^acetatne

faze

pa združi|i in etil acetat odparili z

rotavaporjem

pri 3ooc

^Pri

zmanjševanju ^volumna

etil acetata se izloči

voda,

ki

smo

jo odstranili

^s

pipeto,

ko se

je

volumen

etil acetata

zmanjšal na

približno

1/5 ^prvotnega

(ĺz

z5o

nl etil acetata se izloěi o,2 -

2 ml

vode).

Posušen

ekstrakt

^smo

shranilĺ pri ^_

^l5oc

Papi rna kromatograf ⁱ ja

Posušen

ekstrakt

smo

povzeli z

90% etanolom (1 ml + 0,Ą ml ⁺ 0,Ą

ml)

in ga nanesl

i

na

6

^cm

širok

kromatografski

papĺr

VJhatman

1.

Kromatogram ^smo

ekvilibrirali ^{približno Ą}

^{ure nad} topilom izopropanol

: voda(Ą: 1) in

^ga

razvili v

istem

topilu

do

višine 20

cm, Kromatogram

se je razvijal

^{12 -}

17

ur ,

^{odvisno od} temperature

okolja. Razvit

kromat'ogram smo

posušili,

ga

takoj zavili v steriliziran ^{papir in še} isti

^dan

^{opravili biotest.}

Biotest

_na gĺberel ine

Giberel insko

aktivnost

smo űgotavljal

i s

spremenjenim biotestom na ^ječmenov endosperm (Nichol I

s in Paleg,

1963). Spremembe temei j

ijo na

ⁱ zsledki

h'

ki

jih _opisujejo

_Coombe

_{in sod.,}

_1967/a,

bin

Tomaszewska, 1976,

Uporabljali

_smo ječmenovo seme neznane

sorte,

kupljeno

pri

kmetu

1!/!i'Ig-

ta. Rezultati biotesta so bili s

^{tem semenom}

boljši , ^{kot s}

^{semenom drugih}

sort ^(npr.

Unĺon).

Ječmenova _{semena smo} namakali

3

ure

v

50% H2s04

, ki

^deloma

^razgradi

^se_

mensko

lupino in

seme

sterilizira

^(coombe

ⁱⁿ sod"

^1967/a)

_'seme

^{smo nato}

stresali

10

x

₅ minut

v distilirani sterilizirani ^vodi

^(skupna

^količina

^{vo -}

l4

de

je 1,5 | za pribiižno

500 semen).

S

tem smo semenom

odstranili

^semen-

ske

ovoje. V sterilnĺ

^{komori smo vsako seme prečno}

^{prerezali s}

^skalpe-

lom

in dele z embriji zavrgli.

Endospermalne

dele

ječmenovih semen (oolgi

so pribl .4

^{mm) smo}

steril'iziral i

20 minut

v

10 ^2,j

raztopini

notrijevega

hipoklorita (varikina , ^3,6

^{% aktivnega}

^klora).

^{Nato smo}

jiń

₅

_x

spral ⁱ

z destilirano sterilizirano

vodo ^(skupna

koliěina

vode

je 0,5 l ^{za pribl.}

250 endosmermalnih

delov). Shranili

smo

jih v sterilni destilirani

^vodi,

16-lBurpri+3oC.

V steri]ni

^{komorĺ smo}

^razreza|i

kromatogram na 10

delov

(vsak predstavlja ustrezno

Rf vrednost),

^j

ih

namesti ^I

i v

ste

rilizi

rane

petrijevke

^(premer

5

cm),

dodali

_{3 ml}

sterilne destilĺrane

^vode

ⁱⁿ

^Ą

^dele

jeěmenovega endo- sperma. Vse

delo prĺ biotestu je bilo opravljeno tako,

da

bi

se

kar

naj_

bolj izognili kontaminaciji testnih petrijevk z

mikroorganizmi. ^Kontrolo

s čistim

k,romatografskim papi rjem smo izvedl

i v 5

^ponovi

tvah,

standarde

z giberelini (ĺo_z,10_6,

10_5, 10-4 _7us GA3/ml), pa V 3.ponovitvah.

lnkubi ral

i

smo 2Ą

ur pri 30oc

^Kol

ičino

reduci

rajočih sladkorjev v'testnĺ raztopini

smo ugotavijal

i

^po metodi,

ki jo opisuje Paleg,

1960.

lz

vsake

petrijevke

smo

odpipetirali I

ml sladkorne

raztopine in jo

20 mi-

nut segrevali z

bakrovim reagentom (1

ml).

Ko smo

dodali

arzen-molibdatni

reagent ⁽¹

ml),

se

je raztopina obarvala in

po redčenju smo

izmerili

ek-

stinkcijo pri

560 ^nm

s

spektrofotometrom ^Beckman

, ^Acta ll c.

lzračunali

smo kol

ičino reducirajoěih sladkorjev v vsaki petrijevki s

primerjavo ^z

ekstinkcijami raztopin

znanih kol

ičin

glukoze. Kol

ič,ine reducirajočih slad- korjev

navajamo

v odstotkih od

poprečne kontrolne vrednosti.

Rezul

tate biotestov

smo

statistično

obdelal

i z

anal

izo variance. Pribl

ižno

polovica biotestov je bila opravljena v ^treh

ponovitvąh,

Polovica

^{pa v}

dveh.

5

Slika 1,2, I

^:

Endogena giberel inska

aktivnost v jelovih

semenih'

Vsak histogram

predstavlja ekvivalent

50 ^semen.

Ekstrakt je bil očiščen

po spremenjeni metodi oegama

in Fletcher,1972, razvit

je bil

na kromatografskem

paPirju

\łhatman

št.] s topilom

izopro_

panol :

voda

(ł :

1).Giběre'l inska

aktivnost je bila

ugotovljena

s

spremenjenim biotestom na ječmenov endosperm (tĺichol

ls in

Paleg, 196Đ.

Vrednosti

10_6, 10-5

in 1o_4 ť9/nl so standardi z

^GA3.

Vrednosti

na

ordinati

so ^ko]

iěine

reduci

rajočih sladkorjev, izraźe'

ne

v odstotkih

od

kontro]e.

Vodoravni

prekinjeni ěrti

^pod

ⁱⁿ

^nad

10o%

prikazujeta interval

^zaupanj

a s

5?o

stopnjo

tveganja ^{(Ą al}

i

⁵

ponovi

tev).

Navpična

ěrta pri vsaki Rf prikazuje intervaI

^za-

up.anja

s

5% stopnjo tveganja (Z

ati J

ponovitve)'

6

A

_/ł9/rnl

^E _ľ

^9/mt

% %

5 ^1/.0 łtJ5

1/.0 0

106

6 120

100 g0

120 ¹⁰

IUU

BO

qo q2 ol, 06 ^0,8

¹⁰

^{0,0 0,2 0,* a,b 0,8}

^4,0

Rf

nf

\. ł9/nt c

_/ml

% %

ľ9

105 ₁₀₅

1/.0 140

-6

0 i20 _t/⁶

100 100

B 80

a0 02 ^{0ľ,, 0.6} 08

¹⁰

⁰⁰ q2 oh 0.6 q8

t0

Rf Rf

S I i ka

l:H

k A B

c

Č

istogrami giberel inske

aktivnosti v jelovih

semenilr,

i so bila:

-

suha

- 1

dan namoěena

pri

⁺ 3oc

'7

^dni

stratificirana Pri

¹

- ]4 dni 'ĺ

^{ll 30c}

Ľ

^J!Ł

7

/Ą^ _g/ml

B

_/u9/mI

% 280

ľ

_L ^% _,:L

362 ³⁶² tu

,260 260

2t.0

220

ll./

tr 1o5

11'0

120

100 80

lłU

10-6 6

120 ¹⁰

100

dB---

o

00 0,2 0L 0.6 0.8

¹⁰

00 02 0L 00 08

¹⁰

Rf Rf

U

7łĘ/n| ^{\., /ł9/rn|.}

,ur]j,

% 287 1Ô4

o/o

lÖU 160

140 1?0 luu

BO 180

160

11.0

120 -t

10:

rco

1đ56

10

g0

0.0 Qz

^0Á

0.6 0,8

¹⁰

00020h00q0p

Rf Rf

Histogrami giberel

inske aktivnosti v jelovih

semenih,

ki so bila:

B-Z A-2

c-2 t,-2

1

dni strati fici

rana

pri

* 3oC

1dni ĺl ' ll ''rnatoz l dni ll |'' '' ,

^{nato Ą} 1

dni ĺt ll ĺl ,

^{nato 6}

dnidni dni

.

_^-o^

goJena

prl

^{+/.> v}

tl

Sl ika.2

lt

il ll

B

%

/9/nl

lÖU

B

^{168 IUt,}

A

7,9/nl

% 160

1o-5 1t0

6

-(:

l!{oIU

tzu

100 ^IV

I ⁸⁰

00 02 0,4 0,6 0.8

¹⁰

Rf

00 Q2 0h 0.6 0B

^t0

Rf

c

^{uą/mI \.,}

^pglnt

o/o

160 +

.lro I

rrt

I

''*

ľ

uoT

%

11'0

tzv

100 BO

105

6

00 02

0Á

^{0.6 U,U} Q2 OB 1p

Rf ^Rf

Sl

ika 3 :

Histogrami giberel inske

aktivnosti v jelovih

_semenih,

ki

so

bila

^:

A-1 B-3 c-6 _č-g

da dn dn dn

n

namočena

pri

+ _25oC

i

^gojena

pri

^{+ 25oC}

i ', il il

i il il il,

9

Sl

ika

⁴

\druŹenĺ

podatki

giberel inske

aktivnostĺ

snovi na

določeni

Rf

vrednosti in

^aktivnos

t

^,L

-

amiIaz

v

razl

iěnih

obdobj

ih

ka_

l ĺ

tve stratifici

^{ran.ih semen.}

Legenda:

giberel

inska aktivnost

kal

itev

semen,

v katerih je bila

merjena gĺberel

inska aktivnost

aktivnost ł- ^{amilaz v nekalečih}

^semenih

il

v kaleěih

semenih

kalitev

semen

, ^{v katerih je bila}

^merjena

ami lazna

aktivnost

s suha semena

l

dan namoěena semena (+ 3oc)

N

(J)

o

Đ .o_fr

\

\

JJ:"

C)

\

ĺ\.)

REDUCIRAJOCI ^SLADKORJI V ^O/O OD ^KONTROLE

s

mĚ

Eh

P3,

Đ

o

_!

p

I

@

\

\

,)

!

,t

"'x

N)O

(:)

.,/

x

(t()

C)o)

I

B

I / I /

t

I

I I I

ł

I

I

I

\ !

KAL ITEV

10

\

\

"x..

ł\

N)

o

x.

@

Đ

Ł)

\

!

r

O

\ a z

{

r

O)

o.f

íD

(n

Đ

4

-.1

x

9

t-

(to

c)

+ t.\)(Jl

8s

AMILAZNA AKTIVNOST

B gs

ö

Đ O F

đ tss

ł-

o t

t

\ \

\

^{\ \} Ť I

I

t t \ t

t\t o \ > m -b. 3 5'

REtltJclPÁJocl SLADKoPJ! V % 0D [oNTRoLE

-'-'ž' \ \ \

\

-x

I i i I I * T \

\

I

\

NG-)

ooš

KAL NEV

\

Y-

\ \

Đ -ę I c> 'co

ś- oN)

o

u \ \ t Ť

\ \ x

Đ b

8s

J 5 o * \

\ \ * ^{\ \}

t\) o \ * \

\ * \

\ !( \

u, z. ą) o' (0 N) (n @

6p

f- eĐ ś-

U' F 0, \n O^ :J (n N Ńr o- Jo_ :r o U) X.O -1 o (o ŕt r -< c iĘ.O -1 I -'N( Ó= íl, o o-cŕoff ír) -.3 í), -. z -t-. l--. -. * O-'O to'oĺlroo -'N - o- Jo -Í o (lr 3 ílr < O<r o-o, 5 (D tt. o F -.-ĺ J -. :r o 5íl, -. N(O f 7Ť @ -v-.o o o -.-no- 3rt 3O< O O Of,<-1 o<-o J -. -i o (D -Í J-o - o o:lf vt o-o (n a - o-(n iŤ o-. oŕto 3 F O--. (D-.L.o)

)_._.^

Ílr.!- 5f, rt 7.O < \,-r o 7rJ + (l, -rt O NtN -.-.Ult'lo rr < ŕt o:l < f -.

c, oo

\U} ťł A}4lLA Zľi

A

A'KTi\''i\;OST

12

Snovi

z

^giberęl

insko aktivnostjo

so

na treh

odsekih kromatograma (sl

ĺka 1, 2, 3) in ^to

^na

^{Rf 0,4} ; ^{Rf o,7 _ 0,8}

^in'

^Rf ],0.

Aktivnost na

Rf

^O

,7 -

0, B ⁿ

i

os

tro

^ome

jena na ta

odsek ,. ^ampak

jo

I ahko ugo-

tovimo

tudi

na

Rf 0,6 in 0,9. Pri analizi

rezu1tatov smo

upošteva]i

le odsek

Rf 0,7- o,8 , zato' ^ker je

_na tem mestu

aktivnost najveěja in

bi popreěna vrednost Vseh odsekov

z giberel

_insko

aktivnostjo prikazala

manjšo

aktivnost, kot je

resnična.

Spreminjanje

aktĺvnosti

na posameznih odsekih kromatogramov

v

razl

ičnih

obdobj

ih

kal ⁱ

tve stratifici ranĺh in nestratifici ranih

semen

prikazujeta

sliki ^{Ą in}

5.

Največjo giberel insko

aktivnost

V

stratifici ^ranih

^{semenih smo ugotovi l i}

v

semenih,

ki so bila

^po

3

tedenski

stratifikaciji ^{2 dni}

^gojena

pri

sob-

ni

temperaturi

(slika 4,

Rf

0,7 - 0,8; Rf 1,0), to je tik

^pred

kalitvijo.

Zanimivo

je variiranje aktivnosti

na

Rf 0,4, saj krivulja

kaže obraten potek

-

ko

je aktivnost

snovi

na Rf 0,7 - 0,8 in Rf

1,0 majhna,

je aktiv- nost snovi

na

Rf 0,4 največja'' nato

pa upade

z

narašěanjem

aktivnosti

drugih dveh snovi.

Ali

ugotovljeno spreminjanje

aktivnosti snovi

na

Rf 0,4 v suhih in

^1:'dan

namočenih semenih

prikazuje

resnično

aktivnost

teh

snovĺ v

semenu je

vprašljivo, kajti v bližini

^{tega območja na} kromatogramu

je

opazna naj- močnejša

inhr!-icija.

Znano

je,

da

abscizinska kisl ina

zaVi

ra

sintezo

f.-

^{ami I}

^az

^{(\^/a I ton}

,

^{l9B0) , na amila I I o tavI ian tp}

s-l_!ę-rę_l!ns(e

aktivnosti v biotestu z

jeěmeą_o_yim endospe'r'0om-.

lnhibĺ_

torji

^med

stratifikacijo ^jelovih

^{semen od}

^{visokih vrednosti v}

^začetku

počas

i izginjajo

^{(Vardjan, 1978)}

ⁱⁿ

^morda

^v

^{zaěetnih obdobj}

ih

kal ⁱ tve preprečujejo

detekcijo

siberel insko

aktivnih

snovi na

Rf 0,4.

Morda ^seme med

stratifikacijo

^ne

sintetizira

^giberel

^inoÝ,

^ampak

jih sprošča iz

^manj

aktivnih

vezanih kompleksov.

V

nestratifici ranih

^semenih dosežejo giberel inske

aktivnosti ^vrh 3.

^dan

po namakanju semen,

kar je 1lribližno 1

teden pred

kalitvijo ^(slika

5).

Aktivnost

posameznih

snovi je precej

manjša

kot pri stratĺfici ^ranih

^se-

men i h.

L

13

Na

slikah ł ĺn 5 je

prikazano

tudi

spreminjanje

aktivnosti L_

ami

laz

pred

kalĺtVijo.

Znaěilno

je,

_{da tako}

v stratificiranih kot

_{V nestra_}

tifici ranih

semenĺh

najprej naraste

do maksimalne

vrednosti

_giberel

in-

ska

aktivnost ,

^{nato pa}

šele amilazna.

Ta ugotovitev

je

_temeljnega

pomena

pri

razumevanju

indukcije

kal

itve jelovih

semen,

je

pa _njena vrednost zmanjšana

zaradi tega, ker

smo ugotavljal

i

giberel

insko

in amilazno

aktivnost

V semenih razl

iěnih

provenienc

, z

^{razl iěnim potekom}

kal ⁱ tve. (sl

ĺka Ą,

_5).

Elaborat bomo

dostavĺl i

^f inancerjem

do

1!.

januarja

^'t9B3.

Pripravljamo dva

ělanka in

predvidevamo, da bosta

objavljena

v

Biološkem Vestniku

v

l.19B3.

Opravljeno

delo je

osnova

za

magistrsko

deio, kĺ

^{ga bo}

nosĺlec

na- loge

zagovarjal

spoml ad

i

^{I . 1983.}

PRoUcEVANJE

lN

Bl0EK0L0šKo VREDNoTENJE sEł'{ENsK lH oBJEKToV

il.iciiľUT

ZA G0zDN0

lN

LEsN0 G0sPÜDARs1"V0

LJUBLJANA, Večna

pot

2

P0R0ČlL0 0 0PRAVLJENEM RAzlSKoVALNEM DELU

URP 0ptĺmalna proizvodnja

pridobivanja in

predelave lesa (ši

ĺra:

05-4522-4oł)

Tematski sklop:

P ro učevan ^j e Nosi

lec

sklopa:

Marjana

Pavle' dipl. ing., višja

raziskoV.sodeiavka ^lGL.G

Sodel avec:

Lojze

Čampa,

dipl. ing., vĺšji

raziskov.sodelavec

Trajanje:

1981

-

1985

1.

lzhodišča:

Dobra semenska osnova

iz preverjenih

semenskih

sestojev

še

ni zagotovilo,

da

bodo

sadĺke iz

tako prĺdobljenega semena

res kva]itetne

oziroma, da

se

bodo

razvĺle rastišěu

prĺmerno

v

kval

iteten sestoj.

Sadike in

seme

je

potrebno

uporabljati

na enakem al

i

podobnem

rastišču nji-

hovega i zvora

{

Do

sedaj se rastišča niso toliko

r:pošteva'la, upoštevale so

se

^predvsem nad- morske

višine

zno

ľ:j_.

doloěenega semenskega

okoliša,

izven tega olĺol iša

se

seme

in sadike'ne bi uporabljale.

Le nekatera gozdna gospodôrstva so

vprašanju

rastišč

posveěala nekol

lko bolj temeljito.

Slabše pa

je

_tam,

kjer

gozdna gospoĺjarstva nimajo svojega lastnega semena

in sadik in sadĺtvenĺ

ma_

ter

ijal

kupujejo.

Z

upoštevanjem

rastišě

bomo omogočil

i širši manipulacijski prostor, kajti

se- me

in

sadike

bi se

lahko

uporabljale

_{izven matičnega}

okoliša, in kvalitetnejšo

rast sadik

na enakem al

i

^podobnem

rastišču.

Samo

rastišče oz.

^upoš tevanje

rastlĺnskih

združb nam po

drugi strani že tudi izključuje

možnost uporabe se- mena i,n

sadik v

tako kl imatsko regi

jo oz.

semenski okol

iš, ki je

povsem dru_

gačen od matiěnega. ?9-:"9".lje meje semenskih okol

išev bĺ ^ostale' le

formalna

opredelitev,

_osnova

bi bilo rastišěe, ki bi tudi služilo kot izhodišěe

vseh nadal

jnih

_{razi skav.}

2. _{0pis dela in} rezultati:

^:

Težišče dela je bilo tudĺ v

tem

]etu

_{uvrščanje semenskih}

sestojev V

ustrezno

fitocenološko

zdruźbo. Poleg

sestojev

smreke smo V tem

letu

V ^glavnem končali

in

bioekološko vrednotenje semenskih objektov

I

L)-

2

z oprede]itvijo

_vseh seĺnenskiłr

sestojev iglavcev in listavcev (265).

_{Pojav_}

ljale so

5e enake težave

kot prĺ sestojih

smreke

ĺn

tako bo potrebno nekatere

sestoje

naknadno preverĺ

tĺ

še na terenu.

Zaradi

_{teh manjših}

nejasnosti

in l<eľ

revizija

semenskih objektov še

ni

povseĺn koĺrčana, bo lahko

prišlo še

do

nlanjših spremenlb. Vendar lahko rečemo, da smo uspel

i vse sestoje uVrstiti V

ustrezno združbo,

kar

naĺn

i:o

osnova

prĺ

nadaljnjem delu.

Za

boljšo predstavitev ĺn lažje

nadaljne cJe]o smo vzporedno

vrisavai i

semenske

sestoje V

topografsko

karto (lł l :

25.000)

in

bomo

z

delom V prihodnjem letu

nadal jeval i .

0bĺskova]

i

smo

še

skupine

azonalnih fitocenoloških

_združb

in jih

navezal i

z

ustrezno zonalno združbo (preglednĺca

1).

0bravnava

vse

problematike naj

bi se

tako

vršila

na

osnovi

teh azonaInih

in istovrstne

zonalne združbe oz.

v okviru grupiranih

_{združb ob} upoštevanju nadmorske

višine.

Pri

uvrščanju semenskih

sestojev v

azonalne

ĺn

zonalne

fitocenološke

združbe smo

ugoťovili,

_da

so ti sestoji

zastopani

v 32

združbah

v

vseh zonalĺrih f

itogeografskih regijah

(Rregiednica

2 in 3). Na.jšteviIčnejši so

smrekovi sestoj

i ⁽¹⁶ⁱ _{oz, :B':)} in so

zastopen

i v

'lB združbah: Nôjpogo5teje

se

nahaja-

jo v

združbah

Abietĺ

Fagetum dinaricum

(:l _oz.

t+57"),

v Aľ:ieti

Fagetum prae- alp ĺnum (zĄ

oz,

^15?)

, v

^{Dryopter ido Ab ieteturn}

(l5 or,

^19%)

, ^v

^{Savens i}

Fagetum

(ĺ8 oz.

^11%7,

v

Luzulo Fagetum

(lĄ oz.

^g%), V Anemone Fagetum

(ll

oz.

7%),

v

Aclenostilo Glabrae

Picetunl (l2 _{oz. 7'Đ.}

_{V ostal}

_ĺh

_združbah

_so

_{za_}

stopani v

manjšem števi ^]

u.

števi

lo

smrekovih semenskĺh

sestojeí v

^{posamezn i}

združbi

je _v

glavnem sorazmerna

števĺ]u vseh izločenih sestojev v tej ^združbi,

ŕazen V

asociaciji

Hacquecio Carpinetum,

ki je številčno

močno zastopana

(43) _ie delež

smrekovĺh sestojev majhen

(s). _V tej združbi

imamo najmoěneje zastopane semenske

sestoje

zelenega bora.

Je]ovih

semenskĺh

sestojev je

vs]ed sušenja

jelke

_{vse manj} (ĄB

oz.

^11%)

V

njihovih optimalnih rastišěih Abieti

Fagetum dinaricum

jih

imamo

še

največ (23

or'.

_3ĄĐ glede na skupno

števi]o izločenih sestojev v tej združbi.

Semen-

ski sestoji

drugih

vrst

so

v Abieti

Fagetum dinaricum zastopani

le

redko

(z. _duglazija 3). Jelovi

semenski

sestojĺ

so

še v

Dryopterido Abietetum ^(6),

Abieti

Fagetum praealpinum

(5) in

Enneaphyllo Fagetum.

)

Sestoji

ěrnega bora

so številneje

_za5topani

le v združbi

Seslerio-0stryetum

(l\ oz.

56?.) od skupnega

števíla

sestojev

v tej združbi.

Najdemo

jih _še

_več

ali

manj posamiěno

v zdruźbi Seslerio

Fagetum

in

Hacquecio Carpinetum var.Rus_

cus

acul eatens.

Rdeči bor

je z

^86% zastopan predvsem

v združbi Vaccinio

Pinetum (13).

3.

^{Ugotov i} tve:

Naloga

traja

.drugo

leto zato

še ne moremo

podati

konkretnejše

ugotovitve.

Vse dosedanje delo

je težilo le k

formiranju osnov

za nadaljnje t.j. opredelite

vseh semenskih

sestojev (\26)

V ustrezno

fitocenološko

_združbo.

Reěemo lahko 1e, da so

na-ištevilnejši

smrekovi semenski

sestoji in to

na

rasti ščih Abieti

Fagetum dĺnaricum,

Abieti

Fagetum praeal pinum

in

na bukovih

rastišěih.

Vseh

tipičnih

smrekovih

rastišč je v

Slovenĺj

i zelo malo, zato je tudi število

semenskĺh

sestojev

smreke

na teh rastiščĺh

ze]o majhno. Vendar pa

so

smrekovĺ semenski

sestojĺ

na teh

picetalnih rastiščih v primerjavi

z

sestoji ostalih

_drevesnih

vrst

zastopani

z zelo

visokim procentom

, ^npr.

^v

zdruźbi

Adenostilo

_Glabrae Picetum kar

z

^g2%.

Ą.

Arhivi

ranje

dokumentacije:

Vsi terenski podatki ĺn osta]a

dokumentacija

je

_dostopna pri Semenski

objekti vrisani na topografski karti

^(M

1 t

25.000)

v

knj

iźnici inšti

tuta

nos i I

cu

nal oge.

pa se nahajajo Vsa

poročila o tej nalogi

pa se nahajajo

tudi v pisarni inštĺtuta

pod

šifro

\.A.2.

5.

^{Seznam objav:}

Zaradi

l(ratkega

trajanja naloge, rezilltati še niso bil i objovljeni.

Posredova-

na so bila Ie

nekatera ustna dognanja

v zvezi z rastiščno

pripadnostjo naši

operativi.

Skupine azona']nih gozdnih združb zonalnĺmi združbami

PREGLEDN I CA ¹

Zonal ne združbe

skal

ovja,

peěevja grmišča var.gozdov l

QCe, ^HF

(majhne površine) EF, AFdin

0rF,

AdFpd

Al

i

^(mokra

rastišča)

HF AnFAnF

HF,

EF,

AdF, SF

AFdin,

AdFpd

EF,

SF

QCe, QCz, QCep,HFe, HFz

z

vso 6.skupino

AFd in

AFdin,

AdFpd AnFAnF

v

povezavi z

Azona l ne združbe

1) Bazofilnĺ borovi

gozdovĺ

(va roval n

ĺ

gozdovi )

-

0P

-

Orno-Pinetum nigrae

-

GP

-

Genisto pinetum

- PSi -

Pinetum subil lyricum

2) Bazofiini

gozdovi

hrasrov

in

il irskih

l

ĺstavcev

(var.gozdovi)

-

C0

-

Cytisanto-Ostryetum

-

_Q0

-

_Querco Osrryetum (prim.)

-

00

-

0stryo-ornetum

-

_Q0

-

_Querco pubo-ostryetum

-

LQ

-

Lathyro-Quercetum

3)

i'lešanĺ gozdovi listaVceV

(plemeniti lĺstavci) -

TA

- Til

ĺo-Aceretum

-

UA

-

Ulmo-Aceretum

-

0A

-

Orvalo-Aceretum

- AcFr -

Aceri-Fraxinetum

4)

Bukovi gozdovi n

a)

na karbonatni podlagi

-

0F

-

Ostryo-Fpgetum

- cF _

Cariciaďbe_Fagetum

-

CaF

-

Calamagłostidĺ

-

Fag.

- ArF -

Arunco-Fagetum

-

AcF

-

Aceri-Fagetum

- lF -

lsophyro-Fagetum

-

_QF

-

Querco-Fagetum

a sil ikatni

podlagí

-

Luzul o-Fagetum

-

Festuco drymeae-Fagetum

-

^B lechno-Fagetum

-

^Deschamps io-Fagetum

5) Jelovi in

smrekovi gozdovi

a)

na karbonatni podlagi

-

NA

-

Neckero-Abietetum

-

VP

-

Vilosae-Piceetum

-

AsP

-

Asplenio-Piceetum

.

-

cP

- Caricĺ

albe-Piceetum

b)

na si ^I

ikatni

podlagi

-

DA

-

Dryopterido-Abietetum

-

^BA

-

^{Bazzan i} o-Ab i'e te tum

-

BP

-

^Bazzan io-P i cee turn

b)

ⁿ

-LF .FF -

BF

.DF

z

vso 6.skupino