Temperaturni režimi rek v Sloveniji v obdobju 1976–1990 in spremembe režimov v obdobju 1991–2005

(1)

TEMPERATURNI REŽIMI REK V SLOVENIJI V OBDOBJU 1976–1990 IN SPREMEMBE REŽIMOV V OBDOBJU 1991–2005

AVTOR

dr. PeterFrantar

AgencijaRepublikeSlovenijezaokolje,Vojkova 1b,SI –1000 Ljubljana,Slovenija peter.frantar@gov.si

UDK:911.2:556.535(497.4) COBISS:1.01

IZVLEČEK

Temperaturnirežimirekv Slovenijiv obdobju 1976–1990insprememberežimovv obdobju 1991–2005 Temperaturnirežimreknamkažepovprečnoletnokolebanjetemperaturevodev rekah.V Slovenijismo za28 vodomernihpostajv referenčnemobdobju 1976–1990,s pomočjometoderazvrščanjav skupine, določilištiriglavnetipetemperaturnihrežimov:alpski,predalpski,sredozemskiterpanonskirežim.Pri- merjavaz novejšimobdobjem 1991–2005jepokazala,dasoseprivsehtipihrežimovpovišaleznačilne temperaturevodev rekah,razvrščanjev skupinepajedodatnopokazalošenazmanjšanjevplivaviso- kogorjanatemperaturovodev rekah.

KLJUČNEBESEDE

hidrogeografija,temperaturavode,temperaturnirežim,razvrščanjev skupine,Slovenija ABSTRACT

TemperatureregimesofSlovenia'sriversintheperiod 1976–1990andthechangesintheperiod 1991–2005 Rivertemperatureregimeshowstheannualwatertemperaturefluctuation.Basedontheclusteranalysis of28 watergaugingstationsintheperiod 1976–1990,fourmainrivertemperaturetypeswerefound:alpine, subalpine,mediterraneanandpanonianregime.Inthecomparisonofregimestothenewerperiod 1991–2005 thegeneralincreaseinriver'swatertemperaturewasobservedandtheclusteranalysisofthelatterperi- oddiscoveredthedecreaseofmountainousconditionstothewatertemperature.

KEYWORDS

hydrogeography,watertemperature,temperatureregime,clusteranalysis,Slovenia

Uredništvojeprispevekprejelo13. junija 2011.

RAZPRAVE

(2)

1 Uvod

Ra zi ska ve tem pe ra tu re vode rek v Slo ve ni ji niso pogo ste. Veči na razi skav zna čil no sti hidros fe re (po - vr šin skih voda, pod zem nih voda, mor ja) se ukvar ja s preu če va njem koli či ne ali kako vo sti vode. Pomem ben pre skok v raz miš lja nju je pri ne sla (evrop ska) Vod na direk ti va (Di rek ti va 2000/60/ES), kate re kon cept je zelo podo ben meto di geo graf ske ga preu če va nja. Dobro eko loš ko sta nje, ki ga opre de lju je Vod na direk - ti va, je kom plek sno sta nje, za dose go kate re ga mora jo biti raz me re v vod nem tele su dobre v vseh (sood vi snih) ele men tih, zago tov lje na mora jo biti narav na giba nja v pro sto ru in času. Ena teh kom po nent je tudi tem - pe ra tu ra vode, kate re narav na varia bil nost na dnev ni, sezon ski ali let ni rav ni je pri mar si ka te rem vod nem tele su ogro že na, še zla sti na vodah z več ji mi zaje zi tva mi oz. več jo rabo vode.

2 Tem pe ra tu ra vode in tem pe ra tur ni režim

Tem pe ra tu ra vode v reki je odvi sna od šte vil nih dejav ni kov, ki nanjo vpli va jo na raz lič nih pro stor - skih in časov nih les tvi cah (Ri vers-Moo re in sod. 2004). Na tem pe ra tu ro naj bolj vpli va sama koli či na vode (Rich ter in sod. 1997; Rich ter 2003), šir še pa je odvi sna od pod neb ja, relie fa (hi dro mor fo lo gi je) in zna čil no sti same ga vod ne ga tele sa (ke mič na sesta va vode, raz top lje ni del ci, pro duk ci ja alg) (Ba ron in sod. 2003). Na dnev ni rav ni je tem pe ra tu ra vode naj bolj odvi sna od tem pe ra tu re zra ka (Es sig 1998), velik pomen ima tudi odpr tost stru ge in obvod no rast li nje.

Tem pe ra tur ni cikel v ve li ki meri vpli va na zdrav je vod nih rast lin in živa li, na samo raz po re di tev teh v pro sto ru ter na varia ci je teh združb med let ni mi časi (Ba ron in sod. 2003; Rivers-Moo re in sod. 2004).

Je eden izmed glav nih okolj skih dejav ni kov, ki vpli va jo na vod ni in obvod ni eko si stem in na dina mi - ko narav ne ga habi ta ta. Spre mem ba v tem pe ra tu ri vode vpli va na eko loš ki in bio loš ki sistem vod ne ga tele sa (Pree ce in sod. 2002; Baron in sod. 2003; Daging in sod. 2005), ved no več ji vpliv pa ima jo antro - po ge ni vpli vi, ki lah ko prek spre memb v tem pe ra tu ri umet no zmanj ša jo ali pove ča jo biot sko pestrost reke in tudi nje ne ga obrež ja (Ba ron in sod. 2003). Tem pe ra tu ra vode namreč pogo ju je meta bo lič ne pro - ce se, stop nje aktiv no sti in pro duk tiv nost vod nih orga niz mov (Ba ron in sod. 2003). Nepo sred no vpli va na koli či no kisi ka v njej, od nje pa je odvi sna tudi veči na kemič nih, fizi kal nih in bio loš kih zna čil - no sti vode (Ri vers-Moo re in sod. 2004) ter tudi sam vod ni habi tat (eko si stem) (Rich ter in sod. 1997;

Essig 1998).

2.1 Tem pe ra tur ni režim

S tem pe ra tur nim reži mom za reke opi su je mo sezon ske tem pe ra tu re vode ter varia bil nost tem pe - ra tur prek leta (Da ging in sod. 2005). Podob no kot pri pre toč nih reži mih (Hr va tin 1998; Fran tar in Hrva tin 2005), ki pri ka zu je jo pov preč no kole ba nje pre to kov, tem pe ra tur ni reži mi pri ka zu je jo pov preč - no let no kole ba nje tem pe ra tur reč ne vode. Narav ni tem pe ra tur ni režim ima jo reke z na rav ni mi stru ga mi ozi ro ma tak šne z mi ni mal ni mi pose gi v rabo tal nji ho vih pore čij. Velik nepo sred ni vpliv na tem pe ra tu ro vode in posle dič no na tem pe ra tur ni režim ima jo zadr že val ni ki vode, ki moč no spre me - ni jo sezon ski cikel in tem pe ra tur ni režim na reki dol vod no od zadr že val ni ka.

Tem pe ra tur ni režim reke izra ža rav no ves je med dejav ni ki zvi še va nja (vno sa ener gi je) ter dejav ni - ki zni že va nja (iz gu be ener gi je) tem pe ra tu re vode. Sonč na radia ci ja, povr šin sko tre nje, pri to ki vode, ki so dejav ni ki zvi še va nja tem pe ra tu re vode v re kah, se izni ču je jo z de jav ni ki zni že va nja tem pe ra tu re vode, kot je na pri mer izh la pe va nje. Na tem pe ra tu ro vode pa vpli va jo še dru gi dejav ni ki, kot so osen če nost, koli či na pre to ka, izob li ko va nost stru ge in vpliv hipor heič ne cone (stik pod tal ni ce in povr šin ske vode).

Rast pre to ka po reki dol vod no se izra ža tudi v spre me nje nem odzi vu vode na tem pe ra tu ro zra ka, kar se izra ža v tem, da se vzdolž reke tem pe ra tu ra vode spre mi nja tako na dnev ni kot na sezon ski rav ni (Es sig 1998; Rivers-Moo re in sod. 2004). Več ja koli či na vode pome ni manj še dnev no niha nje in obratno.

(3)

2.2 Pod neb ne spre mem be in tem pe ra tu re vode

S spre mem ba mi pod neb ja se spre mi nja jo tudi tem pe ra tu re vode in tem pe ra tur ni reži mi rek. Ved - no več je doka zov o spre men lji vo sti pod neb ja zara di naraš ča nja kon cen tra cij toplo gred nih pli nov, kar pov zro ča segre va nje ozrač ja. Vse to pa se odra ža tudi na tem pe ra tu rah voda (Loh mann 2003; EPA 2009).

Razi ska ve pod neb nih spre memb in vpli va le-teh na dele hidros fe re (reke, jeze ra, lede ni ke) kaže jo, da se je segre va nje izra zi to pove ča lo po letu 1980 ozi ro ma 1990 (Ga bro vec 1998; Nad bath 1999; Hough - ton in sod. 2001; Daniel son 2002; Tri ve di 2002).

Glav ni poka za te lji pod neb nih spre memb so kazal ci, ki jih deli mo v dve osnov ni sku pi ni (Hough - ton in sod. 2001): tem pe ra tur ni in hidro loš ko-ne viht ni kazal ci. Tem pe ra tur ni kazal ci kaže jo na spre mem bo tem pe ra tu re; med nje spa da tudi tem pe ra tu ra vode v re kah. Po doslej oprav lje nih ana li zah tem pe ra tur v vod nih tele sih v Slo ve ni ji, ki zaje ma jo poreč je Savi nje (Fran tar 2006) ter Bohinj sko jeze ro (Fran tar 2004), kaže jo na rast tem pe ra tu re vode.

3 Meto da dela

Raz vrš ča nje v sku pi ne je mogo če izve sti z raz lič ni mi meto da mi zdru že va nja. Izbra li smo hie rar - hič no raz vrš ča nje, ker ta od upo rab ni ka ne zah te va vna prejš nje ga opre de lje va nja šte vi la sku pin iska ne raz vr sti tve (Fer li goj 1989; Nass 1999; McCarthy 2007).

Raz vrš ča nje v sku pi ne (ang. clusteranalysis) je mul ti di men zij ska ana li za, kjer se deli sku pi ne objektov na pod sku pi ne, tako da vsak objekt pri pa da samo eni pod sku pi ni. Pod sku pi ne na kate ri ko li rav ni mora - jo biti sestav lje ne iz med se boj no podob nih objek tov (Mc Carthy 2007). Potek postop ne ga zdru že va nja objek tov v sku pi ne gra fič no pona zar ja dre vo zdru že va nja ali den dro gram. Viši na toč ke, ki jo ime nuje - mo raven zdru že va nja, je soraz mer na meri raz lič no sti med sku pi na ma (Fer li goj 1989; McCarthy 2007).

Poz na mo več metod hie rar hič ne ga zdru že va nja v sku pi ne. Gle de na oce no dob lje ne reši tve smo naj - bolj ši rezul tat dose gli z upo ra bo mak si mal ne meto de (ang. completelinkage). Podo ben, a po našem mne nju neko li ko slab ši rezul tat, smo dobi li z upo ra bo War do ve meto de, ki je bila v Slo ve ni ji naj bolj upo rab - lja na za ana li zo pre toč nih reži mov (Hr va tin 1998; Fran tar in Hrva tin 2005). Mak si mal na meto da ozi ro ma

Preglednica 1:Uporabljenevodomernepostajes podatkio temperaturahvode.

vo do mer na posta ja vo do mer na posta ja

1 Le da va Pola na

2 Bo hinj sko Jeze ro Sv. Duh 3 Je zer ni ca Mli no 4 Sava Radov lji ca 5 Sava Šent ja kob 6 Sava Liti ja 7 Sava Čatež 8 Sora Suha

9 Kam niš ka Bistri ca Kam nik 10 Kol pa Met li ka

11 La hi nja Gra dac 12 Ljub lja ni ca Vrh ni ka 13 Ljub lja ni ca Moste 14 Lju bi ja Verd

15 Sa vi nja Sol ča va 16 Sa vi nja Nazar je 17 Sa vi nja Celje 18 Sa vi nja Laš ko 19 Paka Reči ca 20 Bol ska Dole nja vas 21 Loz ni ca Levec 22 Krka Pod boč je 23 Preč na Preč na 24 So ča Sol kan 25 Idrij ca Hotešk 26 Ba ča Bača 27 Vi pa va Miren

28 No tranj ska Reka Cerk ve ni kov Mlin

(4)

Preglednica 2:Povprečnemesečneinletnetemperature(v°C)naanaliziranihvodomernihpostajahv obdobju 1976–1990(vir:Baza…2011). vo do mer na posta jaja nuarfe bruarma recaprilmajju nijju lijav gustsep tem berok to berno vem berde cem berleto Le da va Pola na0,51,03,56,211,414,717,517,113,18,63,61,28,2 Bo hinj sko jeze ro2,91,63,16,910,813,817,318,215,511,57,65,29,5 Je zer ni ca Mli no3,73,55,18,614,419,021,521,718,814,89,75,712,2 Sava Radov lji ca2,42,94,56,38,310,412,212,110,88,45,53,77,3 Sava Šent ja kob4,14,36,08,010,312,314,114,212,510,27,05,29,0 Sava Liti ja4,45,16,38,110,912,915,315,413,410,47,05,39,5 Sava Čatež4,85,98,110,313,515,718,118,615,511,98,06,011,4 Sora Suha2,52,94,56,69,812,114,114,412,59,75,93,88,2 Kam niš ka Bistri ca Kam nik4,45,06,27,58,39,010,310,99,98,66,75,37,7 Kol pa Met li ka4,75,88,110,013,717,020,419,515,511,57,66,011,7 La hi nja Gra dac5,46,59,011,314,116,318,718,515,111,68,16,811,8 Ljub lja ni ca Vrh ni ka6,46,97,68,710,611,912,712,511,610,89,07,29,7 Ljub lja ni ca Moste5,96,37,39,412,214,516,716,514,412,08,86,710,9 Lju bi ja Verd6,16,57,48,911,012,813,713,712,511,49,37,210,0 Sa vi nja Sol ča va3,13,13,85,06,57,58,28,57,76,74,94,05,7 Sa vi nja Nazar je2,12,64,36,68,710,612,713,211,48,95,53,67,5 Sa vi nja Celje2,23,05,08,111,313,816,316,314,010,76,13,79,2 Sa vi nja Laš ko2,33,05,38,411,714,516,917,014,510,86,33,69,5 Paka Reči ca2,83,55,38,412,715,717,717,815,311,76,84,110,1 Bol ska Dole nja vas4,24,55,57,911,013,214,915,013,110,57,55,59,4 Lož ni ca Levec1,72,04,05,710,513,616,215,511,89,25,22,58,2 Krka Pod boč je4,85,68,110,313,916,518,518,815,711,68,16,211,5 Preč na Preč na9,29,29,610,411,713,013,513,713,112,210,69,611,3 So ča Sol kan5,36,07,49,110,412,214,615,113,110,77,86,39,8 Idrij ca Hotešk3,84,56,48,511,513,615,715,913,410,36,85,09,6 Ba ča Bača3,03,55,17,29,711,813,413,411,99,86,34,28,3 Vi pa va Miren5,15,78,210,513,716,620,019,916,112,38,16,211,9 No tranj ska Reka Cerk ve ni kov Mlin3,34,46,99,914,217,320,219,916,512,47,34,711,4

(5)

Preglednica 3:Povprečnemesečneinletnetemperature(v°C)naanaliziranihvodomernihpostajahv obdobju 1991–2005(vir:Baza…2011). vo do mer na posta jaja nuarfe bruarma recaprilmajju nijju lijav gustsep tem berok to berno vem berde cem berleto Le da va Pola na0,51,03,57,214,218,219,719,914,49,34,61,09,5 Bo hinj sko jeze ro3,21,94,07,211,715,818,319,915,711,27,55,010,1 Je zer ni ca Mli no4,54,15,89,716,320,322,423,119,515,710,96,913,3 Sava Radov lji ca3,73,85,36,89,311,812,913,611,28,66,84,88,2 Sava Šent ja kob4,85,07,18,912,013,915,515,513,110,37,95,510,0 Sava Liti ja5,15,17,59,313,516,417,618,514,111,48,55,711,1 Sava Čatež5,86,69,712,016,719,921,522,317,113,29,46,313,4 Sora Suha3,63,45,57,811,714,515,616,413,310,87,95,09,6 Kam niš ka Bistri ca Kam nik5,55,46,88,18,58,79,811,110,28,97,86,38,1 Kol pa Met li ka6,17,29,812,117,721,522,523,017,212,39,36,413,8 La hi nja Gra dac6,76,89,211,414,818,119,720,015,411,99,37,212,6 Ljub lja ni ca Vrh ni ka6,67,07,88,911,012,212,612,511,810,99,77,69,9 Ljub lja ni ca Moste5,86,38,39,913,915,817,117,314,711,99,46,811,4 Lju bi ja Verd6,46,77,88,911,212,412,813,112,111,29,67,310,0 Sa vi nja Sol ča va3,73,34,25,47,18,49,09,38,47,36,04,46,4 Sa vi nja Nazar je3,22,95,37,410,312,613,814,611,79,26,94,38,5 Sa vi nja Celje3,23,16,49,013,215,917,817,314,711,27,94,410,3 Sa vi nja Laš ko3,03,16,19,213,816,918,218,414,211,07,53,810,4 Paka Reči ca3,94,57,09,915,018,218,819,415,512,28,54,911,5 Bol ska Dole nja vas4,74,96,89,113,215,617,017,114,412,39,05,510,8 Lož ni ca Levec2,72,65,68,813,616,618,018,014,511,37,63,810,3 Krka Pod boč je5,56,19,011,115,418,820,521,116,111,98,96,112,6 Preč na Preč na9,69,710,410,912,012,813,413,613,012,111,09,911,5 So ča Sol kan5,75,77,79,511,413,814,816,113,010,38,46,410,2 Idrij ca Hotešk5,04,57,38,812,215,816,917,013,610,58,25,510,4 Ba ča Bača4,64,26,48,011,013,214,515,012,710,58,35,59,5 Vi pa va Miren6,16,28,911,015,317,919,821,115,511,99,56,812,5 No tranj ska Reka Cerk ve ni kov Mlin4,04,17,410,313,817,719,919,916,511,88,35,211,6

(6)

meto da naj bolj odda lje ne ga sose da teme lji na naj več ji raz da lji med objek ti – torej na med se boj no najmanj podob nih objek tih. Zna čil nost tega raz vrš ča nja je, da je objekt pri dru žen v sku pi no samo, če je povezan z vse mi objek ti, ki so že v sku pi ni. To pra vi lo velja za zdru že va nje sku pin (Stat soft 1998; McCarthy 2007).

Meto da se obne se, kjer objek ti tvo ri jo že po nara vi raz lič ne groz de, nepri mer na pa je pri veriž no pove - za nih objek tih (Stat soft 1998).

Po dob nost med objek ti med posa mez ni mi posta ja mi v is tem obdob ju smo raču na li na teme lju evklidske raz da lje. Evklid ska raz da lja je mera podob no sti, ki pred stav lja geo me trij sko raz da ljo v mul - ti di men zio nal nem pro sto ru (Stat Soft 1998; McCarthy 2007). Izbra na meto da je pri mer na, ker ni veli kih raz lik med sami mi tem pe ra tur ni mi vred nost mi, prav tako pa vred no sti ni tre ba stan dar di zi ra ti.

Raz vrš ča nje v sku pi ne je bilo izve de no na pod la gi pov preč nih meseč nih tem pe ra tur vode za 28 vo - do mer nih postaj Agen ci je Repub li ke Slo ve ni je za oko lje. Tem pe ra tu re se pra vi lo ma meri jo enkrat dnev no zju traj ali zvez no (WMO 1994). Upo ra bi li smo pov preč ne dnev ne ozi ro ma tre nut ne dnev ne meri tve tem pe ra tu re vode v re kah in na tej pod la gi pri do bi li pov preč ne meseč ne vred no sti.

Za ra di bolj še pro stor ske pokri to sti smo ana li zi ra li obdob je 1976–2005. Pred letom 1976 se je merilo tem pe ra tu ro vode zgolj na neka te rih vodo mer nih posta jah. Celo ten niz smo raz de li li na dve obdob ji:

1976–1990 in 1991–2005. Sta rej še obdob je smo opre de li li kot refe renč no obdob je.

Pro stor ska raz po re di tev vodo mer nih postaj v ob dob ju 1976–1990 ni bila naj bolj ša, saj v Po drav ju v tem obdob ju ni niti ene vodo mer ne posta je s po pol nim nizom podat kov. V Po drav ju sta dve vodo - mer ni posta ji pri če li z de lo va njem šele leta 1980. Podob no je na območ ju kraš ke Ljub lja ni ce. V na bo ru sta tudi dve posta ji z izra zi tim vpli vom jeze ra (Bo hinj sko jeze ro Sv. Duh in Jezer ni ca Mli no) in posta - ja na Paki z več jim vpli vom umet ne ga vod ne ga tele sa.

V nas prot ju z ana li zo količ ni kov pri pre toč nih reži mih (Hr va tin 1998; Fran tar in Hrva tin 2005), kjer je količ nik upo rab ljen za stan dar di za ci jo podat kov ter mož no pri mer lji vost, je bila ta ana li za oprav - lje na na pod la gi dejan skih podat kov. Pri tem pe ra tu ri vode, zara di same zna čil no sti meril ne les tvi ce (sub jek tiv na dolo či tev nič le) ter umet ne ga inter va la les tvi ce (sto pi nja Cel zi ja), izra ču na va nje količ ni - kov ni smi sel no in ne daje novih infor ma cij o tem poja vu. Les tvi ca tem pe ra tu re vode je že sama po sebi pri la go je na kemij skim last no stim vode, zato stan dar di za ci ja ni potreb na. Količ ni ki so nepri mer - ni tudi z eko loš ke ga gle diš ča, saj tem pe ra tu ra vode 0 °C ali pa viso ka tem pe ra tu ra vode sami pome ni ta spre mem bo agre gat ne ga sta nja vode. To ned vom no zelo vpli va na eko si stem ne gle de na pov preč no let - no tem pe ra tu ro, od kate re bi na pri mer lah ko raču na li količ nik. Pri pov preč ni tem pe ra tu ri 10 °C in 15 °C količ nik dva pome ni povsem dru go kva li te to vod ne ga oko lja in ne poda ja nobe nih novih infor ma cij.

Ima pa dejan ska tem pe ra tu ra velik pomen za vod ne in obvod ne orga niz me ter posle dič no na vod ni in obvod ni eko si sem.

4 Tem pe ra tur ni reži mi v ob dob ju 1976–1990

Tem pe ra tur ne reži me v ob dob ju 1976–1990 smo priv ze li za refe renč ne reži me, ker naj bi bilo v tem obdob ju manj vpli va pod neb nih spre memb na tem pe ra tu ro vode. Na pod la gi ana li ze raz vrš ča nja v sku - pi ne smo za obdob je 1976–1990 dobi li šti ri refe renč ne tem pe ra tur ne reži me. Eno stav no poi me no va nje reži mov je zara di dol vod ne ga segre va nja vode rek, vpli va koli či ne pre to ka, pod neb nih in dru gih dejav - ni kov na niha nje tem pe ra tu re vode ni eno stav no. Reži me smo gle de na glav ne regi je, kjer se le-ti pojav lja jo, poi me no va li: alp ski, pre dalp ski, sre do zem ski ter panon ski tem pe ra tur ni režim rek. Ime na dinar ske ga sve ta nismo upo ra bi li, se pa zna čil no sti regi je odra ža jo na pre dalp skem in sre do zem skem tem pe ra tur - nem reži mu. Po raz vr sti tvi v sku pi ne so pre dalp ski, sre do zem ski in panon ski tip med se boj no bolj pove za ni, alp ski tip pa obli ku je samo stoj no sku pi no.

Za pre gled ana li ze vpli va pod neb nih spre memb na tem pe ra tur ne reži me slo ven skih rek smo za posa - mez ne reži me pre gle da li tem pe ra tu ro vode in potek tem pe ra tur nih reži mov v no vej šem obdob ju (1991–2005) ter opra vi li pri mer ja vo med obe ma obdob je ma. Glav ne spre mem be v tem pe ra tur nih režimih

(7)

LEDAVA POLANA LOŽNICA LEVEC BOHINJSKO JEZERO SAVINJA CELJE SAVINJA LAŠKO PAKA REČICA JEZERNICA MLINO SAVAČATEŽ KRKA PODBOČJE LAHINJA GRADAC KOLPA METLIKA VIPAVA MIREN N. REKA C. MLIN SAVAŠENTJAKOB SAVA LITIJA BOLSKA D. VAS IDRIJCA HOTEŠK SOČA SOLKAN LJUBLJANICA MOSTE LJUBLJANICA VRHNIKA LJUBIJA VERD PREČNA PREČNA SAVA RADOVLJICA SAVINJA NAZARJE SORA SUHA BAČA BAČA KAM. BISTRICA KAMNIK SAVINJA SOLČAVA

Slika 1:Združevanjav skupinezaobdobje 1976–1990.

alpski

predalpski sredozemski

panonski

Kartografija: Peter Frantar

alpski Temperaturni režim na vodomerni postaji:

predalpski sredozemski panonski

Polana

Bohinjsko jezero

Mlino

Radovljica

Vrhnika Verd

Moste Šentjakob

Litija Suha

Čatež Kamnik

Metlika Gradac

Miren Solkan

Hotešk Bača

Cerkvenikov Mlin

Solčava Nazarje

Prečna

Podbočje Levec

Laško Celje Dolenja vas

Rečica

Slika 2:Temperaturnirežimislovenskihrekinocenjenemejemednjimi.

(8)

rek med obdob je ma 1976–1990 ter 1991–2005 so opi sa ne v po glav jih posa mez nih sku pin v na da lje - va nju. Pri sta ti stič ni ana li zi podat kov smo iz dob lje nih sku pin izv ze li tri vodo mer ne posta je, ki ima jo pre ve lik umet ni ozi ro ma jezer ski vpliv: Bohinj sko jeze ro, blej sko Jezer ni co in Pako. Tem pe ra tur ni režim obdob ja 1976–1990 na Bohinj skem jeze ru je podo ben panon ske mu, na blej ski Jezer ni ci pa sre do zem - ske mu reži mu, reka Paka pa ima tem pe ra tur ni režim, ki ga ima jo oko liš ke reke.

4.1 Alp ski tem pe ra tur ni režim rek

Sku pi no sestav lja jo reke s po vir ji v Al pah in alp skem pred gor ju. Na območ ju sta tudi dve posta ji na jeze rih ozi ro ma jezer ni ci (Bo hinj sko jeze ro, blej ska Jezer ni ca), ki ima ta zara di jezer skih tem pe ra - tur nih zna čil no sti popol no ma drug tip tem pe ra tur ne ga reži ma in v sta ti stič ni ana li zi nista obrav na va ni.

V re fe renč nem obdob ju je bila tem pe ra tu ra rek z alp skim tem pe ra tur nim reži mom naj niž ja v ja nuarju, v pov preč ju 2,9 °C, naj viš ja pa avgu sta 12,1 °C. Januar ja so bile tem pe ra tu re med 2,1 °C na Savi nji v Na - zar jah in 4,4 °C na Kam niš ki Bistri ci. Tem pe ra tu re avgu sta so bile med 8,5 °C na Savi nji v Sol ča vi in 14,4 °C na Sori pri Suhi. Dve reki sta ime li naj viš jo tem pe ra tu ro vode v ju li ju (Ba ča ter Sava pri Radov lji ci).

V re fe renč nem obdob ju je bilo pov preč no let no niha nje 9,1 °C, pov preč na let na tem pe ra tu ra teh rek pa je bila 7,5 °C.

V ob dob ju 1991–2005 se je pov preč na tem pe ra tu ra rek v tej sku pi ni zvi ša la na 8,4 °C in je bila za 0,9 °C viš ja kot v re fe renč nem obdob ju. Pov preč no let no niha nje se je pove ča lo za 0,2 °C na 9,3 °C. Višek osta ja v av gu stu, nižek pa je bil v tem obdob ju v fe bruar ju. Nižek ima v pov preč ju 3,8 °C, kar je za 1,7 °C več kot v sta rej šem obdob ju, višek v av gu stu pa ima 13,3 °C, kar je za 1,2 °C več kot v pri mer jal nem obdob ju. Pov preč ne januar ske tem pe ra tu re so bile med 2,9 °C na Savi nji v Na zar jah in 5,4 °C na Kam - niš ki Bistri ci v Kam ni ku. Pov preč na avgu stov ska tem pe ra tu ra pa je bila med 9,3 °C na Savi nji v Sol ča vi in 16,4 °C Sori v Suhi.

V pri mer ja vi šte vi la mese cev nad izbra no tem pe ra tu ro smo ime li v sta rej šem obdob ju sko raj šti ri mese ce na vseh rekah (z iz je mo Savi nje pri Sol ča vi) tem pe ra tu ro nad 10 °C. V no vej šem obdob ju je bila tem pe ra tu ra nad 10 °C že sko raj pet mese cev. Tem pe ra tu ra vode v re kah pod 5 °C je bila v re fe renč - nem obdob ju 3–4 me se ce, v no vej šem obdob ju pa se je čas skraj šal na 2–3 me se ce.

4.2 Pre dalp ski tem pe ra tur ni režim rek

Sku pi no sestav lja jo kraš ke reke v osred njem delu drža ve, Idrij ca, sred nja Sava in spod nja Soča. V re - fe renč nem obdob ju je bila pov preč na tem pe ra tu ra rek te sku pi ne naj niž ja v ja nuar ju s 5,5 °C, naj viš ja pa v ju li ju z 14,7 °C. Januar ja so bile tem pe ra tu re med 3,8 °C na Idrij ci in 6,4 °C na Ljub lja ni ci na Vrh - ni ki. Mno go viš jo januar sko tem pe ra tu ro ima Preč na (9,2 °C), na kar moč no vpli va kras. Tem pe ra tu re so bile avgu sta med 12,5 °C na Ljub lja ni ci na Vrh ni ki in 16,5 °C na Ljub lja ni ci v Mo stah. Tri posta je so ime le naj viš jo tem pe ra tu ro vode v ju li ju (obe posta ji na Ljub lja ni ci ter Lju bi ja). V re fe renč nem obdob - ju je bilo pov preč no let no niha nje 9,2 °C, pov preč na let na tem pe ra tu ra rek pa je bila 9,9 °C.

V ob dob ju 1991–2005 se je tem pe ra tu ra rek v tej sku pi ni zvi ša la za 0,7 °C in je bila v pov preč ju 10,6 °C.

Pov preč na tem pe ra tu ra je bila med 6,0 °C in 15,6 °C. Let no niha nje se je pove ča lo za 0,5 °C na 9,7 °C.

Višek in nižek osta ja ta nes pre me nje na. Nižek januar ja ima v pov preč ju 6,0 °C, kar je za 0,5 °C več kot v sta rej šem obdob ju, višek v av gu stu pa ima 15,6 °C, kar je za 0,9 °C več kot v pri mer jal nem obdob ju.

Pov preč ne januar ske tem pe ra tu re so bile med 4,7 °C na Bol ski in 6,6 °C v Ljub lja ni ci na Vrh ni ki. Tudi v tem obdob ju ima naj viš jo pov preč no januar sko tem pe ra tu ro Preč na z 9,6 °C (prej 9,2 °C). Pov preč - na avgu stov ska tem pe ra tu ra pa je bila med 12,5 °C na Ljub lja ni ci na Vrh ni ki in 18,5 °C na Savi pri Liti ji.

Pri mer ja va šte vi la mese cev s tem pe ra tu ra mi nad 15 °C poka že, da smo v sta rej šem obdob ju ime li zgolj nekaj rek s po dve ma mese ce ma nad 15 °C, v ob dob ju po letu 1991 pa ima jo neka te re reke tudi že po tri mese ce tem pe ra tu ro vode nad 15 °C. Šte vi lo rek s tem pe ra tu ro vode pod 5 °C se je v no vej - šem obdob ju zmanj ša lo.

(9)

0,0 5,0 10,0 15,0 20,0 25,0

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12

mesec BA A BA AČ Č

KAM. BISTRICA KAMNIK SAVA RADOVLJICA

SAVINJA NAZARJE SAVINJA SOL AVAČ SORA SUHA

temperatura (°C)

Slika 3:Alpskitemperaturnirežimirekv obdobju1976–1990.

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12

mesec BA A BA AČ Č

KAM. BISTRICA KAMNIK SAVA RADOVLJICA

SAVINJA NAZARJE SAVINJA SOL AVAČ SORA SUHA 0,0

5,0 10,0 15,0 20,0 25,0

temperatura (°C)

Slika 4:Alpskitemperaturnirežimirekv obdobju1991–2005.

(10)

0,0 5,0 10,0 15,0 20,0 25,0

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12

mesec BOLSKA D. VAS

IDRIJCA HOTEŠK LJUBLJANICA MOSTE

LJUBLJANICA VRHNIKA LJUBIJA VERD PRE NA PRE NAČ Č

SAVA LITIJA SAVAŠENTJAKOB SO A SOLKANČ

temperatura (°C)

Slika 5:Predalpskitemperaturnirežimirekv obdobju 1976–1990.

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12

mesec BOLSKA D. VAS

IDRIJCA HOTEŠK LJUBLJANICA MOSTE

LJUBLJANICA VRHNIKA LJUBIJA VERD PRE NA PRE NAČ Č

SAVA LITIJA SAVAŠENTJAKOB SO A SOLKANČ 0,0

5,0 10,0 15,0 20,0 25,0

temperatura (°C)

Slika 6:Predalpskitemperaturnirežimirekv obdobju 1991–2005.

(11)

KOLPA METLIKA KRKA PODBO JEČ LAHINJA GRADAC

N. REKA C. MLIN SAVA ATEŽČ VIPAVA MIREN 0,0

5,0 10,0 15,0 20,0 25,0

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12

mesec

temperatura (°C)

Slika 7:Sredozemskitemperaturnirežimirekv obdobju 1976–1990.

KOLPA METLIKA KRKA PODBO JEČ LAHINJA GRADAC

N. REKA C. MLIN SAVA ATEŽČ VIPAVA MIREN 0,0

5,0 10,0 15,0 20,0 25,0

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12

mesec

temperatura (°C)

Slika 8:Sredozemskitemperaturnirežimirekv obdobju 1991–2005.

(12)

4.3 Sre do zem ski tem pe ra tur ni režim rek

Sku pi no sestav lja jo kraš ke reke na jugu drža ve in Sava pri Čate žu. V re fe renč nem obdob ju je bila naj niž ja tem pe ra tu ra v ja nuar ju s 4,7 °C, naj viš ja pa v ju li ju z 19,3 °C. Januar ja so bile tem pe ra tu re med 3,3 °C na Notranj ski Reki in 5,4 °C na Lahi nji, tem pe ra tu re avgu sta pa so bile med 18,1 °C na Savi pri Čate žu in 20,4 °C na Kol pi. Dve reki (od šestih) sta ime li naj viš jo tem pe ra tu ro vode v ju li ju. V re ferenč - nem obdob ju je bila pov preč na tem pe ra tu ra rek tega reži ma med 4,7 °C in 19,3 °C; let no niha nje je bilo 14,6 °C. Pov preč na let na tem pe ra tu ra teh rek je bila 11,6 °C.

V ob dob ju 1991–2005 se je tem pe ra tu ra rek zvi ša la. Pov preč na tem pe ra tu ra rek je bila 12,7 °C, kar je za 1,1 °C več kot v re fe renč nem obdob ju. V ob dob ju 1991–2005 je bila pov preč na tem pe ra tu ra rek med 5,7 °C in 20,6 °C, let no niha nje pa 14,9 °C, kar je 0,3 °C več kot v sta rej šem obdob ju. Tem pe ra tur - ni režim ohra nja naj niž jo tem pe ra tu ro januar ja, višek pa se je pre mak nil v av gust. Pov preč na januar ska tem pe ra tu ra je bila 5,4 °C, kar je za 0,7 °C več kot v sta rej šem obdob ju, pov preč na avgu stov ska pa 21,2 °C, kar je za 1,9 °C več kot v sta rej šem obdob ju. Pov preč ne januar ske tem pe ra tu re so bile med 4,0 °C na Notranj ski Reki in 6,7 °C na Lahi nji. Pov preč na avgu stov ska tem pe ra tu ra pa je bila med 19,9 °C na Notranj - ski Reki in 23,0 °C na Kol pi.

V pri mer ja vi obdo bij ima mo v dru gem obdob ju pet mese cev s tem pe ra tu ro vode nad 15 °C; v re fe - renč nem obdob ju so ime li prek 15 °C tri je mese ci. Tem pe ra tu ra vode v re kah je bila pod 5 °C v re fe renč nem obdob ju na sko raj vseh posta jah po slab mesec, v ob dob ju 1991–2005 pa so bile tak šne tem pe ra tu re samo na Notranj ski Reki, osta le posta je pa so ime le pov preč no meseč no tem pe ra tu ro ved no nad 5 °C.

4.4 Panon ski tem pe ra tur ni režim rek

V to sku pi no so se uvr sti le reke na vzhod u drža ve ter Savi nja v spod njem toku. V re fe renč nem obdobju je bila tem pe ra tu ra rek naj niž ja v ja nuar ju z 1,7 °C, naj viš ja pa v ju li ju s 16,7 °C. Januar ja so bile tem - pe ra tu re med 0,5 °C na Leda vi in 2,5 °C na Savi nji v Laš kem. Tem pe ra tu ra je od mar ca do juli ja dokaj ena ko mer no naraš ča la. Juli ja so bile tem pe ra tu re med 16,2 °C na Lož ni ci in 17,5 °C na Leda vi. V re fe - renč nem obdob ju je bila pov preč na tem pe ra tu ra rek med 1,7 °C in 16,7 °C; let no niha nje je bilo 15 °C.

Pov preč na let na tem pe ra tu ra teh rek je bila 8,8 °C.

V ob dob ju 1991–2005 se je pov preč na tem pe ra tu ra dvig ni la na 10,1 °C, kar je za 1,3 °C več kot v re - fe renč nem obdob ju. V ob dob ju 1991–2005 je bila pov preč na tem pe ra tu ra med 2,6 °C in 18,7 °C; let no niha nje je bilo 16 °C, kar je 1 °C več kot v re fe renč nem obdob ju. Tem pe ra tur ni režim ohra nja naj niž - jo tem pe ra tu ro januar ja in naj viš jo juli ja. Obe pa sta viš ji. Pov preč na januar ska je bila 2,4 °C (+ 0,7 °C), pov preč na julij ska pa 18,4 °C (+ 1,7 °C). Pov preč na januar ska tem pe ra tu ra je bila med 0,5 °C na Leda - vi in 3,2 °C na Savi nji v Ce lju. Pov preč na julij ska tem pe ra tu ra pa je bila med 17,8 °C na Savi nji v Ce lju in 19,7 °C na Leda vi. Čeprav je julij sko pov preč je viš je od avgu stov ske ga pa ima jo tri reke od šti rih naj - viš je tem pe ra tu re avgu sta. Višek v tem pe ra tur nem reži mu se je tako pre mak nil v av gust.

V pri mer ja vi obdo bij ima mo v dru gem obdob ju na vseh rekah tri mese ce z nad 15 °C, prej pa sta bila to zgolj julij in avgust. Tem pe ra tu ra vode v re kah je bila v re fe renč nem obdob ju pod 5 °C 3–4 me - se ce, v ob dob ju 1991–2005 pa 4–5 me se cev.

5 Tem pe ra tur ni reži mi v ob dob ju 1991–2005

Ana li za raz vrš ča nja tem pe ra tur voda v sku pi ne na istih posta jah v ob dob ju 1991–2005 opre de lju - je dva glav na tipa tem pe ra tur ne ga reži ma s po dve ma pod sku pi na ma. Meja med tipo ma je tež ko določ lji va, lah ko pa bi reži ma loči li na alp sko-pre dalp ski in panon sko-sre do zem ski tem pe ra tur ni režim.

V alp sko-pre dalp skem tipu je v no vej šem obdob ju vpliv viso ko gor ja zaz na ti na rekah (prva pod - sku pi na): Kam niš ka Bistri ca, Savi nja (do Naza rij) ter Sava (do Radov lji ce). V dru gi pod sku pi ni so reke

(13)

LEDAVA POLANA LOŽNICA LEVEC

SAVINJA CELJE SAVINJA LAŠKO 0,0

5,0 10,0 15,0 20,0 25,0

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12

mesec

temperatura (°C)

Slika 9:Panonskitemperaturnirežimirekv obdobju 1976–1990.

LEDAVA POLANA LOŽNICA LEVEC

SAVINJA CELJE SAVINJA LAŠKO 0,0

5,0 10,0 15,0 20,0 25,0

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12

mesec

temperatura (°C)

Slika 10:Panonskitemperaturnirežimirekv obdobju 1991–2005.

(14)

LEDAVA POLANA BOHINJSKO JEZERO

SAVINJA CELJE SAVINJA LAŠKO LOŽNICA LEVEC JEZERNICA MLINO SAVAČATEŽ KOLPA METLIKA LAHINJA GRADAC VIPAVA MIREN KRKA PODBOČJE

PAKA REČICA N. REKA C. MLIN SAVA RADOVLJICA SAVINJA NAZARJE KAM. BISTRICA KAMNIK

SAVINJA SOLČAVA SAVAŠENTJAKOB SOČA SOLKAN

SORA SUHA BAČA BAČA SAVA LITIJA BOLSKA D. VAS IDRIJCA HOTEŠK LJUBLJANICA MOSTE LJUBLJANICA VRHNIKA

LJUBIJA VERD PREČNA PREČNA

Slika 11:Združevanjav skupinezaobdobje 1991–2005.

alpski

predalpski sredozemski

panonski

^Polana

Bohinjsko jezero

Mlino

Radovljica

Vrhnika Verd

Moste Šentjakob

Litija Suha

Čatež Kamnik

Metlika Gradac

Miren Solkan

Hotešk Bača

Cerkvenikov Mlin

Solčava Nazarje

Prečna

Podbočje Levec Laško

Celje Dolenja vas

Rečica

Kartografija: Peter Frantar

alpski Temperaturni režim na vodomerni postaji:

predalpski sredozemski panonski

Slika 12:Skupinevodomernihpostajporazvrščanjutemperaturnihrežimovv obdobju 1991–2005.

Nakazanjedomnevenpotekmejemeddvemaglavnimaskupinamatemperaturnihrežimov.

(15)

z vpli vom kra sa, za kate re so zna čil ne niž je tem pe ra tu re in manj še let no niha nje, ter manj še pre dalp - ske reke v nji ho vem sred njem toku, nekaj 10 ki lo me trov dol vod no od izvi ra.

V pa non sko-sre do zem skem tipu v no vej šem obdob ju prvo pod sku pi no sestav lja jo reke seve ro vz hod - ne Slo ve ni je, dru go pod sku pi no pa reke juž ne Slo ve ni je. Glav ni sku pi ni sta tako kot v re fe renč nem obdob ju podob na reži ma na Bohinj skem jeze ru ter blej ski Jezer ni ci, tem pe ra tur ni režim na reki Paki pa je zaradi umet ne ga vpli va na tem pe ra tu ro vode v tem obdob ju bolj podo ben sre do zem ske mu kot pa panon skemu tipu.

6 Sklep

Z raz vrš ča njem tem pe ra tur nih reži mov slo ven skih rek v sku pi ne v re fe renč nem obdob ju 1976–1990 smo dobi li šti ri glav ne tipe tem pe ra tur nih reži mov: alp ski, pre dalp ski, sre do zem ski in panon ski. Najbolj samos voj režim ima jo alp ske reke, kate rih sku pi na je sta ti stič no naj bolj loče na od preo sta lih, med se - boj no bolj pove za nih sku pin.

Pri mer ja va obdob ja 1991–2005 z re fe renč nim obdob jem 1976–1990 je potr di la spre mem be v tem - pe ra tur nih reži mih slo ven skih rek, kar lah ko pove zu je mo s spre mem ba mi pod neb ja. Skup na spre mem ba v vseh šti rih tem pe ra tur nih reži mih je dvig tem pe ra tu re prek cele ga leta, pove ča nje šte vi la mese cev s tem - pe ra tu ro nad 15 °C ter zmanj ša nje šte vi la mese cev s tem pe ra tu ro pod 5 °C. V ob dob ju 1991–2005 bele ži mo na vseh vodo mer nih posta jah dvig pov preč nih, naj niž jih in naj viš jih meseč nih tem pe ra tur ter dvig let - nih nihanj. Naj viš ji dvig pov preč nih tem pe ra tur je na vzhod u in jugu drža ve, naj niž ji pa v osred nji Slo ve ni ji.

Preglednica 4:Spremembetemperaturrek(v °C)poposameznihtemperaturnihrežimih v obdobju 1991–2005v primerjaviz obdobjem 1976–1990.

pov preč na let na let no niha nje mi ni mal no mak si mal no

tem pe ra tu ra pov preč je pov preč je

alp ski + 0,9 + 0,2 + 1,7 + 1,2

pre dalp ski + 0,7 + 0,5 + 0,5 + 0,9

sre do zem ski + 1,1 + 0,3 + 0,7 + 1,9

pa non ski + 1,3 + 1,0 + 0,7 + 1,7

Po leg povi ša nja tem pe ra tur v ob dob ju 1991–2005 v pri mer ja vi z ob dob jem 1976–1990 se v no vej - šem obdob ju kaže zmanj ša nje vpli va viso ko gor ja na tem pe ra tur ni režim rek. Na to skle pa mo iz rezul ta tov raz vrš ča nja, pri kate rem so bile reke alp ske ga tem pe ra tur ne ga reži ma zdru že ne s sku pi no pre dalp skih rek. Pomem ben je tudi antro po ge ni vpliv, zara di kate re ga se reka Pake v no vej šem obdob ju uvrš ča v sre - do zem sko pod sku pi no.

V na dalj njih razi ska vah bo smi sel no pre ve ri ti tem pe ra tur ne reži me na slo ven skih rekah po letu 1990 na več jem šte vi lu vodo mer nih postaj, poleg tega pa bi bilo smi sel no preu či ti tudi tem pe ra tu re na rekah sosed njih držav.

7 Viri in lite ra tu ra

Baza hidro loš kih podat kov – hidro log. Agen ci ja Repub li ke Slo ve ni je za oko lje. Ljub lja na, 2011.

Ba ron, J. S., Poff, N. L., Anger me ier, P. L., Dahm, C. N., Gleick, P. H., Hair ston, N. H. jr., Jack son, R. B., John ston, C. A., Rich ter, B. D., Stein man, A. D. 2003: Sustai ning Healthy Fresh wa ter Ecosy stems.

Issues in Eco logy 10. Was hing ton.

(16)

Da niel son, S. 2002: Eve rest Mel ting? High Signs of Cli ma te Chan ge. Med mrež je: http://news.na tio nal - geo grap hic.com/news/2002/06/0605_020604_eve restc li ma te.html (21. 2. 2003).

Da qing, Y., Baoz hong, L., Bais heng, Y. 2005: Stream tem pe ra tu re chan ges over Lena River Basin in Siberia. Geophy si cal Research Let ters 32. Med mrež je: http://ine.uaf.edu/werc/peo ple/yang/bcp/

2005_yang_lena_grl.pdf (5. 6. 2011).

Di rek ti va Evrop ske ga par la men ta in sve ta 2000/60/ES z dne 23. ok to bra 2000 o do lo či tvi okvi ra za ukrepe Skup no sti na področ ju vod ne poli ti ke. Urad ni list Evrop ske uni je. Med mrež je: http://eur-lex.eu ro pa.eu/

Lex Uri Serv/site/sl/dd/15/05/32000L0060SL.pdf (5. 6. 2011).

En vi ron men tal Pro tec tion Agency – EPA 2009: The Effect of Cli ma te Chan ge on Water Resour ces and Pro grams. Waters hed Aca demy Web. Med mrež je: http://www.epa.gov/wa ter train/cli ma te_wa ter/

in dex.htm (15. 7. 2009).

Es sig, D. A. 1998: The dilem ma of appl ying uni form tem pe ra tu re cri te ria in a di ver se envi ron ment: an issue analy sis. Ida ho Divi sion of Envi ron men tal Water Qua lity. Boi se. Med mrež je: http://www.deq.ida - ho.gov/wa ter/data_re ports/sur fa ce_wa ter/mo ni to ring/temp_cri te ria_analy sis.pdf (15. 5. 2008).

Fer li goj, A. 1989: Raz vrš ča nje v sku pi ne. Meto do loš ki zvez ki 4. Ljub lja na.

Fran tar, P. 2004: Ana li za tem pe ra tur ne ga reži ma in poja va ledu na Bohinj skem jeze ru. Ujma 17-18.

Ljubljana.

Fran tar, P. 2006: Hidro geo gra fi ja Šaleš ke in Zgor nje sa vinj ske doli ne. 19. zbo ro va nje slo ven skih geo grafov.

Vele nje.

Fran tar, P., Hrva tin, M. 2005: Pre toč ni reži mi v Slo ve ni ji med leto ma 1971–2000. Geo graf ski vest nik 77-2.

Ljub lja na.

Ga bro vec, M. 1998: Tri glav ski lede nik med leto ma 1986 in 1998. Geo graf ski zbor nik 37. Ljub lja na.

Hough ton, J. T., Ding, Y., Griggs, D. J., Noguer, M., van der Lin den, P. J., Dai, X., Maskell, K., John son, C. A. 2001: Cli ma te Chan ge 2001: The Scien ti fic Basis. Cam brid ge. Med mrež je: http://www.gri da.no/

cli ma te/ipcc_tar/ (21. 2. 2003).

Hr va tin, M. 1998: Pre toč ni reži mi v Slo ve ni ji. Geo graf ski zbor nik 38. Ljub lja na.

Loh mann, U. 2003: Cour se Announ ce ment PHYC/OCEA 2800.03 Cli ma te Chan ge. Med mrež je:

http://www.mscs.dal.ca/~loh mann/clch/cour se.html (20. 2. 2003).

Mc Carthy, B. C. 2007: Clu ster Analy sis. Med mrež je: http://www.plant bio.ohi ou.edu/epb/in struct/mul - ti va ria te/Week7Lec tu res.pdf (9. 7. 2009).

Nad bath, M. 1999: Tri glav ski lede nik in spre mem be pod neb ja. Ujma 13. Ljub lja na.

Nass, P. 1999: Mul ti va ria te Analy sis Met hods. Med mrež je: http://www.eso.org/sci/data-pro ces sing/soft - wa re/eso mi das//doc/user/98NOV/volb/node210.html (9. 7. 2009).

Pree ce, R. M., Jones, H. A. 2002: The effect of Kee pit Dam on the tem pe ra tu re regi me of the Namoi River, Austra lia. River Research and Appli ca tions 18. Chic he ster. DOI: 10.1002/rra.686

Rich ter, B. D. 2003: Pro tec ting instream flows: How much water does a ri ver need? Med mrež je:

http://www.epa.gov/wa ter train/pdf/pro tec tin gin stream.pdf (20. 3. 2009).

Rich ter, B. D., Baum gart ner, J. V., Wiging ton, R., Braun, D. P. 1997: How much water does a ri ver need?

Fresh wa ter Bio logy 37. Oxford. DOI: 10.1046/j.1365-2427.1997.00153.x

Ri vers-Moo re, N. A., Jewitt, G. P. W., 2004: Intra-an nual ther mal pat terns in the main rivers of the Sabie Catch ment, Mpu ma lan ga, South Afri ca. Water SA 30. Med mrež je: http://www.ajol.info/in dex.php/

wsa/ar tic le/view File/5096/12686 (17. 3. 2009).

Stat Soft, Inc. 1998: STATISTICA for Win dows, Com pu ter pro gram manual. Tul sa.

Tri ve di, B. P. 2002. Antarc ti ca Gives Mixed Sig nals on War ming. Med mrež je: http://news.na tio nal geo - grap hic.com/news/2002/01/0125_020125_an tarc ti cac li ma te.html (21. 2. 2003).

WMO – World Meteo ro lo gi cal Orga ni sa tion 1994: Gui de to hydro lo gi cal prac ti ces: Data aqui si tion and pro ces sing analy sis, fore ca sting and other appli ca tions. WMO – No. 168. Žene va.

(17)

8 Summary: Temperature regimes of Slovenia's rivers in the period 1976–1990 and the changes in the period 1991–2005

(translated by the author, lectured by Jessamy Rush)

Water temperature is an important physical characteristic of the river, having an effect on the river's ecosystem, both type and state. The water temperature determines the metabolism processes, activi- ty and productivity of the river organisms. Accordingly to the Water Framework Directive of the EU (Directive 2000/06/EC) for a good ecological state natural fluctuations of water temperature, both in space and time, must be preserved. The temperature of the river's water is influenced by the many fac- tors of energy input and output that vary accordingly over the river's length and water quantity. On a daily basis the most influential factor is air temperature, but seasonally and yearly, besides climate the relief and waterbody characteristics have important influence.

River temperature regime shows the seasonal water temperature fluctuation. Natural river temperature regime is present on the rivers with few (or none) anthropogenic influences, where most of the watershed has natural land use. The regime of the river changes downstream accordingly to water quantity – daily and seasonal changes are becoming smaller. The long term analysis of the temperature regime of the river demonstrates the connection of it to the climatic zones and the comparison of two periods shows the time changes that might reflect also the impact of the climate changes to the river temperature.

The presented analysis is based on hierarchical clustering methodology. There are several types of clustering, here the complete linkage method was used. The objects similarity was calculated by using the Euclidean distance measure. This method was used because there are no big differences among the temperature values and there was no need for the standardisation of these values.

Hierarchical clustering analysis was conducted on mean monthly water temperature data of the 28 river gauging stations. To analyse time-change of the river temperature regime, two 15-year periods were selected based on data availability. The period 1976–1990 was set as a reference period and the period of 1991–2005 was set as a period to compare. In the period 1976–1990 four main river temperature types were identified: alpine, subalpine, mediterranean and panonian river temperature regime.

We used the term reference temperature regimes because in this period the climate changes were sup- posed to have less effect on the water temperatures as stated by many authors. We compared these temperature regimes to the latter period of 1991–2005, for which the bigger climate change impact was anticipated.

The alpine river temperature regime is located in the alpine parts of Slovenia. In the reference period the average temperature was 7.5 °C; the lowest was in January with 2.9 °C and the highest in august with 12.1 °C. In the latter period all the characteristic temperatures were higher; the average temperature increased by + 0.9 °C, lowest by + 1.7 °C and highest by + 1.2 °C.

The subalpine river temperature regime is found in the rivers in the central Slovenia, the middle part of the Sava River and the lower part of the Soča River. In the reference period the average temperature was 9.9 °C; the lowest was in January with 5.5 °C and the highest was in July with 14.7 °C. In the period 1991–2005 the characteristic temperatures were higher; average temperature was + 0.7 °C, lowest was + 0.5 °C and highest was + 0.9 °C.

The mediterranean river temperature regime has the river Sava and the river Vipava in their lower parts and the karstic rivers in southern parts of Slovenia. During the reference period the average temperature was 11.6 °C; the lowest was in January with 4.7 °C and the highest was in July with 19.3 °C. In the latter period all the characteristic temperatures were higher; average temperature was + 1.1 °C, lowest was + 0.7 °C and highest was + 1.9 °C.

The panonian river temperature regime is found in the rivers in eastern Slovenia along with the lower parts of the Savinja River. The average temperature in the reference period was 8.8 °C; lowest was in January with 1.7 °C and the highest was in July with 16.7 °C. In the latter period all the characteristic temperatures were higher; average temperature was + 1.3 °C, lowest was + 0.7 °C and highest was + 1.7 °C.

(18)

The cluster analysis of the latter period discovered a decrease in the impact of mountainous con- ditions to the water temperature, therefore the alpine regime in this period is closer similarity to other regime types. In the period 1991–2005 two main regimes with two subgroups are identified: alpine-subalpine and the panonian-mediterranean river temperature regime.

In general in the latter period (1991–2005) the increase in river's water temperature was observed at all stations. In all regimes the annual temperature variability had increased too. The highest increase of average temperatures was observed in the south and in the east and the lowest in the central parts of Slovenia. The results of the comparison of the two periods and the results of many climate change effects show great similarity therefore the changes in the river temperature regimes can be associated with the impact of climate change effects on the river's water temperature.